Poštnina paTšalirana. Uredništvo in upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 37. V Ljubljani, 15. septembra 1923. Leto III. Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov". Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čnnljo po 1 Din Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p. Kaj hočemo? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lastnih tleh vz rast leg a slove n- Vprašanje in odgovor. Dobili smo sledeči dopis: Cenjeni g. urednik! Od početka sem naročnik vašega lista, ki mi je zelo všeč. Toda zadnje čase mnogo pišete o Radiču in republiki In večkrat se vprašujem, ali ni mogoča avtonomija odnosno federacija brez — republike? Ali bi ne bilo lepo, če bi imeli Slovenci avtonomijo, vsi skupaj pa enega kralja? Zadnjo nedeljo je tako nekdo govoril pri nas na ljudskem shodu in jaz sem bil s tem zadovoljen, čeprav večina ljudi tega ni razumela. Prosim Vas, da o tem poveste odkrito besedo, ki smo jo vajeni od Vas. Pozdravlja ... itd. Dopisnika nočemo imenovati, je pa iz Kranjskega. In prav radi ustrežemo njegovi želji, da bi izpregovo-rili eno — dve o tej reči. Zakaj da pišemo tudi o Radiču? Zato ker je Radič danes predstavitelj vsega nam sosednega naroda hrvaškega. Vsak kmet, vsak delavec se zanima za svojega soseda, kaj misli, kaj govori, kaj dela. Pa bi se mi Slovenci ne zanimali za Hrvate, ki so nam najbližji, ki so prvi naši sosedi? Za nas Radič kot oseba ni nič, ampak on je predsednik hrvaškega narodnega zastopstva — in to je veliko! Nam se zdi, da on ne dela nič na svojo roko, ampak vse v sporazumu s pooblaščenimi zastopniki hrvaškega naroda. * i Vprašate, ali ne bi bila mogoča avtonomija odnosno federacija brez republike? Na to vam povemo sledeče: Za nas Slovence pojem republike ni nič manj važen od same avtonomije ali federacije. Zakaj? nas vprašate. Zato, ker je v pojmu republika izražena misel na ljudsko sa- movlado in samoupravo. V tem pa tiči jedro vsega. Pri narodu, ki živi v monarhiji je mogoče dvoje: Prvič, da je narod izbral s splošnim glasovanjem koga za svojega vladarja po svoji prosti volji. Takšen vladar je zgolj predstavnik naroda in v svojem srcu tudi sam republikanec, kajti on dobro zna, da je povsem odvisen od naroda in da mora vedno in povsod biti ž njim. Drugič pa je to-le: Ako narod vladarja ni izbral sam, ampak ga je dobil, tedaj narod ni svobodno ljudstvo, temveč samo podložnik. V tem primeru narod čuti s svojim vladarjem povsem drugače in takšen vladar uživa spoštovanje le do prilike, ki preide danes ali jutri. To so zelo stare skušnje. Vladar, ki ga narod prosto izvoli, je lahko srečen. Vladar pa, ki ni našel pristanka narodovega, je pa odvisen od dobre ali slabe volje prebivalstva v tistih trenotkih, ki pridejo prej ali slej za vsako državo. I Naš narod se je v dolgi in težki svetovni vojni znfebil cesarja in pod-ložništva. Naši možje in fantje so bili v vojskah in so vse to preskusili. Tega cesarja, ki smo ga imeli, ni nikoli nihče volil in ljubil, ampak se mu je le pokoraval, ker se je moral. Naš narod je zrel, da sam izreče prostovoljno to-le: ali je za republiko ali pa morda ni Republika — to je last naroda, ki naj se zaveda, da je samosvoj in da je njegova božja pravica, da se vlada sam! Ako pa pride narod trenotno do drugega prepričanja vsled raznih okolstev, potem mora vedeti, da del teh svojih božjih pravic odstopi on sam eni osebi — kralju! Tedaj pa mora narod to povedati, to je jasno izreči koliko teh svojih pravic odstopi vladarju in zakaj. Narod je suveren, vsaj polno pravico ima to biti. Zakaj narod so ljudje in ti ljudje so ustvarjeni po božji podobi — vsi enako! In ker je narod suveren med vsemi soljudmi, se mora njegova volja spoštovati. Naš narod pa je kmet in je delavec. Obadva padata danes v silno uboštvo, obadva se težko borita za svoj obstanek. Prav tako, kakor naša domača inteligenca, ki jo je porodilo ljudstvo s težkimi, od ust odtrganimi prihranki. Ta inteligenca je danes zelo revna in zato pristopna strupeni politiški morali, takšni morali, ki je doslej nismo še poznali. Toda to inteligenco lahko pogazijo in poteptajo, kmečkega in delavskega ljudstva pa nihče nikoli politiško po-gaziti ne bo mogel! To jedro naroda pa je republi- kansko. Republikansko zato, ker se zaveda, da je tu in ve, da mora samo delati in ustvarjati, ako hoče živeti! Narod ni odvisen od nikogar razven od Boga, ampak vsi soljudje od njega dela in njegove pridnosti! Ali bi ne bilo lepo...? vprašuje naš dopisnik. Na svetu bi bilo vse prav zelo lepo, ako bi vsi ljudje bili dobri. Pa niso, žal! Zato je potrebno, da povemo, katere so pravice ljudstva. Republikansko prepričanje ljudstva, ki instiktivno vedito prav in dobro stori, pa je treba spoštovati. In to prepričanje je hrbtišče našega slovenskega naroda. Velika večina sveta je dandanes tega prepričanja. Možje našega ljudstva nočejo več biti podložniki, ampak ljudje in državljani! To je naše odkritosrčno mnenje. Mrtvilo. Dogodi se včasih, da človek popolnoma otopi. Ne zanima se za nobeno stvar. Ne gane ga nič. Ne razveseli se nad nobenim dogodkom, ne razžalosti se nad nobeno stvarjo. Človek stoji mirno, nemo in topo sredi oeste ali ob cesti življenja kakor kamen in ne vidi nič, ne sliši nič. Tudi v življenju celega naroda se pojavlja včasih tako stanje. Vsa opazovanja kažejo, da preživljamo Slovenci baš sedaj tako dobo duševne okamenelosti in toposti. Le poglejmo na deželo. Ljudje vstanejo ob nedeljah dopoldne trudni in izmučeni od tedenskega dela in gredo 'k maši kakor po navadi. Po maši gredo na pošto. Tam pobero pisma in časopise, kolikor jih prihaja v vas. Včasih so kar pred pošto trgali ovoje in vsaj površno pogledali v pisma ali v časopis. Danes? Mirno vtaknejo ljudje v žep vse, kar jim je pošta prinesla, in se razhajajo — kakor da ni bilo nič! Eni lezejo počasi domov in vlečejo svoje vivčke, fantje gredo za dekleti, drugi zopet odhajajo pit. V gostilnah sede uprti ob mize tiho, zamišljeno. Če jim zineš besedo »kuluk«, se trudne oči nekoliko dvignejo, iz ust se izvije dolgi »a-a-a« in oči se zopet povesijo. Ali pa reci eno o novem davku, isti prizor: oko se dvigne, dolg „aaaa“ in zopet mii'. Oni, ki so imeli srečo in čast, da so smeli gaziti za domovino in cesarja globoko gališko blato, vedo povedati, da so vojaki, utrujeni vsled napornih maršev, obležali kar v blatu in zaspali. Dež je neusmiljeno pral po njih, pa se niso ganili. Streljanje, divje vpitje voznikov, suvanje — nič jih ni zbudilo. Ce pa je bil sunek le prehud, so se oči počasi odprle, iz ust se je razlezel zategnjeni »aaaa« in zopet jtV človeka prevzela utrujenost in — mir, čuden mir. Če so takega otopelega in nad seboj in nad vsem svetom obupanega človeka prenesli dobri ljudje v hišo, ga oprali in preoblekli, položili na suho in mehko ležišče in mu LISTEK. 15 Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust S e n o a. „Da vam resnico povem, ljudje božji,“ je začel neznani vojak in se z desnico oprl na voz, „jaz sem Marko Nožina, uskoški vojak iz Sošic in pošilja me moj gospod kapetan Jože Turn iz Kranjske, da zanesem pismo gospoda banu. Ne vem, kaj je v njem, ampak zdi se mi, da v krajini nekaj vre, dasi je naš presvetli cesar s Turkom sklenil mir. Saj veste, koliko je treba Turku zaupati in da mora zaradi njega biti vedno puška pripravljena.; Toda bodi kar koli, meni je naročeno nesti pismo in gospod kanetan mi je pri odhodu rekel: „Na pismo, Marko, nesi ga banu. Vem da ti živ vrag ne bo vzel, kaj šele Turek. Pravim pa ti, da se ne šališ; če bo šlo pismo v izgubo, bo šla tudi tvoja glava.“ In tako sem vzel pot pod noge. Ali, ljudje božji, celo lovski pes se utrudi, in človek bi se naj ne? Ko sem prišel pred tole selo, sem bil že zelo utrujen, pa mi je prišlo na misel, da bi se mogoče našla kaka dobra duša, ki bi mi dala prenočišče in me vbogaime napojila in nasitila. Moram vam namreč povedati, da imam po tukajšnjih vaseh mnogo starih znancev, s katerimi sem pod banovo zastavo tolkel Turke, pa je, kakor hitro posedejo kokosi po drevju, vse mrtvo, kakor da je bosenski paša tri dni in tri noči tod moril in iztrebil ves človeški rod. Trkaš tu, trkaš tam, toda nikjer ni človeškega odgovora, samo psi bevskajo v tebe, kakor da te je zaplodil sam Antikrist. In tako sem siromak legel za grm, dokler mi Bog ne pošlje kaj dobrega. Začul sem voz in dobil vas, pa vas sedaj prosim za božjo voljo, ne pustite me, krščenega človeka, na nočni rosi. Pri moji veri da nisem nikaka ženska, življenje me je dovolj izpralo in izprašilo, in nič ne maram za to, kadar je pravi čas ali zapoved — toda čemu bi se človek po nepotrebnem trapil? To vam pravim, vi pa pokažite, da niste brez duše.“ Ko je uskok tako govoril in za Božjo voljo prosil prenočišča, se je župnik pomiril in sedel, Ilija pa se je sklonil in tujca vprašal: „Če si res Marko Nožina iz Sošic, pa mi povej, kje si se bojeval.14 »Mnogo hočeš vedeti,44 je odvrnil uskok, „saj drugega posla niti nimam. Toda povem ti, da sem — sedmo leto teče sedaj od tega — tolkel antikrista Ferhada pri Jelini, pod poveljstvom Ivana Alapiča in Ivana Lenkoviča. To je vredno omembe, one strelne vaje po obmejnih stražnicah pa so komaj vredne besede. »In kdo je bil tvoj vojvoda?4* je zopet vprašal Ilija. »Ognja Strahinič.44 »Dobro. Ali si poznal kakega vojaka, ki je tukaj naseljen, doma pa je iz Like?44 »Sem, bogami! Najbrže misliš Matijo Gu-šetiča. Velikan sicer ravno ni, ampak sablja mu poje!44 »Bravo, naš si,“ je rekel Ilija, »vidim, da govoriš resnico. Mate mi je marsikaj pripovedoval o tebi, da si junak in poštena duša; sedi na voz k meni. Moj gost boš, saj sem tudi jaz sam preživel marsikak krvav dan pod banovo zastavo. Sedi, Marko!44 Potem se je obrnil k župniku: »Ne zamerite, milostni gospod, meni je po imenu znan kot dober junak.44 »Le vzemi ga s seboj, sinko,44 je rekel starec, »Bog ti bo povrnil. Bog sam hoče, da lačne sitimo, žejne napajamo in popotne prenočujemo. Vzami ga s seboj.44 Uskok je skočil na voz, Ilija pa je pognal proti selu, kjer je boječe rekel župniku: • »Gospod župnik, jaz vem, da pri vas doma vsi spijo in da ni ognja pri hiši, ker mislijo, da se boste šele črez dva dni vrnili. Vem, da ste lačni in žejni tudi vi. In ko se mi je namerila taka lepa prilika, da lahko pogostim vbogaine dobrega junaka, ne bodite hudi, če ponudim svoje uboštvo tudi vam. Tega bi sicer ne smel storiti, toda vi ste že tako parkrat počastili mojo borno kočo.44 »Bom, dragi Ilija,44 je prikimal župnik, »naš odrešenik ni lomil kruha samo z bogatinom, ampak tudi pod streho siromaka. Bom, saj je tvoj kruh pošten kruh.44 Pri teh besedah je Ilija krenil na svoje dvorišče, ob enem pa se je na podstenju že prikazala Kata. Kmetica se ni malo začudila, ko je tako pozno zagledala tako nepričakovane in tako čudne goste, toda takoj se je prijela svojega opravila,jko ji je Ilija povedal, kak človek je Marko in kako ga je žejnega in gladnega pobral na cesti. Ilija ni živel v zadrugi, ampak sam s Svojo ženo in otroki, ker nista bila iz bnbga kraja doma. Zato je bilo njuno gospodarstvo tudi boljše in koča bolj čista. Gosti so posedli v prostrani sobi za hrastovo mizo, ki je stala v kotu, dočim se je*v nasprotnem kotu bahala velika lončena peč. Dalje od peči sta stali dve postelji, dve pisani škrinji in statve, nad mizo pa je visela slika sv. Elije, puška, dve turški pištoli in torba. (Dalje prih.) Dnevne vesti* Značilno Prejšnji teden smo v naši državi proslavljali. Pri nas Slovencih se to stori tudi na ta način, da izobesimo zastave, naše zastave. Dandanes je to precej drag špas — ampak pustimo svobodo vsem, da dado duška svoji duševni ekspanziv-nosti na ta ali na oni način. V Ljubljani smo opazili precej zastav. Največ jih je bilo še slovenskih, to je belo-modro-rdečih. Najmanj je bilo državnih zastav, to je tistih, ki imajo belo v sredi, na konceh pa modro in rdeče. Več pa je bilo srbskih zastav, to je rdeče-modro-belih. In ker smo bili v dvomih, da bi bilo toliko Srbov v Ljubljani, kolikor je bilo srbskih zastav, smo se nekolikanj informirali. In to smo se čudili. Največ srbskih zastav je razobesila »slovenska" inteligenca, takšna, ki je v državnih ali avtonomnih službah. In smo se pomirili. 25-letnica vladanja nizozemske kraljice Viijemine. Zagrebški „Hrvat“ poroča: Za proslavo 25-letnice itd. (glej naslov!) so priredili velike svečanosti, katerih bi se bilo moralo udeležiti tudi vojaštvo. Pred nastopom vojaštva pa je vprašal poveljnik vojake, če komu branijo njegova politična načela udeležiti se proslave. Na ta poziv se je oglasilo okoli 50 vojakov, ki so vsled tega bili vojaške parade oproščeni. Visoke pristojbine na vseučilišču. Ustava določa, da bodi pouk na vseh državnih šolskih zavodih brezplačen. Ker pa je ustava „širok okvirni zakon", je vlada ta „okvir“ izpolnila z določbo, da mora vsak slušatelj na visoki šoli plačevati za naše razmere naravnost ogromne takse, če hoče polagati predpisane izpite in dobiti potrebna spričevala. To se pravi z drugimi besedami: Študirajo naj tisti, ki kaj imajo, revež pa naj kida gnoj, pa če je še tako nadarjen. Cenjenim naročnikom! V zadnjih dveh Številkah smo priložili poštne položnice naročnikom, ki še nimajo plačane naročnine do konca leta, oziroma, ki so v naročnini na zaostanku. Vsakdo, ki je prejel položnico, naj poravna takoj označeni znesek, ki je malenkosten, da ne bodemo prisiljeni ustaviti pošiljanje lista. Kdor še ni prejel doslej položnice, jo prejme gotovo v eni prihodnjih' številk. Upamo, da nam vsak pošlje tisti znesek in utrpi naročnino za list, ki je najboljši politični tednik. Poučna dogodbiea. Bilo jo pred leti na ljubljanskem vojaškem vež-baliscu. Med odmorom so se zbrali oficirji okoli svojega polkovnika, jedli svoje žemljice, kadili cigarete in se prav živahno pogovarjali. V pogovor je posegel tudi gos pori polkovnik z nekim dovtipom, ki pa ža-libog ni bil posebne vrste. Kljub temu so se gospodje smejali, samo neki rezervni kadet je ostal hladen. Tu zakriči nanj poročnik: »Sie, Kadett, wenn der Herr Oberst Witze macht, liaben Sie gehorsamst zu lachen, verstanden?!« — če pripoveduje gospod polkovnik dovtipe ,se morate vi pokorno smejati, razumete? — Kako sta se naslednjega dne pri ra-portu gledala poročnik in njegov major, to ne spada sem, ampak resnica je in ostane: Če se smeja gospod polkovnik, so inora smejati tu-. di kadet, če so pa gospod polkovnik resno drži, so mora resno držati tudi kadet. — Ta nauk naj si zapomni zlasti naša inteligenca. Trst — Reka — Zadet* — Krf. To so štiri važne postojanke ob jadranskem morju, ki so jih že nasedli ali pa jih bodo šele zasedli Lahi, da odtod dalje prodirajo na Balkan. Trst in Zader že imajo, Krf m Reko pa bodo vzeli v svojo posest v najbližnji bodočnosti, italija dela po dobro premišljenem načrtu na to, da zasigura svojemu številnemu revnemu prebivalstvu pot v balkanske dežele ,ker nima doma dovolj hrane. Z zasedbo imenovanih krajev je Italija prišla v neomejeno posest jadranskega morja, ker pri Trstu in pri Krfu lahko zapre dohod in izhod dz jadranskega morja vsaki drugi državi. Poleg tega namerava Italija zgraditi še dvotirno železnico čez Predil, ki naj bi vezala Dunaj s Trstom in z Reko po izključno laškem ozemlju, brez naše železnice skozi Bohinj in brez Južne železnice. Železniške tarife na Južni železnici bo na ta način diktirala Italija, ne mi. Pašie v inozemstvu. Naš ministrski predsednik, ovaj Pašič iz Biograda, se je mudil med parla-, mentarnimi počitnicami dolgo v inozemstvu. Bil je tudi v Parizu, kjer se je pogajal s francoskim ministrskim predsednikom Poinkare-jem zaradi roškega vprašanja. Dosegel pa menda ni mnogo, mogoče tudi nič, kar bo že bližnja bodočnost pokazala, da bo Reka italijanska. O »uspehih «svojega potovanja je Pašič poročal po svojem povratku na seji ministrskega sveta. Pri tej priliki je poročal tudi o svojem sestanku z angleškim poslanikom .v Parizu. Tozadevno poroča »Slovenec« z dne 12. septembra iz Belgra-da sledeče: »Kar se tiče sestanka Pasica z angleškim poslanikom, je važno to, da je Pašič skušal pridobiti angleškega poslanika za ostrejšo akcijo proti Radiču s strani angleške vlade. Izrazil je željo, da bi se onemogočilo Radičevo delovanje v Londonu in da bi se Radič čirh-prej odstranil iz Londona. Ta zahteva je zelo značilna, ker kaže, da dosedanje delovanje Stjepana Radiča v Londonu ni bilo tako malenkostno kakor ga je predstavljalo belgrajsko časopisje. Angleški poslanik jo Pašiču odvrnil, da na to ne more dati nobenega preciznega odgovora.« — Vse to se pravi z drugimi besedami: Pašič ni nikjer nič dosegel. Z ljubljanskega velesejma. »Kaj pa ti tukaj?« — »Prodajam*. — »Kaj pa? — »Zijala!« Nove takse. Naša vlada jo v večnih denarnih stiskah. Zato išče in stika neprestano, kje hi še iz kakšnega žepa izvlekla zadnje krajcarje. Tn po pregovoru, da kdor išče, ta tud najde, je tudi naša vlada našla dva nova vira dohodkov. Prvi vir se ho odprl s povišanjem taks pri kupo-prodajnih pogodbah. Kdor je prodal hišo ali posestvo, je moral že doslej plačati neko določeno takso (»prepis«). Ta taksa bo odslej še enkrat višja. Navada pa je bila doslej, da se je v takih pogodbah pri notarju zapisalo nekoliko manj kakor je res znašala kupnina. To je seveda vedela tudi finančna oblast. Da pa ljudje ne bi preveč goljufali, so jo finančna oblast postavila doslej na stališče, na katero se postavljajo tudi trgovci napram kmetom, ki radi glihajo. Trgovec n. pr. prav dobro ve, (la hoče dobiti iza novo mare- lo 100 dinarjev. Ceni jo pa na 150. Nato se začne glihanje ih po dolgem prerekanju proda trgovec marci o za — 110 dinarjev, za pričakovanih >00 pa gotovo. In sta oba vesela, trgovec in kmet; trgovec ker je dobil, kolikor je hotel, kmet pa, ker je »dobro zglihal«. Tako je delala doslej tudi finančna oblast. Ker je dobro vedela, da ljudje »goljufajo", je nastavila takse zelo visoko, tako da je že pri »goljufivih« zneskih dobila toliko v blagajno, kolikor je prevzaprav hotela. Sedaj pa bo drugače. Takso bo treba plačati ne od prodajne, pri notarju zapisane vrednosti, ampak od vrednosti, kolikor zvedenci prodani predmet sploh cenijo, torej od takozvane »prometne« vrednosti^ Kdo bo pa cenil? Cenili ne bodo neodvisni sodniki, ampak občine, torej odvisne upravne oblasti! To bo odprlo korupciji vrata na stežaj.' Če bo hotel n. pr. radikalec, ki jo v občini na vladi, pritisniti ob zid demokrata, bo ugotovil vedno z lahkoto, da znaša »prometna« vrednost prodanega predmeta 15% več kakor je zapisano v pogodbi. Za ta slučaj pa določa novi zakonski načrt ogromno kazen, ki lw> političnega nasprotnika lahko gospodarsko popolnoma uničila -!t— Drugi vir dohodkov bodo dajale gostilne. Kdor pojile v gostilno, bo dobil takoj pri vstopu 1“ *tek, za katerega bo morail plačati 20 para = 80 vinarjev. Te vrste davek so poznala doslej le mesta in sicer so plačevali le ponočni obiskovalci gostiln in kavarn navadno po 1 dinar za »karto«. Sedaj pa bo založila monopolna uprava posebne listke za celo državo, za podnevi in za ponoči. — Kar pa nas ne bo oviralo, da »ga« ne bi še bolj pili, kakor »ga« sedaj. Le pijmo! Samo to je vprašanje, kako dolgo bo država živela od vina in žganja! 8. septembra so zborovali v Ljubljani zastopniki slovenskih obrtnikov. Sklonili so več resolucij, v katerih izražajo svoje želje. Iz resolucij je razvidno, da naše obrtnike najbolj boli vprašanje bolniškega in starostnega zavarovanja, davčno vprašanje in vprašanje usposobljenosti za samostojno izvrševanje te ali one obrti. Za slovensko narodno gospodarstvo je obrtniško vprašanje ono izmed najvažnejših. Slovenska zemlja ni tako rodovitna, da bi mogla preživljati celokupno slovensko prebivalstvo. Mogočo je sicer doseči tudi to, toda na tako visoki stopinji poljedelstva Slovenci še ne bomo kmalu. Dokler pa se naše poljedelstvo ne bo razvilo do tako visoke stopinje, bo treba zaslužiti življen-ski primanjkljaj z drugim delom: ali z obrtnim delom doma, ali pa s kakršnimkoli delom na tujem, zlasti v Ameriki. Pa tudi v slučaju, da bi nas zemlja mogla preskrbeti z vsem potrebnim, bo obrt igrala še vedno jako veliko vlogo v našem gospodarskem življenju, kor ni vseeno, ali izdelujemo svoje obrtniške potrebščine tudi doma, ali pa si jih kupujemo na tujem. Važno pa je obrtniško vprašanje tudi še z drugega vidika. Mi vidimo danes vsi, kako pada vrednost takozvanoga »inteligenčnega«1 dola. Naša inteligenca jo danes obsojena takorekoč na smrt, kar pa bo šo ostalo na življenju, je vklenjeno v težke verige politične sužnjosti. Tak organizem pa ni zdrav. Zato jt* za nas Slovence jako važno, da odgojimo neodvisen Inteligenčni naraščaj, kar moremo pa doseči le v kmetijstvu in v obrti. Neodvisen kmet, neodvisen Najboljši premog, drva in oglje kupite najcenejše pri Družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trj? 8. Telefon 220. Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite lih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1. obrtnik in neodvisen delavec — to so najvažnejši stebri narodne zavesti in neodvisnosti. Zato pa potrebujejo vsi trije kolikor mogoče mnogo izobrazbe in pa takih predpogojev, .ki jim jamčijo uspešen gospodarski razvoj. Država stori v tem oziru jako malo, skoraj da lahko rečemo nič. Zato pa smo navezani v tem oziru v prvi vrsti na svojo lastno moč. Izložbe na ljubljanskem velesejmu so pokazale, česa je slovenski obrtnik zmožen. Te zmožnosti razvijati do popolnosti je važna in hvaležna naloga. Če bomo pa čakali le na državno pomoč, bomo dolgo čakali. Zato bi bilo dobro, če bi slovenski obrtniki to zadevo vzeli rajše v svoje roke. To bi sicer zahtevalo velikih žrtev, toda zastonj te žrtve ne bi bile. Tudi slovenskim občinam pripada v tem ozirii važna vloga. Ejja najvažnejših občinskih nalog je, da preskrbe ali sama ali pa z združenimi močmi slovenski obrti ceneno gonilno moč. Začetki so jako lepi in vzpodbudni in preskrba cenerie gonilne moči za razne stroje je glavni predpogoj za razvoj slovenske obrti, ki bo z vspešnim delom in zaslužkom tudi lažje sama skrbela za primerno duševno izobrazbo svojega naraščaja. Naše skromno ■mnenje je, da od državo nima ne kmetijstvo in ne obrt preveč pričakovati. če se pa razmere spremene, toliko bolje. Glavna stvar pa je tukaj kakor povsod lastna moč. Kar si ustvariš sam, to je tvoje in na tej podlagi, ki je nihče spodmakniti ne more, se da delati dalje na poti do samostojnosti in neodvisnosti. Nazadovanje Pred vojno Slovenci nismo ime- li izrazitega lastnega narodnega gospodarstva. Imeli smo pač lepo število slovenskih posojilnic, imeli smo hranilnice, imeli smo nekaj kmečkih zadrug, nekaj domače obrti in industrije, toda vse te ustanove in vsa podjetja so bila več ali manj odvisna od avstrijskega državnega gospodarstva, čeprav so bila kolikor toliko v slovenskih rokah. Kot del mogočne državne gospodarske organizacije so dobivale naše denarne in druge gospodarske ustanove in podjetja svoj razvojni pravec iz državne centrale na Dunaju. Tam so delali postave, ki so globoko zasegale tudi v slovensko gospodarsko življenje, od tam so prihajali k nam potrebni krediti im kar jo največjega pomena, od tam smo don bivali tudi pobudo za moderno gospodarsko življenje. Edini križ, ki ga nam je bila naprtila dunajska vlada v gospodarskem življenju, jo bilo malo vpošte-vanje naših narodnostnih zahtev, v kolikor so se te tikale tudi našega gospodarskega življenja. V gospodarskem oziru kot takem pa smo pod avstrijsko upravo brez dvoma zelo napredovali in se dvignili iz patri-jarhalnega življenja do novih, modernih gospodarskih metod. Avstrijska državna uprava res da ni dvigala našega gospodarskega napredka v interesu Slovencev kot naroda, pač pa v interesu države in vzlie višem političnim napakam, ki jih je Dunaj zagrešil napram nam kot narodu nebroj, moramo priznati, da na- ali napredek. šega gospodarskega napredka ni zanemarjal, že v interesu samo države in državne blagajno no. Po »prevratu 1. 1918. se je pa to stanje znatno izpromenilo. Leta 1918. smo prišli v novo državo kot »osvobojenci«. Nova državna tvorba nam je prinesla lepo število ta-kozvanih »nacijonalizacij«, t. j. razne akcijsko družbo in akcijska velepodjetja so prehajala na videz v slovenske roke. Pravimo: na videz, kajti odločilne besede imajo še vodno stari gospodarji, »inacijonaliza-cije« pa obstoje zvečine le v tem, da so stari gospodje imenovali poleg sebe še . nekaj Slovencev v upravne svete in jim tako zagoto- vi 1 i nekaj tisoč kron brezdelnega 'letnega dohodka, resnični gospo-jnlarji pa so ostali tisti, ki imajo denar. Tega pa Slovenci niso imeli, ali vsaj ne dovolj. Nova doba nam je prinesla dalje s seboj veliko število novih podjetij. Naši gospodarji, navajeni modernih gospodarskih metod še izza časa dunajskega oblastništva, . so ustanavljali nove obrti in nove ‘industrije večinoma lo v nadi, da bodo dobili za svoja podjetja tudi dovolj kreditov. Zamišljena je bila vsa stvar jako lepo, toda naši gospodarji niso pomislili na razloček med staro in novo državo in na različno gospodarske metode, ki so bile v navadi tu in tam. V bivši kraljevini Srbiji je bilo kreditno gospodarstvo zelo malo iznana stvar. Čekovni urad — neznan, poštna hranilnica — nežna- Gospodarstvo. Slovenska obrt. dajali kakšno krepčilo, se je ul>ogi trpin počasi le prebudil in okoli ust mu je zdigral srečen nasmeh. V njegove žile se je vrnilo življenje, in počasi je postal zopet močan in krepak in zdrav. (V so ga pa v enomer suvali in žgečkali, da bi ga hitreje spravili do zavesti, se je trudua žival še enkrat divje dvignila in udarila okrog sebe brez ozira na to, koga in kaj zadene .. . Take so posledice onemogle otopelosti. Ali neprestano beckanje, ali pa mir, krepčilo in prijazen pogled in lopa beseda — vsako ima svoj učinek . Kakšen učinek bo imela otopelost med nami? Mi mislimo, da ugodnega ne, ker ni ljubezni in ni miru, ampak vedno novo žgečkanje in zbadanje. Ta ugotovitev pa je tudi za politike važna. Kako je nastala svetovna vojna. Poroča dr. L. Do začetka XX. stoletja je imela Nemčija malo direktnih vezi s Srbijo, na kar je nastopil obrat, ko je začela gospodarsko izkoriščati turška ozemlja, zlasti, v Mali Aziji. ,< )b aneksijski' krizi je v prvi vrsti Nemčija izposlovala v Petrogradu, da je Avstro-Ogrska zmagala, vendar pa v Srbiji ni bilo* opažati sovraštva ali razdraženosti nasproti njej, ker je niso smatrali za nevarnega nasprotnika. Ko so Srbi izpodrivali avstro-ogrsko blago s svojih trgov, so na njih (mesto prihajali Nemci, ki so bili znani po solidnosti, ugodnih plačilnih pogojih ter prilagodljivosti okusu in potrebam. <• lede načrta o balkanski zvezi s Turčijo na čelu se je držala Nemčija v bistvu vsekako v ozadju, a položaj, je postal zanjo težji, ko je 1911. leta napovedala Italija vojno Turčiji in je leto nato izbruhnila vojna krščanskih balkanskih držav proti Turčiji; toda znala si je obdržati prijateljstvo in zaupanje obeh •strank. V drugi balkanski vojni se je pa mori})a postaviti na to ali ono stališče. Aifstro-Ogrska je namreč zahtevala revizijo bukareškega miru, da ščiti Bolgarijo; proti temu je nastopila Nemčija in se s tem pridružila stališču (i rške, Rumunije in Turčije. Avstro-Ogrska je bila di-plomatično poražena: kakor že povedano, je hotela nato napasti Šibijo, kar je sporočila Italiji, ki ji je to odsvetovala; ali je naznanila svojo namero tudi zaveznici Nemčiji in kakšen odgovor je dobila od nje, ne vemo, verjetno pa je, da je bil enako negativen. iSrbi so vedeli, da je nastopila Nemčija proti reviziji bukareškega miru zaradi Rumunije in Grške, a ne zaradi Srbije ;toda njim je koristilo nemško stališče in zato so se pomnožile srbske simpatije za Nemčijo. To priliko so izkoriščali nemški trgovci, industrijalci in podjetniki, da se je začelo živahno gospodarsko prodiranje Nemčije v Srbijo, ki je sistematično izpodrivalo avstro-ogrsko blago, kar je bilo Srbom zelo všeč. Avstro-ogrski državniki so se, kakor se je zdelo, zaman trudili z dokazovanjem Nemčiji, da pomen ja Srbija nevarnost za obstoj habsburške monarhije in jdeluje za njeno uničenje. Od bukareškega miru do svetovne vojne je vladalo prijateljsko razmerje med Srbijo in Nemčijo, ki sama na sebi ni imela vzroka za protivnosti. Kdaj in pod kakšnimi vplivi je Nemčija izremenila svoje stališče nasproti Srbiji, ne spada v naše preučevanje. (Dalje prih.) Slovenija proglašena v Belgradu kot inozemstvo* Pri naših industrijskih, obrtnih in trgsvskih podjetjih kupujejo tudi Srbijanci. Toda med njimi je seveda mnogo takih, ki pozneje nočejo plačati. Ker pa imajo skoro vse slovenske tvrdke na svojih računih označbo ..Toži in plača se v Ljubljani" ali „v Celju", ali „v Mariboru", tožijo slovenski prodajalci svoje dolžnike pri slovenskih sodiščih. Sodišče, ako najde tožbeni zahtevek za upravičen, izda sodbo, da mora dolžnik plačati. Toda tudi sedaj se dolžnik v Belgradu ali Skoplju rosa in ne plača dolga. Treba je torej rubežni. Sodišče n. pr. v Ljubljani rubež na podstavi pravomočne sodbe tudi dovoli, zaprosi pa sodišče v Belgradu, da isto izvrši, kakor je to običaj v vseh kulturnih državah. Toda sodišče v Belgradu pravi: „Jok, ne bomo mi naše caršije rubili!" In izjavi uradno, da so naša slovenska sodišča za Belgrad — inozemstvo. Tako je sedaj dolžnik v Belgradu na varnem in se roga dalje. Takih primerov imamo pri nas vse polno. Da je to res mogoče, ponatiskujemo uradni dokument, ki se glasi: Cg lil 222/22/15 Obvestilo. V zadevi zahtevajoče stranke R. Bunc & drug., podružnica v Celju, po dr. Ogrizeku zoper zavezano stranko Franca Kreačič, nastavljen-^ ca tvrdke Veble i drug, Bara Vene-cija, Beograd, radi 5685 K s prip, se srbski poslanec Sima Nestorovič sledeče: Jaz sem bil takrat šele prvi pot izvoljen; bil sem mlad, kakih 28 M! Vsi poslanci iz požarevačikega okraja smo bili liberali in že Obre-novičevci. Po takrafoih običajih nas je spremil do Kragujevca Aga-Jevta, okrožni načelnik. Nastanili smo se v neki delavnici vsi skupaj, ker so se poslanci enega okrožja držali vedno skupaj. Načelnik nam je rekel, naj ga tu počakamo, dokler se ne vrne. Ko se je vrnil, nas je zbral in nam začel govoriti, da se bo naslednji dan volil skupščinski predsednik in da »Gospodar" (Knez) Mihajlo želi, da bi bil izvoljen neki Miliajlo iz Jagodine in ne kragu-jevški poislanec Todor Tucakovič. Drugi dan smo odšli v skupščino. Poznali nismo ne Todora ne Milajka. Ko pa srno zagledali Todora, smo ga že izvolili. Bil je visok, lep, stasit, da nisi mogel odtegniti obeh oči od njega. Od bele gornje haljine so mu viseli ob ledjih čefkeni, a vsi smo imeli lepe »turške« obleke. Požarevski poslanci smo se zedinili, da bomo glasovali zanj, pa tudi drugih je bilo dovolj zanj. Tu smo ga izvolili le z malo večino, ostale glasove je dobil Mihajlo Radenkovič. Culi smo, bog-me, da knezu to ni bilo po volji. Na večer nas je zopet zbral okrožni načelnik Aga Jevte in pravi: Kaj ste učinili? Obečali site eno, napravili pa drugo. Knez je zelo hud na Jaz pa sem mu odgovoril: Po volji naroda. (Iz srbske politične zgodovine.) l; V • ^ rj, ft Ko je 1. 1860. stopil na srbski voljena od naroda, so hoteli izvoliti vas. „Da smo se mi pred glasovanjem zakleli delati v skupščini po svoji vesti, in da nismo mogli drugače.« Izvoljeni predsednik je rekel skupščini tele besede: Jaz Vam, bratje rečem, kar ima kdo na srcu, naj ravno tukaj v skupščini pove, vsak predlog, pritožbo ali željo. Zato smo se tu zbrali, da v imenu ljudstva povemo kar imamo povedati. Vsaki ima za seboj najmanj .3000 glasov, in zato moramo tu pravično delati in govoriti. Ko smo skupščinarji prišli k knezu na dvor, je knez rekel med drugim: »Srbija, bratje, je kakor čaša bistre vode, in zadoščajo le tri •kaplje, da jo zakalijo.« Mi vsi smo vedeli, da se te kneževe besede tičejo trojice znamenitih poslancev: Todora iz Kragujevca, Mate iz Smedereva in še enega. Izvoljeni predsednik Todor iz Kragujevca je ibil v svoji funkciji — isamo tri cini. Odstopil je sam in se ni vrnil v politično življenje ves čas vlade kneza Mihajla. Nestoro-,vič pravi o tem dogodku: »Bez neke sile ovo nije bilo!« Po njegovem odstopu je bil izvoljen za predsednika knezov kandidat Radenkovič, na kar je skupščina sklenila izročiti vso svojo zakonodajno oblast — knezu in njegovim ministrom. In knez Mihajlo je vladal absolutistično celih sedem let. Nato so ga na nekem sprehodu v Topči-deru ubili leta 1868. # Ta politična zgodovina Srbije je stara komaj 55 let. Fotogralije. zahtevajoča upnica obvešča, da je naprošeno sodišče (gradski sud) v Beogradu odklonilo izvršitev dne 26. XII. 1922 dovoljene izvršbe, češ, da je smatrati sodbe sodišč v Sloveniji za sodbe, izdane od »stranskih suda“. Podpisano sodišče se je obrnilo na oddelek ministerstva pravde v Ljubljani in dobilo sledeči odgovor: »Oddelek ministrstva pravde je poročal v teh primerih minister-stvu pravde s predlogom, da bi ministrstvo izposlovalo mnenje kasaci-onog suda v Beogradu o izvedbi od slovenskih sodišč dovoljenih izvršb po srbskih sodiščih. Po mnenju oddelka je po § 10. II. zadnji odstavek zakona o sreskim in gradskim sudovima dopustna proti rešitvam sreskih sodnikov pritožba na pristojni prvostepeni sud. Ta določba se glasi: „Na rešenja sreskoga sudije, donesena o pitanjima, koja se mogu pojaviti u toku izvršenja sud-skih i drugih odluka, može se izjaviti žalba u roku od 15 dana nadležnom pr.vostepenoin sudu, koji o tomu re-šava u poslednjem stepenu." Zahtevajoča upnica se vsled tega qpozarja na to določbo. / - ; !■ Okrožno sodišče v Celju, odd. III., 3. avgusta 1923. Tlller. Odpravek je točen. Vodja pisarnice: Podpis nečitljiv. prestol knez Mihajlo, je že naslednje lete sklical v Kragujevac narodno skupščino, ki jo Srbi imenujejo »Preobražensko slkupščino.« Ko si je ta skupščina volila svojega predsednika, je nastal prepir. Tisti poslanci, ki so hoteli vedeti, da jo skupščina suverena, ker je .iz- za predsednika človeka po svoji prosti volji. To je bil poslanec Todor Tucakovič. Dvor pa za tega človeka ni maral, ampak je z vso silo delal na to, da bi bil izvoljen njegov zaupnik Mihajlo Radenkovič. O tej reči je -pripovedoval šele 1. 1921. v globoki starosti umrli Pod naslovom »Ko so cvetele demokratske rože ...« objavlja ljubljansko radikalsko glasilo »Jutranje Novosti« z dne 17. avgusta t. 1. to-le sliko o demokratih: »Govorilo se je na belgrajski borzi: zakaj v Curihu dinar skače in Belgrad pada? Nič čudnega ni bilo, ko je pa Plavšic z lepimi dolarji' in zlatimi kroncami dajal naši valuti tako učinkujoče injekcije, da je na posledicah njegovega mazaštva skoro umrla. Čudno, da je od tistega časa do danes vse utihnilo ... Največji finančni teoretik v naši mili otadžbini, g. Kumanudi, pa je mirno gledal svojega »pomočnika«, kako mu 'uibija — reputacijo. Ce takrat niso dali nevednemu otroku zlate ure ... Pa kaj se hoče, gospod Plav-šič je bil demokrat! In nekoč ;ie bilo lepo v »Jugoslaviji«, če je bil človek »demokrat« ... ‘Spominjamo se, kako je bilo takrat, ko je gospod ministen Dr. V.; Kukovec napival po londonskih banketih »privredni snagi naše div-, ne kraljevine«. Londonska City je bila precej zastopana pri tistih.pojedinah in neki očividec je rekel, da so se angleški poslovni magnati muzali trgovinskemu, ministru, ki ni prinesel razen izvrstnega apetita niti naprimitivnejših narodno-gospo-darskih pojmov v London. V London pomislite, ki uvažuje samo poslovne genije. Ali kaj hočete? Gospod Kukovec je bil demokrat.' Kaj pa more on zato, če ni rojen trgovec, marveč — odvetnik. Es war so schiin gevve-sen;' es hatt nicht sollen sein ... Med demokrati so imeli mini-- stra, ki je kmalu po osvobojen ju »re-, ševal“ problem agrarne reforme. Ta mož se je čestokrat pojavljal v Cirk-venici in je delai dragocene avtomobilske izlete z lepimi metresami. V eni sami noči je zaigral dvakrat do trikrat več kakor 30.000 Din. Danes ta gospod najbrže ne uporablja več avtomobila in lepih midinetk, ker je špas preveč drag. Tudi hazardiranju se je medtem najbrže odvadil. No, pa spomin le ostane ... Ima pač zavest, da kot minister ni po neumnem opuščal lepih prilik ... . tt •