Na čast II. kongresu FCPS
sta bila otvorjena zadružna doma
v Vel. Nedelji in Podlehniku
V   nedeljo,  dne 14. novembra  1948  je vas VeEka  Nedelja  pri Ormožu  slavila praznik  delovne zmage.
Praznovali so slavnostno otvoritev zadružnega doana, ki je zrasel vsled za-vesti vseh taiakajšnjih in okoliških vaščanov, ki se dobro zavedajo, kaj pomenj zanje zadružni doro, kaj pomeni skupnost in koliko se lahko napravi, če so  strnjeni v  enotnosti.
Množica Ijudetva, starih in mladih, se je zbtirala okrog zadružrrega doma, ki je bil akrašen z zelenjem, zastavami in parolami, ko smo se približald in si ogle-dali notranjost zgrajenega in lepo pro-jektiranega doma. Domača godba je igraJa koračnice.
Tovariš Babič je crtvoril slavnost in predal besedo predsedniku odbora za gradnjo zadružnega doma tov. Vrbanj-šku, kj je v kratkih besedah očrtal po-men graddtve zadnižnega docna in ob-enein težave, ki so se pojavljale v času gradnje.
V   imenu  Oikrajnega  komiteta  KPS v Ptuju je pozdravil vee navzoče tov. Zi-vic. Čestital je Veliikonedeljčanom k do-seženemu   uspehu   dn   apeliral   na   vse, da tudi v  bodoče posvetijo vse     svoje sile, da bo dom tudi v svoji notranjosti čimpreje izgatovljen.
Sledilo je petje in recitacija, nakar je tov. Babič podal obračun o doseda-njem delu pri gradnji zadružnega do-ma.
20. januarja 1948 smo se prv>ič zbrali in 6e posvetovali glede pričetka akcije za gradnjo zadružnega doma. Na tem sestanku smo stabilizirali odbor, ki je tudi pj-ičel s takojšnjimi pripravaini in z-biranjem raznega materiala itd. Po na-svete smo se zatekali k tov. ing. Lov-šetu, kj nam je bil vedno na razpolago -in nam audil potrebno pojuoč.
5. aprila je prispel prvi material; 19. aprila smo pričeli z rzkopom jamej 24. aprila se je pa pričelo podiranje potreb-nega lesaj 4. maja je pripeljal prvi voz-nik Meško Anton grainoz. Z delom smo nadaljevali in 31. maja postavili pro-file, tako da smo 11. juoija pričeli z izikopavanjem temeljev, ki so bili 14. avgusta zabetonirani. 12. avgusta smo pričelj z zidanjem z opeko in poslopje dozidali 30. oktobra- 11. novembra je bilo poslopje pokrito. Tekom vse grad-nje je bilo opravljenih 70 delovnih dni.
Na gradilišče je bilo pripeljanega: 81.600 zidakov (zidne opeke); 16.800 strežnikov; 2 vagona apna; 2 vagona ce-menta; 300 kg železa; za 167 kbm gra-moza je bilo apravljenih 334 voženj; za 88 kbm peska 176; za 86 kbm lesa 106; xa prevoz opeske 210; za prevoz ostale-ga materiala pa 24 voženj. Skupno 850 voženj. Opravljenih je bilo 14.028 pro-stovoljnih ur. V celoti je eodelovalo 1938 ljudi.
Kot najboljši delavci so se izkazali: Moravec Ivan, ka je opravil 139 urj Kosi Franc, ki je opravil 136 un Kainč Pepika (LMS), ki je opravila 133 ur. Najboljši voznik je bil Sok Mataja, ki je  opravil  31   vozenj.
Po kcmčanem podanem abračunu tov. Babiča se je pričela delitev značk in pohval, kar sta skupno opravila tov. Babič in tov. Zivic.
Zlate značke so prejeli:
Predsednrik odbora za gradnjo zadruž-nega doma tov. Verbanjšek Janko, upo-kojenec, ki je vložil vse sile za d^bro organizacijo dela in nabavo materiala in je znal pravilno prikazati pomen zgraditve doma.
Tov, Ko6i Franc, tajnik Okr. zveze kmetajskih delavcev, ki je izvršiil največ prostovoljnih ur ter bil prvi priprav-ijen voditi poteik dela in mu je zelo dobro uspelo organizirati delovno silo v  sindikalnih   vrstah.
Tovariš Babič Matija, učitelj, je bil vesten tajnik in statistiičar ter je vodil vse administrativne posle v redu, s fi-zičnim celom pa je dosti pripomogel pri gradnji   doma.
Tov. Moravec Ivan, čevljar, je s svo-j5m požrtvovalnim delorn dokazal ^rlsoko zavest za zgraditev socializma na vasi in kot član upravnega odbora napravil mnogo prostovoljnih ur.
Tov. Medik Franjo, malj posestnik, ]e bil kot vzgleden organizator za pri-dobdtev sredstev. Pospeševal je grad-njo, skrbel za prehrano mladinske bri-gade in opravil veliko udarniških ur.
Tov. Kajnč Pepika, mladinka, je kljub svoji slabotnj naravi pridno pomagala tudi pri težjem delu in je bila vzgled vsem ostalim mladincem.
Tov. Munda Peter, cestar, je tudi mar-ljivo pomaga! pri vsakem delu na gra-dilišču.
Tov. Sok Matija, kmet, je napravil največ voženj, bil je vedno na razpo-lago za prevoz materiala in vzpodbujal tudii ostale, da so izjjolnili obveznostl delovnih ur.
Tov. Meško Anton, kmet, je bil tudi pri prvih voznikih na gradilišču in po-magal organizirati tudi ostale sosede za prevoz materiala.
Bezjak Franc, kmet, sekretar OF, je bdl dober pomagač pri dehi in pomagal tudi z vožnjami materiala.
Kandrič Ivan, kmet, 6e je tudi feka-zal s številnimi vožnjaml in kot pomoč  pri ostalem  delu na  gradilišču.
Srebrne značke so prejeli:
Meštko Ivan, Klemenčič Vlado, Hržič Jakob, Meško Ivan, Mihovci 19; Sku-hala Ivan, Majcen Srtanko; nadalje mla-dinci.- Fištravec Tomaž, Tušek Stanko, Furjan Franc, Bokia Marija, Bombek Ma-rija, Erlih Zdraviko, Hržič Jpžef.
Bronaste značke so prejeft:
Damiš Marta, Majerič Ivan, Vuk Ema, Kralj Frančiaka, Kukec Anton, Hržič Alojz, Spindler Cecilija, Puklavec Aloj-zija,  Voršii Jakob, Vincek Vinko.
Pohvaljeni  so  bili;
Sind. podružtfica gozdnih delavcev, sind.  podružnica kmečkih  delavcev, Le-
ben Franc, zidarj Sever Franc, zidarj Zadjavec Anton, mizar; Leben Ivan, kmet; Hržič Ivan, kmet; ki je kot naj-starejši  voznik   opravil mnogo  voženj.
Vestnega pri izvrševanju svojih na-log se je dzkazal tov Vobner, aktivist iz  Ptuja.
Od AF2 je marljivo pomagala tova-rišica Medik Antonija, gospodinja, ki je kuhala mladinski brigadi in tudi pri ostatih delih  pridno  pomagala.
Po končanem razdeljevanju značk in pohval 60 vsi navzoči zapeli državno himno, nakar se je pričelo pravo ljud-sko  veselje  v gradu.
Tam, kjer so nekoč vladali mogočni fevdalci in se bohotili vaški mog-otci, se je v nedeljo, dne i4. novembra razvnelo delovno ljudstvo, ki je s svojim po-žrtvovalnim delom dokazalo, da stremi za tem, da se čimpreje in čim tesneje poveže z mestom, da u&tvarj sebi lepšo in  boljšo   bodočnost —   socializem.
M. M.   
Naše delo
   Haloze so dobile svoj prvi zadružni dom
Istega dne je bil na slavnostni način otvorjen zadružni dom v Podlehniku, ka-terega otvoritvi je prisostvoval org. se-kretar OO OF tov. Berginc Peter.
Dcxm je bil zgrajen v 68 d&lovnih dneh, začenši s 24. juBijem t. 1. V tem ča«u je bilo opravljenih 14.065 udarnii&kih in 5.991   plačanih  delovnih ur.
Ob slavnoetni priliki otvoritve «o bile najboljšim in najpožrtvovalnejštm gradi-teljem podeljene zlate, srebrne tn bron-a-fifte udarniške značke. Zlate značke so bile podeljene tovarišem Dreo Vinkotu, ki je opravil 27S delovuiii ur, Cvikl Iva-nu e 220 in Bračič Alojzu « 150'urami. Srebrne značke so prejeli tovamsi 2ur-man Branko, Topolovec Jakob, Lozinšek Edi, Hriberšek Vinko, Hriberšek Janez, Zelenko Franc, Dreo Mira, Gradisnik Jo-že in Rožman Mat€vž ter voznik Satler Jože. Vsi ti tovariši so opravili skupno 1.127 udarniških delovnih ur. Hren Er-nestu, Sirmšek Olgi in Lczinžek Vinkotu ter vozniku Cafuta Jakobu so bile pode-ljene brona6'te značke za &kupiw 236 opravljenih  delovnih  ur.
Razen tega je 5 voznikov dobilo po 2 konjski podkvi, kot nagrado za trud in požrtvovalnoet pri raznih vožnjaih.
Pri gradnji doma je bilo porabljenih 8.500 komadov zidne in 1200 komadov strešne opeke. Zidna opeka je bila na-bavljena delno iz lokalnih vlrov fiz ada-ptirane zgradbe v Podlehniku), delno pa jo je doetavila planska kornisija in ope-kama v Zetalah. Ves ostald gradbeni ma-terial je bil pripravljen iz lokalrih virov.
Predpriprave za gradnjo In sam zače-tek gradnje doma so bile vezane na razne težave, predvsem pri mobilizaciji potrebne 'delovne 6ile. Po vztrajnem po-litičnem delti med množico so uspele mnoiičiie organizadje OF, prikazatd ljudstvu veliko potrebo po gradnji doina, kjer bi naš kmet našel 6redišče novega življenja na vasi. Pri tem sta se v za-četku najbolj izkazala mladdnska orga-niaacija in slndikat vinareko-«adjaTske šole v Podlehniku. Čltn 6e je začel trams-port gradbenega materiala, «o nastale izredn« težave v pomanjkanju vozndkov, katerih pa je v kTaju zelo malo. T« te-žave in potrebo po voznikih so oajbolje razumeli Okrajna zveza kmetijskth za-drug v Ptuju, Okrajno gradbeno podje-tje in Vimareka  zadruga v Ptuju, ki so
takoj priskocili na poinoč s svojiimi to-vornimi avtombili. Prevažali &o gra-moz iz Vida in zidno opeko iz 2etaJ, razen tega pa še ostali gradbeni material, ki je bil potreben. Tud4 pri nabavi grad-benega lesa ni manjkalo težav. Ker je privatm sektor v Podlehniku zelo reven na gozdnih povTŠinaih, je Nova cerkev pripraviila v ta namen nabiralno akcijo. Nabrala je 10 m3 lesa. Nadaljnji dotok d-elovne sil« je bil omejen le na bližnjo okolico, zaradi česar je prišlo tudi do raznih zastojev  v  sami  gradnji.
Materielne stroške -so kriH deino iz lastmh denamih. sredstev, ostalo pa 6O jim rvakazale razne ustanove, kakor na primer Vinarska zadruga v Ptuju 23.000 droarjev, LMS 2000, vinogradniška za-druga Gorica-Dežno pa 7000 dinarjev. Sam kredit je predvideval 200.000 dinar-jev, ki eo ga  tudi  dvignili.
Največji prispevek pri gradbenem ma-terialu je dala vinarsko-sadjarska šola in eicer opeko, gradbeni les in vino za težke delavce pri gradnji. Razen tega je ista šola opravila 4.578 delovnih ur, kar znaša skoraj tretjino vseh opravljeniih udarniških   ur.
Tov. Hriberšek Ivan, ima kot čl&n uprave veliko zaslug, pred vsem v pra-vočasni nabavi potrebnega gradbenegia materiala. Predsednik uprave tov. Dreo Vinko je zastavil vse svoje siJe v mo-bilizacijo delovne sile, ki je bila tako pereča in v čemer ©o se kazale velike teiave. Pri tem je knel miveč uspeha med mladino, ki je na poziv bila prva na gradbišču, saj je sama opravila 1.647 j delovn\h ur.
Kljub   vsem   tem   večjim  in   m.a-njšim
težavain   se   Podlehničani   niso   ustrašili
j velike naloge — gradnje zadružnega do-
', ma.   S   svojo   veliko   delovno   zmago   so
dokazali vsem malodušnežem, da so tudi
! sredi največjih. težav m žrtev možni ve-
liki uspeihi. Vse te težave so premostili,
ker knajo veliko zaupanje v svoje last-
n« usitvarjalne sile in v veliko moč osta-
lega   dčlovnega  ljudsiva   v   naši   državi.
V dolini ob Rogatnici med Podlehiukom
in  Gorco  so «i  zgra-dili  svoj  lastni  za-
druini   dom,   zgradiii   «o   ga   v   čast   II.
kongresu   KPS,   kateremu   so   dali   tudi
obvezo.
Ponosno stoji dograjen dom, plod nji-hovega vztrajnega in požrtvovalnega dela.
   Predkongresno manifestativno zborovanje v Ptuju
Na predvečer II. kongresa KPS, t. j. 10. novembra ob 19. uri, se je okoli 1000 prebivalcev mesta Ptuja zbralo na Kvedrovem trgu k manife-stativnem zborovanju v čast II. kon-gresu KPS v Ljubljani. Iz vseh ulic so prihajale skupine sindikalistov, delovnih kolektivov, frontovcev in mladincev, da bi skupno proslavile ta zgodovinsko pomembni praznik vsega delovnega Ijudstva Slovenije.
Po otvoritvi je govorD član Okraj-nega komiteja KPS tov, živic Jože, ki je označil II. kongres kot važen faktor v izvajanju sklepov V. kon-gresa KPJ. t>H. kongres KPS se vr-si v pogojih temeljite druzbene pre-obrazbe v naši državi in v pogojih širokega razmaha dejavnosti našega delovnega Ijudstva na vseh popriščih
dela«, je dejal tov. Živic. Med svo-jim govorom večkrat prekinjen z vzkliki Titu, Partiji, Stalinu in na-ši zvezni prestolnici, je tov. Živic za-ključil svoje besede. Sledilo je burno ploskanje, ovacije in skandiranje: »Tito-Partija!«, »Tito-Stalin!« itd., na kar je mestna godba zaigrala državno himno. Da bi dali tej mani-festaciji še večji svečan izgled, so manifestanti formirali povorko, ki je krenila proti pošti, mimo poslopja OLO, na Slovenski trg, po Cankar-jevi ulici navzdol, preko Srbskega tr-ga, mimo Drave in po Krempljevi ulici zopet nazaj na Kvedrov trg, kjer je kot v zaključek sledilo Ijud-sko kolo. Najlepše in najzanimivejše kolo je bilo »Udarna brigada«, ki so ga plesali mladinci-graditelji.
   Ptuj je sprejel delegate II. kongresa
Kljub precejšnjemu nalivu dežja, se je v torek zvečer zbrala množica ljudi pred magistratom, da na slav-nosten način pričaka in sprejme de-legate} ki so zastopali ne samo član-stvo Partije v ptujskem okraju, temveč vse delovno ljudstvo okraja. Po koračnici, ki jo je zaigrala mest-na godba, je v imenu mesta pozdra-vil delegacijo tov. Vogriiiec Janko, ki je zaprosil, naj spregovori zbrani množici eden izmed članov delega-cije.
V imenu prisotnih delegatov je spregovoril elan Okrajnega komiteja KPS tov. Mavser Ivan, ki se je naj-preje zahvalil za topel in prisrčen sprejem. Večkrat prekinjen z vzkli-ki Partiji, Titu, Marinku ter V. in II. kongresu, je dejal, da ni samo član-stvo Partije ponosno na svoj II. kon-gres, temveč vse slovensko delovno ljudstvo. Poudaril je besede tov. Ti-
ta na II. kongresu, ko je dejal, da je prepričan, da si bo slovensko Ijud-stvo zgradilo socializem v Sloveniji. Dejal je, da je na kongresu po dru-gem referatu diskutiral sekretar OK KPS tov. Zagar, ki je v imenu vsega ljudstva okraja obljubil II. kongre-su, da se bo to ljudstvo vztrajno borilo za zrušenje še zadnjih ostan-kov starega sveta ter si tako ustva-rilo lepše življenje v novi družbi — socializmu. Ob koncu je tov. Mavser v imenu delegacije, Okrajnega ko-miteja in vsega partijskega članstva v okraju obljubil, da se bodo vztraj-no borili, da bodo naloge in sklepi II. kongresa KPS sprovedeni v živ-ljenje in tako postali stvarnost.
Po besedah tov. Mavserja in bur-nem ploskanju, kateremu so se pri-ključili tudi zbrani vojalci z dolgim trikratnim »Hura«, je množica sredi Kvedrovega trga zaplesala kolo.
   Partijci mesta Ptuja
so poslali resolucijo II. kongresu KPS
Mestni kcmite KPS Ptuj v imenu članov Partije mesta Ptuja pošilja II. kongrcsu KPS komunistične po-zdrave kot znak zvestobe in zaupanja.
Po analizi našega dosedahjega dela se obvezujemo, da se bcmo še do-slednejše in upornejše borili zaures-ničenje programa in statuta naše Partije ter da bomo založili vse sile za ideološki dvig kakor članov Par-
i
Delavci in nameščenci mestnih pe-karn v Ptuju so poslali s svojsga sestanka dne 12. novembra resolu-cijo II. kongresu KPS sledeče vse-bine:
Delavci in nameščenci mestnih pe-karn vPtuju, zbrani na svojem grup-nem sestanku, pošiljamo II. kongresu j KPS v Ljubljani borbene pozdrave. Zasledujemo z največjo pazljivostjo potek dela II. kongresa.
tije tako tudi nepartijskih množic. Vzporedno s temeljitim proučeva-njem problematike samega mesta bo-mo delali, da dosežemo visok idejno-politični nivo članstva.
Naj živi II. kongres KPS!
Naj živi sekretar CK KPS tov. Mi-ha Marinko!
Naj živi CK KPJ na čelu s tov. Titcm!
Dosedanje obveze smo izvršili. Na čast II. kongresu KPS $i zadajemo novo obvezo in sicer 200 udarniških ur na gradnji mostu preko reke Stu-denčnice pri Ptuju.
Naj živi II. kongres  KPS!
Naj živi Centralni komite KPS s tov. Marinkom na čelu!
Naj živi naš voditelj tov. Tito! Naj   živi   Sovjetska   zveza   s  tov. Stalinom na čelu!
   DOZ je izpoinil svoj letni plan
Kolektiv DOZ-a, poslovalnica v Mariboru, pod katero spada tudi področje okraja Ptuj, je v svoji vztrajni borbi dosegel dne 4. nov. 1948 svoj častni rezultat v borbi za plan, ker je izpolnil povišani letni plan s 100 odst., in sicer 55 dni pred koncem leta in 25 dni pred dano ob-vezo, t. j. 29. nov. 1948.
Temu uspehu pa so mnogo pripo-mogli poleg ostalih, tudi terenski in-štruktor tov. Kotnik Karl iz Ptuja in njegovi najbolj požrtvovalni so-delavci, zastopniki: Meglič Franc iz Markovec, Vuk štefan iz Cirkovc, Čurda Anton iz Vel. Nedelje, Štam-
' berger Janko iz Središča, Prelog Frane iz Zagajiče, Slodnjak Anton iz Juršinc, Pihlar Franc iz Sv. An-draža v Slov. gor., Cestnik Jurij iz Hajdine, Sel Ivan iz Št. Janža, Sa-gadin Franc iz Sesterž, Sok Mihael in Centrih Franc iz Ptuja.
Vsem požrtvovalnim tovarišem na-še priznanje in jth pozivamo, da še v naprej posvetijo vse sile borbi za plan, in tako častno izpolnijo prvo Titovo petletko! Naj bo naše novo zavarovanje resnično ljudsko in naj v vseh oblikah pride do sleherne hi-še in slehernega državljana.
GA.   
   Izpolnjevanje letošnjega investicijskega plana v državnem kmetijskem sektorju
Številke kažejo, da so bile inve-sticije v naš državni kmetijski sek-tor realno planirane, zakaj plan bo na splošno izpolnjen do konca leta. Večina gradbenih del na državnih posestvih bo pravočasno dovršenih. Do 1. oktobra je bil letošnji plan gradbenih del izpolnjen povprečno za 87—90%. Gradbena dela za govejo živino so bila končana do 82%, pri svinjakih do 86nA>, pri gnojiščih do 80%, pri silosih so presegli letni plan za 13%, graditev kokošnjakov je bila že končana.
Zelo zadovoljivo je izpolnjen živi-norejski plan; pri konjih je presežen za 11,7%, pri prašičih za 25,4%, pri
kokoših  za   12%, pri govedu je  iz-polnjen do 90%.
Vinogradništvo državnega sektorja bi letos dalo 8°/o večji donos kakor lani, če bi vreme ne bilo tako zelo neugodno. Od lanskega zaostaja ka-kovost letošnjega pridelka, ker je grozdje vsebovalo mnogo manj slad korja. Po produkciji trsnega mate-riala pa je vinogradništvo pridobilo 500/o več sadik kakor lani. Dobilo je tudi nekaj stiskalnic domačega iz-delka.
Letošnja dela in napredek so vse-kakor trden temelj za nadaljnje mno-go obsežnejše in intenzivnejše delo prihodnjega leta.
   Odkup sadja v okraju
Zelo živo: že rano zjutraj začne v »Odpremnem podjetju OZKZ« v Ptu-ju brneti teletom in ne preneha do poznega večera. Oglasajo se zbiralci KZ-jev, ki zahtevajo tovorne avto-mobile za prevoz sadja, prazne za-boje in razne informacije, — »lzvoz-no padjetje Slovenija — Sadje« daje telefonično nove dispozicije za izvoz, domači koristniki zahtevajo čim več sadja za svoje potrošnike, okrajni fitopatolog zahteva podatke o nakladanju tega dne; OLO — od-kupni odsek rabi podatke o odkupu prejšnjega dne. Tako gre brez pre-stanka. Odpremno podjetje se bori dnevno za zadostno število prevoz-nih sredstev, da bi ustreglo vsem zahtevam kmetijskih zadrug in po-slalo vsaki KZ zahtevani tovorni avlo.
Iz skladišča se medtem že priprav-ljajo delavke in delavci za prevzem sadja, sadje se dovaža na poatajo, zbirajo se saboji in odbira se sadje, ki ga ta ali ona zbiralnica ni dobro odbrala.
Okrog 9. ure prihajajo že prvi ka-mioni, natovorjeni s sadjem, na ža-lezniško postajo. kjer se začne na-kladanje vagonov. Pojavljajo se tudi težkoče: nepravočasno dostavljanje naročenih vagonov ali pa dovoljno žtevilo vagonov na rampi. a premalo avtamobilov. Tako je naš plan dela zelo oviran. Razen tega nam pri-manjkuje delavcev za zbijanje za-bojev in odbiro. Vse težkoee je treb.i premostiti. Dela se že štiri mesece od ranega jutra d« pozne noči, sko-raj brez prestanka, vse za to, da ne bi čakali  natovorjeni avtomobili  ter
I da bi bili vagani pravočasno nato-vorjeni. še pozno v noč vidiš pri pe-trolejkah zadovoljne obraze naših pridnih delavcev in delavk, ko se ve-selijo nad uspešno dovršenim delom pri nakladanju vagonov.
Od konca julija do konca sezije (koncem mes. novembra) naklada Ptuj dnevno po 4 do 9 vagonov sad-ja, 6 do 10 tovornih avtomobilov hiti od zbiralnice do zbiralnice, da bi se dosegel naš plan dela in odkup sadja. Do sedaj srao prevzeli ad KZ-jev okrog 10 vagonov hrušk (od tega sta šla 2 vagona v inozeinstvo), 175 vagonov izvoznega sadja, 200 vago-nov za domači trg in 50 vagonov tn-dustrijskega sadja (za tovarno sad-nih sokov in marmelade v Celju, ki ima letos svojo pulpno postajo v Ptuju). Za vse to blago bodo dobili nasi sadjarji okrog 20 milijonov di-narjev, kar je lep dohodek. Naša ja-bolka so znana vsej Srednji Evropi, celo na zapad smo jih izvažaii in uspešno konkurirali tirolskemu in švicarskerau sadju. Velikanska ško-j da pa bi nastala v našem gospodar-j stvu s propadam sadjarstva radi ! okužbe po kaparju San Jose. j Zato pozivamo vse sadjarje, vse I kmetijske zadruge in vse naše zbi-ralce, da se lotijo novih nalog in začnejo s sistematičnim čišcenjem dreves, gnojenjem in škropljenjem istega, tako da bo odkup sadja v bo-dočih letih še večji in da bo tudi kvaliteta boljša.
Zato po končanem prevzemu ja-bolk vsi v sadonosnik, da bodo bo-doča sadna leta ee donosnejša.
O.P.   
   Nova odredba o prodaji in nakupu kmetijskih pridelkov
Na temelju uredbe o preskrbi pre-bivalstva   in   uredbe   o   trgovanju  s kmetijskimi  pridelki  je zvezni trgo- ' vinski minister izdal novo uredbo o l ureditvi prodaje in   nakupa   kmetij-skih pridelkov.
Po tej uredbi lahko kmečki pride-lovalci  prosto  prodajajo   na  svojem domu ali posestvu in na tržnem pro-sioru   v   okraju,  kjer  stanujejo,  ter v sosednih okrajih, žito, moko, klav- ; no  živino,  delovno in plemensko ži- | vino, prašiče,  prašicke, mesne izdel-ke, kakpr prekajeno meso in slanino, > nadalje mast, surovo maslo in maslo, loj,  jedilno   olje,    alkoholne    pijače (vino in žganje), krompir, fižol, ka-kor tudi sladkor, ki ga kot pridelo-valci dobe za oddano sladkorno peso.
Republiški ministri za trgovino in preskrbo lahko določijo, da smejo na trgih večjih potrošniških središe (večjih mest in industrijskih nasel-bin> prodajati svoje pridelke tudi pridelovalci iz bolj oddaljenih okra-jev, vendar samo iz tistih okrajev, ki bodo za to določeni. Z odredbo je v interesu zaščite ljudskega zdravja prepovedano kmetorn ppodajati sve-že meso velike živine in drobnice, svinj in prašičkov.
Dokler ne bo končan obvezni od-kup belega žita in pšenice, velja.io seveda še nadalje splošne odredbe o začasni prepovedi proste prodaje belega žita in koruze do konca obvez-nega odkupa. Zato ne morejo kmetje, ki niso v celoti oddali svoje obvez-ne količine belega žita oziroma ko-ruze, prodajati ali na kakršen koli način odtujevati teh pridelkov ozir. moke. dokler velja ta omejitev. Prav tako ne morejo kmetje, ki niso po veljavnih predpisih izpolnili svoje obveznosti glede krompirja in fižola. teh pridclkov prodajati ali na ka-kršen  koli   druR   način   odtujiti   vse
dp končanega obveznega odkupa teh pridelkov. Na to je v zvezi z novo odredbo posebej opoz<jrilo zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo.
Po novi odredbi smejo potrošniki kupovati od pridelovalcev kmetijske pridelke na področju svojega okraja in sosednih okraiev. Delovr.o in ple-menslto   živin ¦¦<
smejo kraetovaiv.i iU.i..JYau *.a ^ci^-be svojega gospodarstva tudi na te-ritoriju svojega okraja in sosednih okrajev. Izven tega področja lahko delovno in plemensko živino ter mršave prašiče kupujejo le po kme-tijskih zadrugah. Razen tega je za nakup delovne in plemenske živine potrebno, da ima kmet potrdilo kra-jevnega ljudskega odbora, da mu je živina zares potrebna za delo ali za pleme. Ob nakupu bo organ, ki iz-claja oziroma prinese živinslri potni list, zabeležil nakup na potrdilu.
Za obmejne okraje, v katerih se po tej odredbi lahko prosto kupu-jejo in prodajnjo kmetijski pridelki, je šteti vse okraje, ki mejijo na okraj, v katerern stanujejo pridelova-lec oziroma potrošnik, ne glede na to, ali so ti okraji v eni ali dveh ljudskih republikah.
Z odredbo so dolocene kazni za kršitve predpisov o prodaji in na-kupu kmetijskih pridelkov. Z denar-no knr:nijo do 20.000 din ali s po-pravnim delom do dveh mesecev se kaznuje tisti, ki prodaja svoje kme-tijske pridelke izven svojega okraja in sosednih okrajev. Nadalje tisti, ki brez dovoljenja prodaja sveže meso. kakor tudi tisti, ki kupuje delovno in pletnensko živino brez potrdila krajevnega odbora. Uprav-ni kazenski postopek vodijo in ka^ni izrekajo izvršilni odbori okrajnih (mestnih)  ljudskih odborov.
   Še enkrat o davčnih zaostankih
Če že govorimo o zaostankih, se bo vsekakor sleherm vpraSal: pri kom so ti zaosMnkt? Na t.o vprašanje je lahko dati odgovor: mali kmetje in velika večina 6rednjih ie plačala, ostali pa so seveda v ogromm večini veliki kmetje. Lahko trdimo da )e *pet od teh večjih kmstov večina kulnkov, kateri si zaradi svojega rodržanja popolnoma zaslužijo ime — saboterji Oni kot takini niso poravnali davka kakoi tudi pri odkupu, kjer &o hoteli vplivati na kraievne odbore. ki bi nai razdelili kontinqentne obvezne oddaje prpdvsem na male in srednje kmete Iz tega sledi. da kmetie-kulaki nočejo so-de!ovati z ljudsko oblastjo, ampak na-sprotno s svoiimi izkoriščevalskimi na-mpni
Že zararii tega, da se zndosti onim ma-lim kmetom, lu so plačali-daven — ka-terim sc vcuki km?"" posmchuiejo, češ, zakaj ste plačali> nam bodo že odpi-saJi —, Je nujno patrebno, da. se napravl
odločen korak ter da se likvidira za-ostanek davka pri teh kulakih, kar jixn bo v opozorilo, da ne morejo biti samo-stojni. ampak morajo delati, kakor to skupnost zahteva.
Za utemaljitev gornjih podatkov lahko navederao par konkretnib slučajev. Na pr. v KLO Bukovci: Solina Franc, kmet kulak kateri se izgovarja na vse mogoče načine. da ne more plačati davka. nje-gova hčerka se pa ponaša. da že nima več kam z obleko, ker je ima na pretek. Njemu zvesto sledijo ie drugi Na pr Hamršek Jurij. Ivanuš Miha itd. KLO Gajevci, kjer imamo opravka spet z vi5-jim tvpom jn to x Rižner Viakom, kateri je jokaje izjavil, da nima denarja ter da 61 ga je vze! na posojilo o4 6ovaščanov, kljub temu, da je pred tem prodal konja za 50.000 dinarjev. Takrh prim^rov iina-mo mnogo, ki natn ponovuo odkrivajo njibovo ipekulairtslco delo.           D. F.   
   V Zavrču
so proglasili udarnike v kmetijstvu
7. novembra so na driavnem posestvu v Zavrču imeli velik praznik. Poljsko delo je v glavnem končano, pndelki pridTidii delavnih rok so pospravljeni. Uprava državnega posestva je prlredila slavnost, kjer so med najboljšimi de-lavci poiskali najboljše in jih progla»i]i za udarnike.
Slavnosti &o se poleg delavstva ude-ležili zdstopnikj kroetijskega mmietrstva, Okrajnega ljudskega odbora in drugih forumov.
i     Ponosni z zaveetjo, da so &e skupnosti
! oddolžili,   so   tovariši   Majcenovič   Jože,
Zebec   Martina,   Trančar   Jože,   Lakaček
Anton,    Bratuša    Anton,   Kokot   Jože   m
Ivančič   Franc  sprejeli   naziv   u-darnikov
z  zagotovitvijo,  da  bodo  tudi  v  bodače
vložili vse sile za dvig in rekonstrukdjo
našega kmetijstva. Slavnosti so dali po-
udarka   tudi   s  kulturno-pro«vetmm   pro-
i gra-mam  m sicer   je  nastopil  z^bor  Gla«-
i bene matice  iz  Ptuja,  šolski   upravitelj
tov.   Fujs  pa je  z   domačin;   skrbno   pri-
pravil   oetali   program.                       D. P.   
   Nekaj o naši restavraciji
Veliko in odgovorno nalogo vršijo
naše   delavsko-nameščenske    restav-
¦ racije,   ki  predstavljajo  važen   čini-
telj v prehranbeni politiki nasih de-
lavcev in nameščencev po podjetjih,
ustanovah  in  uradih.    V te restav-
racije, ki Laiajo v vseh ozirih gotove
prednosti, prihaja vedno več in ve5
: ljudi.    Dober primer talce  restavra-
cije  je  ptujska   delavsko-nameščen-
| ska, ki je po ugotovitvali kontrolnih
organov ena izmed najboljših v Clo-
veniji. Lokal ima tri velike prostore,
ki so pa za naraščajoče število abo-
nentov še  vedno premajhni. Stalnih
abonantov je 250, prehodnih pa nad
30. V meeecu oktobru je bilo izdanih
10.725 prehodnib  obedov  in večerij.
Te visoke   številke   nam   potrjujejo,
da   se   tudi   uslužbencem-neabonen-
. tom (t. j. Ijudem, ki so na službenem
: potovanju skozi Ptnj) nudi vsa skrb
i in pomoč v prehrani v ča^u njihovc-
j ga težkega. terenskega dela.
I     Restavracija    je    oskrbovana    od
. Okrajnega masraaina, meatne klavni-
ce in vrtnarske    z^adruge.    Posebno
1 skrb za stalno in redno oskrbovanje
iiJrtužbeneie  ^kraj-
:a   za   trgovino    in
preskrbo tov. Gajzer Otmar.
Dosedanje težave so se kazale pred
vsem v  nezadostni količini poti'ebne
' posode in jedilnega pribora, ki je že
nakazan, a še ui dostavljen.    Rasen
tega pogrešajo abonenti reden zajtrk,
ki ga pa bodo lahko prejemali, čim
&e   uredi  vpražanje dostave  kavinih
bkodelic. Tudi z raznimi Dkrep^eval-
nimi pijačami bi lahko postregli, Če
bi odsek za trgovino in preskrbo na-
; tanko prisluhnil    skromntm    željam
j aboncntov.
Med osobjem   je   pobvale   vredna
tov. Pernek Nežika in tov.  Fraako-
; vičeva, ki je kljub svoji starosti ur-
j nejša   od ostalih  mlajšib.  S pravim
; materinskiin  čutom skrbno opravlja
| svoje odgovomo delo   ter   kot   taka
stopa v prvo vrsto naših požrtvoval-
nih žena.
Tudi nekaj kritičnih opazk bi la-hko dali naši restavraciji. Zelo priporočljivo bi bilo redno briganje miz, ki so v času obeda umazane z raznimi ostanki jedi, kar velja pred vsem za prva dva prostora. Abonenti j se vprašujejo, zakaj so mize v tret-; jem prostoru pokrite z namiznimi prti, mize v prvih dveh pa gole. Iz-gleda, da se še vedno v tem oziru delajo precejšnje    razlike.
Z novimi predpisi bo lahko nafia restavracija v mnogočem izboljšala svoje delo ter v bodoče lahko nudila svojim abonentom to, česar do sedaj še ni mogla nuditi.
   Sramotno početje
Neka tovarišica iz Muretinc se je pri-I tožila, da se ji ie smililo zliti svoje mleko v posodo, v katen je bilo skora) do po-lovice nalito slabo in plavo mleko Ugo-tovilo se je, da )e tako slabo mleko pri-ne&la Bezjak Ana iz Muretinc, ki oddaja mleko na vezane cene po 5 dinariev K temu mleku ie primešala 75% vode 'er hotela na ta način priti do smmotnena in rifipnštene<T8 jraslnfka ns rafun poitenih Ijudi. PTebivalstvo tega kraia se zgraža nad takimi elementl obenem pa je po~ nosno, da sp taki elementi i? knrfem I koncev odkrijeio.                           S. K.   
   Dokaz prednosti naši skupnosti
H gradnji zadružnega doma v Stoper-cah so ranogo pnspavali tovariši minč-nitti, na cc?u s tov. Kandrič Francem. Razen kega eo sindikalisti Gozdn« uprave
v Ptuju napravili do danes 3000 prosto-voljnih delovnih ur Kot prvi med temi je tov Vrabjč Janko, ki je podaril grad-bišču svojo opekarno s pripadajo6imi parcelami Opekarna je do danes izde-lala 120.000 komadov zidne opeke Tudi tov ŽunlcoviČ Martin nl por.ab'.] na naše udarnike, katerim je podaril telico v vrednosti 4110 dinarjev. To so eni izmed mnog'h dokazov, da si žftlijo vaščani i? Stoperc novega in aaprednega ži^rspja i v svoji vasi.                                   R. K.   
   Naša mladina pri predvojaški vzgoji
Pred kjratkim se je pričela predvojaška vzgoja. ki je zajela okoli en milijon mla-dine naše države. Predvojaška vzgoja, ki pripravlja miadino za vstop v JA, bo nudila mladini vojno-strokovrio in p&li-tično »nanje tako da bo eventualno lah-ko skrajšan rok vojnim obveznikom, kar bo v veliko pomoč našemu gosoodarbtvn
V naSem okraju itnajo uLn: centn lept-uspehe tam. kjer so po fera vprsšanju delale in se založile vse orgamzacije m KLO, kjer so množične organizacije raz-umele važnost in pomen predvojaike vzgoje ter takoj začele s pripravam4. Tam pa, kjer mladincem ni bil dobro obraz-1-ofen pomen predvojaške vzgoje, so tudi rezultati udeležbe zelo slabi. NajslabSe j stanje je pa vsekakor na Dravskem po-lju.  kjer po večini  prevladuje  kulaštvo.
Naj tukaj še omenim malomarnost to* variS«5v, k: so bili zadolžent ta organiza-cijo predvojažke vzgoje v PodJehnlku. Mladinci so se rbraii z dv» uri oddalje-nih hribov, ker so čutili potrebo po izobrazbi. Ko so se zbrali in čakali, se-veda zastonj, ker n\ bilo nikogar, ki bi del^le in s« zarlolžiip vse arg«anizaci je in so se seveda razšli Ta primer je vseka-kor obsojanja vreden in Skodljiv naši skupnosti.
Za !ep priraer naj nam služj učni cen-lcr v Ptuju, kjer so mladinci pomagali pri qradn': radružnega doma v Markov-dh.
Za poživitev dela po učnih centrih bo ! okrajna vojna komisija razpisala takmo-i vanje me<l učnimi cenrri. Najboljši učni
center bo dobil prehodno zastavico in j nagrado, ravno tako tudi posamezniki I ki se bodo najboljše zalagali, bodo po-j hvaljeni in nagrajeni. Tekmuje naj sa 1 pa tudi v učnem centru samem mad, vod.
in  posamezniki
Tftkmuje naj se po sledečih tožkah: '     1. V  katerera  učnem  centru bo  odziv I 100%.
i     2. V   katerem  učnem  centru   bo  disc:-j plina najboljja.
3.  V katerern učnem  centru bo vojno-strokovna nastava  najboljSe izveden?-
4.  V   katerem   učnera   centru   bo   poli-tična n-a&fava najboljše izvedena.
5.  Preskrba učnih priporaočkov.
6.  Organiziranje knjlžnic in ftitalnic.
To tekmovanje naj zajame res sleher-ni učni center. Rezultate tekraovanja pa bo ocenila okrajna komisija, ki daje po-hvale in nagrade.
Mladinska organizacija, ki ima takšno slavno zgodovino, kakor do danes nobena mladina v svetu, razen r ladine SSSR-a, razume pomen predvojaške vzgoie in bo priskočHa na pomoč tam, kjer bo to po-treba, obenera bo pa razkrinkala ljudi, ki bi hoteli motiti naSo pot v socializem. N.F.   
   Grajenčani gradijo
največji dom v okraju
Te dni je vsled trenutnega nastopa mraza delo na gradbišču zadružnega doma v Grajeni nekoliko zastalo. Zidava pritličja je končana, del prvega nadstropja naxi trgovino se tudi že dozidava, odkoder bodo na-daljevali z zidanjem prvega aad-stropja. Na zfbodni strani dvorane gradijo vensc m priklade. Zaradi ae-odziva nekaterih voznikov je nastalo pomanjkanjc peska in betonskega granioza, ki je za nekaj časa otež-koč!'o plrnsko zidavo. V treh lastnih poljsiilh počeb so izdelali 138.000 komadov zidne opeke. Dnevno se je izdelalo do  4000 komadov.
9. novernbra je na gradbišču delalo 14 zadružnikov \z Osojnikove zadru-gf, ki so skupno z vozniki napravili 104 delovne ure. 11. novembra je v izmenah delalo 6 pionirjev  ter napra-
vilo  24 delovnih  ur. Pohvale  vredn so sledeci tovariši, ki so si priborili največ   delovnih   ur pri  vožnjah   in ostalem udarniškem delu:
Hameršak Martin je napravil 30 voženj po 2 uri;
Breg Martin 26 voženj po 4 in 8 ur, razen tega pa še koa sam nad 100 udarniških ur;
Domitar Jakdb je presegel svojo obvezo za 100,25%;
Kokol   Franc   jo   je   presegel   za i 50%;
{     Kunstek Matija je poleg svojih za-I slug pri nabiralni akciji gradbenega in O3talega lesa presegel obvezo  za 20%;
Polanec Franc za 40%; Kramberger Franc za
   Graščino v Janežovcih preurejajo v zadružni dom
V   Janežovcih so   se  že   spomladi lotili  preurejanja   zapušcene   grašči-ne  v zadružni dom. Graščina s pri-pftdajočimi  parcelami,  polji   in   go-rdovi je bila last grofovske rodbine Herberstein.
V   bivš«m  gospodarskem   poslopju prezidavajo prostore, v katerih bodo pozneje urejcsni   dvorana,   skladišče, strojna postaja in obrtne delavnice. Dvorana bo dol.^a 32 m.    V bivšsm stanovanjslrem  prostoru  bo  zaživelo novo življenje, ki  bo nudilo človeku znanje,  kulturo,  izobrazbo, razvedri-lo in  z%bavo.  Na severni  strani so pr&stori r.a prodajalno in okrepčeval-nico. dalje nazaj   bodo  prostori     sa pmrno  KLO.   seje,  knjižnico  in  Či-talnico ter nanožične organiaacije, na južni »trani pa bo stanoval hišnik.
Prodajalna je pričela obratovati že koncem prejšnjega tedna. V teh dneh bo KLO dobiJ že ure.ieno pisar-no, tako da ns bo veČ treba plače-vati mesečno najemnino za prostore
| v privatni hiši.
;     V preteklern tednu so zabeležili na
gradbišču   136   udarniških   ur    ter 11K m' pripeljanega gramoza.
Največje zasiuge pri vseh doseda-njih gradbenih delih, ki zahteva te-meljito  predhodno pripravo  gradbe-nega materiala, ima predsednik upra-ve tov. Kolarič Martin, ki dela dnev-no po 5 ur in to že od meseca maja. Njegova   skrb   sprenilja   sleherneg udarnika   ali   plačanega  strokovnja ka, da bi Čim preje preuredili nel danjo graščino v udobne in prijazne prastore,  ki bodo last našega pode-želskega človeka.
Tov. Horvat Janez iz Placarja je napravil do sedaj največ voženj in sicer 12 po nekoliko ur. Tudi pionirji ne zaostajajo pri udarniškem delu. ki imajo že 80 delovnib. ur, sindikat (prosvetni) pa 20.
Kako ponosni bodo vaščani, ko bo iz zapuščene graščine zrasel njihov dom. Ob vstopu v zgrajeni dom se bodo z grozo spominjali fevdabiih gospodov, ki so neusmiljeno tlačili njihove očete in dede. Čutili bo-?-novo življenje, življenje delovne človeka.
   Kača pred  prodajalno
Žal ugotavliajo naši potrošniki, da uprflva Okrajnega manazina v Ptuju nima preve* skrhnega preg!eda nad »solidTio« delitvijo blaga v svoj'h prodajalnah. Pred lokali se ustvarjajo dolge »kačft«, ki re-strpno čakajo na svoi pien — blago. Pa ne samo to- to dolgo kačo sestavliajo maniše kače — Ijudje. ki kršijo vse predpis« ;avnega reda Zqodi se. da iz nedolžnega pr^pira nastsn° Drecej zani-mfvo in živahno pretppanjs. kf pa ni ni-k*V.  brer po?.|fdic.
'>Oh ti Ijudje k«ko so nesramni in požr^inS!« %e o«j;«si neka stara ženica na  *repn«  te nesrečne kače
Zska? n«ki-vse to?
Ker so se predpisi javnaga reda spre-tnenili v   predpise  iavr.eqa  nereda.
Če vpraSaš človeka tik pred vhodora: »Odkod ste, tovariš?« ti odgovori: »Iz Juršinc« VpraSaš drugega.4 »Iz Jania* s'.edi v odgovor. Poq]edaš' po kači na-vzdol. »Oho, kako zanimivo,« boš tlho dejal pri svojem srčku. Videl boš rufo za ruto, krllo za krilom — same tovari-Jice, razen tega pa vse iz podeželja, in sicer večina iz ti»Hh krajev, k?er so že paslovalnice Okrainega  magazina.
Popolnoma razumljivo in dokaj jasno nam govorp taki primeri, zakaj ne dobi uslužbenec iz Ptuja pripadajoče mu b'a<jo na točke
No, zakaj?
Kei raznesejo blago ljudie, ki unaio poleg bonov tudi oblačilne nakarnice. kač —, ki ni nikjer zaposlena ali pa vsaj toliko prosta, da stcji v«č kot dve uri na   p!očniku m čaka  n?   blago . . .
Ker raznescjo blago ljudje, ki poleg bonov inaaio tudi oblačilne nakaznice.
No, uprava magazina, kaj praviš na to upraviženo kritiko potrošntkov? Ali se ne bi d^lo urediti tasko, da bi blago dob:3i tudi tisti, ki nimajo časa čekati v vrsti in »plansko zabušavati«.
   Farminske žene
Z grehkobo v srcu sem se vračala s svoje prve poti s Formina. S for-minskimi zenarm smo se tedaj dome-nilej da se sestanemo in porazgovo-rimo, da si povemo iz oči v oči, iz srca v srce prav vse. V sna&ni izbi »forminske Hane* sem čakala. Priala je prva, druga, peta... Prišlo jih je dvanajst od sio. Pilca! Vsa moja takratna toplota srca ni mogla uta-liti mraza kulaške miselnosti neka-terih zena; tega niso zmogle niti besede tovarišice, ki je bila tedaj z menoj. Odbile so se zmaličene od zi-du neosnovanega odpora proti vse-mu novemu.
Tolazba in trdna vera, da bo pre-bujenje novega oasa zdramilo    tudi
forminske žene, je piegnalo grenkobo %z mojega srca.
8e večkrat aem prehodila pot na Formin in pot sama se mi je zdela simbol forminskih žena: Globoko se vdirajo ob slehernem koraku noge v blatu m boječe tiplje pogled na-prej. Forminske žene? Zastarela mi-selnost ovira svobodnemu koraku pot yuxprej. Poznate Žuranovof Matx štirih otrok je. Moža ji je ubilo pred leti v Halozah pri podiranju lesa. Sama sluzi na Torminu, otrod so raztepeni v okolici, kjer opravljajo razna hlapčevska dela. Zuranova za-služi JfOO din. Bridko je to življenje Žuranove in njenih otrok. To pot je prvič   strmeče odprla   oči:   Stmišče,
otroci ob njej. Ko bo delala v tovar-ni, bodo otroci pod skrbnim var-stvom DlD-a. In Tilka ne bo več uhajala, ker se boji »bitja«.
Zene zo prisluhnile. še  več: Mno-
ge so začele same misliti. 8e več: Ne-
katere so spoznale, da je premnogo-
krat prav iena tista,  ki je poklica-
na reševati gotove naloge.  Nekatere
sc  boje  »komunizma«. Haim  je  kar
| prav povedala, da se boje tega    še
j najbolj  oni, zaradi katerih je treba
postavljati ograje.
To  nedeljo so forminslce iene vo-
lile. Od sto žena je volilo  31  zena.
1 To so zene,  ki so razumele    pravo
\ pot, žene, ki so se vključUe v veliko
' dogajanje sedanjega  čctsa,     medtem
ko so se ostale zabubile v brezplod-
nost svojih lenobnih in mračnjaških
misli.
Preprosta žena je rekla: »Vse gre svojo pat naprej! Nikoli se še ni zgodilo, da bi se ena in ista stvar ponovila«.
»Vtse, gre svojo pot naprej!* To bodo spoznole, to bodo nujno morale spoznati tudi forrninske žene.
Forminska cesta nekoč ne bo več taksna, kot je danes. Leščerbe in pe-trolejke bo zamenjala elektrika. Ko-č\ce ne bodo več $ svojimi malimi okeiici kakor ialostni slepci.
»Vse gre svcjo pot naprej!« Vem, uverjcna seni, da se bodo na naši veliki poti skoraj zn"itle vse formin-ske i?ne. Saj vodi ta pot v lepso, srečncjso  bodočnost.                  M.K.   
   Cepljenje z BSG bo pospešilo borbo proti  jetiki
Zaradi aktualnoeti priobčujemo nekaj glavnih podatkov o nastan-ku cepiva BCG (izg. beseže). Cla-nek je bil objavljen v »Ljudski pravioi« dne 10. novembra ter je posvečen aJcciji cepljenja z ome-njenim cepivom, ki so jo pred dvema meseeema začeli v Beo-gradu.
Ko je pred dobrimi osemdesetimi leti odkril sloviti bakteriolog Koch bacil tuberkuloze, je bil prepričan, da je s tem rešil tudi vprašanje zdrav-Ijenja jetike. Toda bil je v zmoti. Cepivo, ki ga je dobil iz povzročiteljev te nevarne bolezni (imenovano tu-berkulin), se je pokazalo kot nevar-no in v mnogib. primerih celo kot zelo škodljivo. Kljub temu so strokov-njaki nadaljevali s poskusi in konč-no so dosegli uspeh. Francoska uče-njaka Calmette in Guerin sta po tri-najstih letih napornega raziskovanja vzgojla bacil, ki je imel vse lastnosti bacila jetike, ni pa povzročil bolez-ni. Kako sta prišla učenjaka do tega uspcha ?
Calmette in Guerin sta vzela go-veji bacil jetike in ga začela presa-jati iz gojišča na gojišče. Kakor mnogokrat koristi presajanje raznim rastlinam in jih oplemeniti, tako sta tudi onadva hotela dobiti na takšen način bacil jetike, ki bi bil še vedno povzročitelj bolezni, vendar tako oslabljen, da v nobenem primeru ne bi mogel povzročiti pri človeku bo-lezni. Svoje poskuse sta vršila tri-najst let. Po uspelih poskusih na ži-valili je seveda nastalo vprašanje ali takšen »prevzgojen« bacil ohrani vse svoje lastnosti. Po ponovnem kon-troliranju in poizkusih sta dosegla uspeh. Bacil BCG (imenovan po za-četnih črkah učenjakov Calmetta in Guerina) je prestal vse preizkušnje. Ohranil je svojo pridobljeno naravo in sposobnost, da vbrizgan človeku, ki še nikoli ni bil okužen z bacili jetike, močno dviga odpornost proti tej bolezni.
Z BCG serumom cepimo le tlt»L* ljudi, ki niso okuženi z bacili jetike. To pa spoznamo s tako zvanim tu-berkulinskim poskusom. Cloveku vbrizgamo zelo malo količino tuber-kulina in če je bil že kedaj okužen
z bacili jetike, postane mesto, kjer srao mu vbrizgali tuberkulin, v neka] dneh rdeče, nekoliko zateklo in toplo. Tiste, ki reagirajo na tuber-kulinski poskjas brez sprememb, ce-pimo z BCG.
Uspeh cepljenja z BCG ni pri vsa-kem človeku enak, ker tudi življenj-ski pogoj, možnost obolenja in pri-rodna odpornost ni pri vseh enaka. Za novorojenčke zadostuje, če jim dajemo serum v usta trikral. vsak tretji dan, pričenši s petin. «..iein po rojstvu. Zaš^itni učinck g,e po-javija pri dajanju seruma v usia šele po 8 do 10 tednih in se povečuje do konca prvega leta. iritc p-i pri-čenja padati. Zato ie ' "o dajati serum v usta vsako lo o ;'a.!ar se vcepi serum v ko""\ fv - •¦• •:.nek 1 do 5 let.
Dolgotrajni znanstveni poskusi, predvsem pa dolgoletna praktična uporaba BCG v mnogili državah je dokazala, da to cepivo ni v nobensn primeru nevarno. Po c-?p'ienju nima človek nobenih reakcij, kot je to pn-mer pri nekaterih drugih espivih. Tu in tam se zgodi, da oiroliom na-koliko zatečejo bezgavke na vralu. vendar oteklina  hitro  izprine.
Ccpivo BCG je doživelo v iinor^lh evropskih in izvenevrcpskih CAržavaSi ogronien uspeh. V Sovi>tr.k: z\ez\ izvajajo cepljenje mncžično že oi leta 1936. Sarao leta 1940. so cep:!i 635.000 otrok. Umrljivost je bila p-i cepljenih otrocih dvakfat manjSa k^-kor pri necepljenih in sicer bres kakršnih koli ukreriov izoh.cije, V Kanadi so pregledali otroke. ki a"» bili cepljeni pred 20. l^ti. izraeJ M7 cepljenih otrok, ki niso ob^lfli p ¦.-*• štiri mesece po rojs*vur r> : ")'el n\ jetiki nobeden, dasi so živelf pozneje skupaj z jetičnimi. V Norveški s'j ugotovili, da je znašala utRrljivor?' pri cepljenih novoro.ienčkih 0.15%, pri necepljenih pa 0.45 odstotkov.
Ko bomo v Sloveniji v kratkem. za-čelj z obveznira cepljenjem prcti jc-tiki, se moramo zavedati. da s svo-jtm polnira odzivam proti cepljeniu v veliki meri poraagamo v borbi proti jetiki.                                M.   
   Način hitrega Kompostiranja
Ko^apostirarije vsch odpadkov po z^lo skrajšanern načinu je predvsem važno za posestnike, ki ne posedu-jejo dovolj lastnega gnoja. Sredstvo, 3 katerim pripravimo kompost do hilrcjše^a učinka, se imenuje >ne-oljeni apaeni duaik«.
Vse organske odpadke, n. pr. ple-vel, slanio, Uopine, kompostiramo na običajen načia ter primešamo ne-oljaai apiiGiii daaik v^akemu sloju oapadkov, ki jih nalagamo v kom-po^tni kup.
Na 1 in or^ansk"h odpadkov po-trosimo in p<j^ieša»ao do 5 kg ne-oljiuega apnenega duiika. Vse sku-ptij poaje-ao z vodo, ker morajo vsi odpddki biti dobro navlaženi, ter jiii pii tem dobro pre.uešamo in &tep-tai it). Kompostni kup lahko naloži-i.ic ¦!.• l"a m vifaho. Ko je kup zgo-tovlj ., ga še enkrut isalijemo zvodo (na 1 m cca. 150 / vode). Kup po-kriierro s plastjo zemlfe, dobio pa je, čc gtx ob straneh omejimo ? de-skjiun, t-i 3e ne osuši. Po 14 dneh ku;> lahito ponovno zalijemo, če vi-dirno, da je patrebno. Pri tem nači-nu kompotitiranja ne smemo priti v dotik z zemljo, ktr zemlja zadržuje delujcče bakterije ter jim onemogo-ea povoljen razvoj. Tako priprav-lien kompost je po štirih in pol me-sac^h sposoben za gnojenje,' naprav-ije:-i z malinii stroški ter predstavlja dobro in ceneno gnojilo.        K. A.   
   S posvetovanja kulturno-prosvetnih delavcev v Ptuju
Dne 6. novembra se je ˇ ptujskem glodališču vršilo posvelovanje kujturno-prosvetnih delavoev okraja Ptuj. V iz-vlečku naj navedemo, kaj je bilo izne-šenega na tem posvetu in kakšne na-oge so bile za<iane za v bodoče v aašem   kulturno-prosvetnem   delu.
Tov, Mav«er Ivan, selcretar agitpro-pa OK KPS, je iznesel politično analizo ^ulturno-prosvetncga dela. »Uspehi, ki smo jih dosegli na tein polju, so sicer vidni«, pravi tov. Mavser, »vendar ne moremo trduti, če v celoti pogledarao naše delo, da so tj uspehi zadovoljivi.« \'se premalo se je prj vsem delu gle-dalo na idejno-politično vzgojno stran. Naš čas zahteva nove ljudi. Naloga kul-iuino-prosvetnega dela in ljudi, ki sa bavijo s teua deiom, je ta, da potom vseh panog kulturno-prosvetnega dela slre-mijo za tem ciljem. Stremeti moramo za množičnostjo v kultumo-prosvetnern de-lu. Pri nas mnetnost, oziroma kultuftio-p:osvetijo udejstvovanje na 6ploj.no m stvar satuo posamezn.ka, oziroraa goto-vih priviligirancev, pač pa je to lost vsega deJovnega Ijudstva. »Nupačoo pa bi bilo«, prav« tov. Mavser, »če bi vi-cieJi kulturno-prosvetno udejstvovanje samo v dramskem pevskem, godbenem deiu ltd. Studij znanslvene in politične literature je prav tako kultumo-prosvetno delo, in to eno izmed najvaž-ne)ših. Popolno poznavane naaka Mdrxa, Engeisa. Lenina in Stahna naai dsje sigurnost in perspektivnost pn na-»fin delu, in razume se, tudi v kultur-no-prosvetnera«. Prav tako tot kultur-no-prosvetm dalavci ne smemo zarneta-vati naiih veakdanjih gbaporiarskih vpra-senj m gvj&počarskih planov. Zaveuaii se morarao vselej, cla je guspodarstvo os:iova vsega ž:vljenja. Ako ljudslvo ra-polaga 7 yospodarskimj pozicijami in se to ljudslvo vsakodnevno trudi, da b: biJe te gospodai&Ke pozicije, se pravi, naše tovarne, naše zadruge, riaša kraeč-ka gospodarstva, čim trdn«jše in do-nosnejše v korist skupnosti, je razum-ljivo, da bo s tem omogočenb, dati č;xn več sredstev za Kulturno-prosvetn-; dvig in nadaljnji razvoj našega delovnega ljucletva.
V drugera   delu po«veta   je bilo  govo-
ra o bodočih nalogah. Tov. Dežman je okvirno pokazal bodoče delo. Prva na-loga je utrditev KLPS-ov in samega OLPS>a. V te prosvetnes forume naj pri,!ejo res tisti ljudje. tci se zavedajo, kako oclgovoma naloga stoji pred sleher-oim kullurno-prosvetmm tunkcionarjem. Ob sleherem koraku se morajo ti Ijudje zavedati, kaito važen je za izgradnjo socializma dvig spiošne razgledanosti neših delovnih Ijudi. Ob naštevanju na-d^lmjih naJog bi oraenih to, da naj ^e v krajih, kjer so za to že dani pogoji, se pravi, kjer se kulturno-p:csvetno delo razvija v večih vejah, osnujejo kulturno-prosvetna društva, ki bodo to kuiturno-prcsvemo delo pove-zovala in oneinogočala cepljenje sJ, na diugz strani pa prav zaradi te centra-lizacije dvigala kvaliteto aašega icul-tuno-prosvetnega dela. Med nalcgaroj se je govonlo tudi o lzboljšanju knjiž* nic m knjižničarskega kadra. V samero okrajnem ceatru pa se naj osnuje velika .n bogaLa kajižuica. Pamnoži jn kvaii-tetno naj sa izboijsa delo nasih dram-skih družin in pevskih zborov, osnujejo pa naj se tudi nove družine in novi ppvski zbon Povsoa naj se uvede po vaških krožkih študij znanstvene in po-111 m--   literature.
V žvezi s tečajem so zadane naloge, da se v »krajnera centru, ki mora biti tudi kuiturni center, osnujejo knjižni-čarskj   in   dramski   tečaji.
vV okviru OLPS-a naj se osrmje večja dti. msxa knjiinica, ki bo lahko nudiia družinam na podsželju dobra in vzgojna drair.ska de'a Po vsem našem okraju so raztreserD razni godbeni inštrunienti. Krajevni nudeko-prosvetrii luakcionarji naj bi v svojih okoliših izveali pregled in naj bi se te posameznike, ki posedu-jejo mštiumente, povezaio v godbena društva, oziroma, da se jim inštrjmente oiikupi.
Izneienih je bilo še dosti drugih na-log. Š strani di6kutantov pa &o bile tem naiogam dod&ne ee nove. Dokončni na-črt dela pa: bo ran^šen na oikrajnem plenumu kulturno-prosvetnih delavcev, ki se bo vršil koncem tega ali pričet-kom   prihodnjega   meseca.
D.  P.   
   Gimnazija ima svoj MKUD
Pred kratkim si je miadina ptujsie gimnazije izvoliia na konlerenci svoje vodstvo. Po podanih referatih bivSega in iKivega predsednika je bila sogiasno sprejeta resolucija, ki smo jo poslaii IV. kongresu SKOJ. V njej si je m!a-dina zadala nove obveze in smernice za svoje nadaljnje delo. Med drug:m smo se obvezali,  da  bomo ustanov'li  MKUD.
Tako smo v četrtek dne 14. t. m. na občnem zboru uslanovili mladinsko kul-turno-umetniško društvo in mu d<ili ime po glasniku naših dni *Ivan Cankar-<. Iz-vo!!i sfflo  tudi vodsivo društva. V sk^o-
pu druitva je tudi miadiiiski pevski zbor, ki je žel že mnogo uspehov, riasti na zadnjem mladia&kem festivalu v Ljub-ljani. Razen pevskega rbora obsega dru-šlvo tudi re"citacij?kl zbor, dramatsko in literarno  družino  ter orkester.
Za razvedrilo našth najmlajših pa bo poskrbelo lutkovno nlf^dališče. Ustanav-lja &e tudi pionirsk: pev&ki zbor Ln pio-niiski hajmonikarski zbor. V tednu od 17 do 24 t. m bo pevski zbor nastopil na fjresdiliščih zadružnih domov v našem okr  :--                                           Doljc.   
   Vzorna razsvetlava v Ormožu
Nekega večera sem se pozno p.i-peijal v Ormož. Ob enajsti an po-noci sem taval po nerazsveUjenem mestu ter se nisem vedel kam dati. Bil sem prviČ v Ormožu. Mislil sern si pac, da tako varčujejo z eiektrič-nii.; tokom, toda pozneje sern žal ugoLovil, da sem se zmotil. Ko sem prihodnje jutro hodil po rnestu, so še ob deveti uri na veliko gorele ulične žarnice.
Zares bi rad spoznal človeka, ki ja v Ormožu zadolžen za javno razsvet-ljavo.   Menda   si   isti  želi,  da  bi  se
ra^.veUjava dolocila ob drugem času ter Lako postalo to mestece majhna izjeuia v nonnalni časovni potrošnji elektiučnega toka m sicer: ponoči bi sijalo sonce, podnevi pa svetiie elek-trične luči.                              Milan   
   Dopolnilo k članku "Haloze so dobile..."
jBionaste značke so dobili tudd tov. Mu ko Emil, Jurgič Ivan, Glinšek Janko, Pui-.Ljartnik Ciril, Solar Jože in Dobrovec Ign&c, vsi 60 učenci vi-narsko-sadjarske šole   v   Podlehniku.                Uredništvo.
   Svetovalec za naše kmete
Jesensko oronje
I n g.   Zor ec   E g on
Oranje je prvo in poglavitno delo vsakega obdelovanja zemlje. Svrha obdelovanja pa je, da se ustvarijo čim najugodnejši pogoji za rast pri-delkov. Zaželjeni povoljni pogoji se pa ne ustvarijo samo z oranjem in takojšnjo zasetvijo, pa če prav zem-ljo z muko pripravimo za setev. Zemlja s svežim oranjem nikdar ni dovolj prhka. To more storiti le pri-roda.
Marsikje je še navada, njive v je-seni, ko se spravijo z njih jesenski ! pridelki, pustiti nepreorane preko zime. Vsak pameten kmetovalec bo v novembru — delno v decembru — vse nezasejane njive globoko preoral in pustil v surovi brazdi ležati čez zimo. Za časa ležanja in počivanja preorane zemlje se v njej izvrše raz-ne koristne spremembe. V to svrho mora biti brazda člm globlja in gm-dičasta. Grudica se naj v roki na-lahno drobi. Brazde naj ne bodo pre-več zbite, do setve pa se naj vse-kakor majo vležejo. Taka zemlja bo sipka in prhka, kar pa se doseže le, če zemlja nekaj časa  leži v surovi
brazdi. Preko poletja, ko ni časa, da bi zemljo pusčaii ležati v surovi brazdi, nam pridejo na pomoč bak-terije zemlje. V zimskem času je pa delovanje bakttrij radi mraza koli-kor toliko onemogočeno, zato nam pa pride na pomoč zelo važen dela-vec — mraz. Mraz je najboljši orač. Nobeno orodje in noben še tako spreten delavec ne more storiti tega, kar stori mraz, seveda če mu za to koristno delo damo tudi priliko. To priliko mu pa damo, ako zemljo pre-ko zime odpremo, da jo obdela. ter narn na pomlad izroči kot za setev pripravljeno gredo. Globoko pre-orana zemlja se torej preko zime v surovih brazdah dobro prezrači, raz-mrzne in razkroji, radi česar nastane rahlejša, suha ter lažje in hitreje vpija vlago, zato na taki zemlji rast-line v mokrih letih tudi manj trpe od preobilne vlage.
V dobro premrznjeni zemlji se vse rastlinske snovi hitreje razkrojijo ter je za to taka zemlja vedno tudi bolj rodovitna.
Zimsko oranje je treba izvršiti do največje globine, ki je možna. Braz-de se naj dobro obrača in ne prevec drobi. Lahko se orje, tudi če je bolj
mokro, celo, če je padlo malo snega, ker bo mraz itak vse popravil, ko-likor se pri tem zemljo po živini po-hocli. Glavno je, da se oranje izvrši. To je glavno pravilo za uspešno delo na polju. Jeseni je zorati sploh vsako zemljo, ki ni obsejana. Z oranjem dajemo zemlji življenje, da ni rartva stvar; kajti v mrtvi zemlji ni živ-ljeaja in ne pogojev za razvoj rast-lin. Mrtvo zemljo iahko edino z je-senskim globokira oranjem poživimo ir» s tem poglobimo takozvano živo zemljo.
Pri jesenskem oranju je treba po-glavitno paziti, da orjemo zadosti globoko, vsaj 20 do 30 cm in če je zemlja za to, tudi 40 cm; a drugo, da režemo le ozke brazde. Čim bolj ozke so namreč brazde, tem bolj se prezrači, premrzne in zrahlja zemlja preko zime. Globoko orjemo lahko tudi zato, ker sedaj navadno ne podoravamo gnoja (ki ne srae priti globoko), ker ga pač nimamo dovolj, da bi mogli zagnojiti krom-pirju ali koruzi. Gnoj pač spravimo plitvo pod zemljo spomladi, ko na-meravamo saditi krompir ali koru-zo, pri čemer v jeseni preorano zeno-ljo ponovno plitvo preorjemo, da po-krijemo tako gnoj, ki pride do pra-vega učinka le, če je plitvo pod-orano. Če bi pa v jeseni sploh ne orali, bi tudi spomladi ne mogli radi
gnojenja globoko orati ln tako bi ostala zemlja vedno le plitvo obde-lana in bila zato pusta, trda in manj rodovitna. Jesensko oranje naj ne bo tudi prezgodaj in je zato pač najpri-pravnejši čas v novembru in v prvi polovici decembra. Če bi namreč jesrnsko oranje izvršili prezgodaj, pred nastopom zimskega mraza, bi nam preobilno jesensko deževje le že preveč zbilo in vležalo brazde, ka-terc se potem čez zimo ne bi tako dobro prezračile, premrznile in zrah-ljale. Saj v jeseni lahko orjemo tudi, če je razraeroma mokro ali če je na površju že zmrznjena skorja. Pre-orane njive se pa ne smejo v jeseni prebranati, ker le, ako zemlja leži v surovi brazdi čez zimo, more zrak, vlar;a in mraz prodreti čim bolj f^o-boko, pri čemer se zemlja čim bolj zrahlja hi napoji.
Pri jesenskem oranju tudi lahko poglobimo živo, to je obdelano plast zeinlje na njivi. Živa plast je namreč po naših njivah skoro povsod plitva, ker se pač njive ni globoko oralo. Za poglobitev žive plasti pride v po-štev v glavnem le jesensko oranje, Spodnja plast je namreč marsikje dobra, samo, da je mrtva. Pri poglo-bitvi žive plasti zemlje na njivi pa moramo biti previdni. Ne smemo namreč takoj pri prvem zimskem oranju »eči pregloboko, ker bi lahko
spravili preveč mrtve zemije na vrh in zemljo na njivi pri tem le posiab-šali. Orati moramo pač vsako jesen nekoliko globlje, dokler ne dcbimo take globine žive plasti, kakor si želimo. Z globokim ^esenskim pi'a-njem si brcz vseh izdatkov lahko prav znatno povečamo svoje pridel-ke. Preorjirao torej globoko, predno zap.de sneg in nastopijo hudi zimski mrazi, vse naše prazne njive kot aj-diš^a, repi&ča, korenišča, koruzišča itd. Oni, ki to dela, si bo brez dvoma za 20 —25% zvišal svoj pridelek v vseh sadežih.
Zvezna viada je tudi izdala uredbo o obveznem globokem jesenskem oranju. Mislim. da ne bo najti v okraju kraetovalca, ki bi smatral to uredbo za nek diktat. Smatrarn pa vsakega onega, ki zemlje ne obdeluje, kot bi jo lahko, za narodnega so-vražnika. Tak kmetovalec s svojo starokopitno trmo škoduje ' v prvi vrsti sebi in posredno s tem vsemu narodu. Proti takim sanikrnežem se bo našel lek. Resnica je, da bi na marsikateri kmetiji bflo lahko dru-gaČe in bolje, kot je, če bi se ljudje odpovedali svoji starokopitni trmi, ki je največja zato, ker so mnenja., da neobsejane zemlje čez zimo ni treba preorati in se s tem poslužiti najboljse^a orača — mraza.
   Razgovor z dopisniki
V zadnjih dveh številkah /e slonel nai razgovor na načelnih stvareh o vlogi novega, ljudskega tiska v naii diiavi, o velikih nalogah, ki zasledujejo našega dopisnika pri njegovem delu iei o sa-mem usmerjanju vsebine dopisov. V zadnji številki je naš razgovor pred vsem razjasnjeval in obdčloval vpraša-nje potiebe po intenzivnem študifu ce-lotne in lokalne problematike ter po ideološkem in kulturnem oblikovanju samega sebe.
Želeh bi, da bi se naši bodoči razgo-vori dotikali konkretne kritike nekaterih objavljenih člankov, s čemer bi pospe-šili izboljšanje podajanfa snovi, dosegti res kvalitetno delo dopisnikov, se otre&U nepotrebnega »filozofiranja« ter uvedli v naše članke in dopise nekaj novega in povsem drugega: nazornost i n z a-n i m i v o s t.
Ne smemo se zadovolfiti z doseda-njimi oblikami pisanja, ki je bilo po-dobno pisanju suhoparnih organizacij-skih poročil tei posploševalo konkretnost politične situacije v kraju ter tako za-šlo v podajanje nepotrebne načelnosti, v kateri se je izgubljalo vse jedro realnega dogajanja, ki ga bas naš bra-lec pogreša. Upam, da lahko do neke mere iz prvega našega razgovora črpaš tisto, kar U je najnujnejše kot prvo na-vodilo za tvoje udejstvovanje v dopis-ništvu.
Z besedami nazomo orisall neko iivo dogajanje ni lahko. Obdelati ga je tieba najprej v sebi, nato pa ga isto tako živo, kot si ga sprejema], podati v kratkih in živih besedah. Če poslušaš našega učitelja, ki se trudi, da bi čim bolj na-zorno prikazal n. pr. veverico svojim učencem, bo začel pripovedovati biez dvoma tam, kjer bo vzbudil pri otrocih največje zanimanfe. Tako dela pravi vzgojitelj, ki ve, kaj mu /e do/žnosf. Tudi ti si vzgojitelj, tudi tvofe delo ima vzgojne naloge in cilje /n sicer pred v&em politične, gospodarske in oigani-zacijske.
Z nazornostfo boš dosegel tudi zaal-mivost in pnvlačnost vsebine dopisa, ki se pa naj naslanja na potrebe, želje in težnje i/udstva. Vedno teži za tem, ker te bo ista težnja vzpodbujala k še na-zo r ne / š e mu i n z a n 1 m iv e / 5 e mu p i s a n i u.
Trenutno so pred nami naloge, o ka-terih je treba pisatt in govoriti. Kot piva je podpisna akcija naših žena za sve-tovni mir kot politično važna akdja. Tudi o volitvah v odbore AFŽ, ki so bile sigurno tudi v tvojem kraju, bi lahko poslal  poročilo.
Izpolnitev letnega plana produkcije tovarn in podjetij je osrednja naloga ne samo uprave in delavcev v tovarni ali podjetju, temveč vseh zavednih iron-tovcev. Nekatera naša podjetja se ze približujejo izpolnitvi letnega plana.
Vzporedno z boibo za izpolnitev plana se vodi v tovarnah in podfetjih tudi borba za boljšo kvaliteto izdelkov. Vzpo-redno dviganje kvantitele in kvalitete izdelkov /e namenjeno tekmovanju v so-cialisfičnem   gospodarstvu.
Dalfe  piši   o   sečnj}   in   pripravah  drv
j članov  sindikalnih   podnižnic.   V   našem
i okjafu  se gradf ena  največjih  tovarn  v
: naši državj in   tudi v  Srednji  Evropi,  v
i kateri se delovni  kolektivi borijo ?a iz-
polnitev   svojega   letnega   plana.    Razen
tega so ekonomije, drz.  pnsestva, obde- \
lovalne radruge in  pitaiišeo nrašičev,  v
katerih   /e  delovni  elan naših zadmžni-
kov,    polifkih    deiavcev   in   kmetij$k'h
strokovnjakov   našim   bralcem   do   neke
mere še ne/norn.
Da bo naš Hst poleg svojega inioi-mativnega značaja imel tudi perspektivni značaj, nam piši o postavljenih planih množičnih organizacij v tvofi vasi, za-družnikov v tvoji zadrugi, delovnega kolektiva v tvoji tovarni ali delavnici ter sindikatu v  tvofi ustanovi.                 j
Bodi prepričan, da boš s ie temeljitej- '' šim poznavanjem problematike terena in borbe  na njem v  marsičem mnogo pri- j pomogel našemu razvijajočemu se listu.
   "Kulaška pojedina" v zadružni gostilni
Že v samem naslovu naletimo na veliko nasprotje med besedama v na-rekovaju in zadnjima dvema beseda-ma, ki se v naši družbeni stvarnosti nikakor ne ujemajo.
Nekateri člani upravnega odbora Kmetijske zadruge v Vintarovcih z blagajnikom Simoničem na čelu so brez pristanka večine zadružnikov, katerih last je Kmetijska zadruga, organizirali »družabni večer«, ki bi naj bil kot nekak svečan zaključek sezone odkupa sadja. Nobena dose-danja veselica ni zajela takih pri-prav, kot je ravno ta »družabni ve-čer«, na katerega so s prijaznimi vabili bili povabljeni samo nekateri ljudje in sicer ljudje iz vrst velikih in nekaterih srednjih kmetov. V go-stilniškem lokalu je nastalo nespo-dobno pijančevanje in prava »po-žrešnost« pri z mastnimi jedmi oblo-ženih mizah. Še večja nesramnost organizatorjev veselice, je bil neto-variški in predrzen odnos do fantov, ki so prišli v lokal nepovabljeni z željo po skromni zabavi in plesu. Godba je prenehala z igranjem, na-to pa so na prostaški način odslovili fante skozi vrata. Ko jim je to uspe-lo, so se »dmžabniki« (verjetno za-radi »varnosti« pred javnostjo) za-klenili in nadaljevali s svojim »dru-žabnim večerom« skozi vso noč.
Tak do sedaj še neznan primer je vreden ostrega ožigosanja pred vse-mi našimi poštenimi zadružniki in kmeti, ki ne dopuščajo, da bi se v naših novih in ljudskih zadrugah do-gajali taki primeri, ki smrdijo po kulaštvu. Vsi ti ljudje so imeli na-men rušenja ugleda našega zadruž-ništva in njene politike ter na ta na-čin pokazati zadrugo kot last samo nekaterih ljudi — predstavnikov ve-likih kmetov. Taki ljudje so odkriti sovražniki poštenih zadružnikov ter nove smeri v rekonstrukciji našega kmetijstva. Kršiti nova zadružna na-čela, se pravi kršiti pridobitve ljud-ske revolucije pri nas.
Velika večina zadružnikov v Vin-tarovcih in Destreniku ter vse oko-lice se odkrito zgraža nad takim po-četjem ter pričakuje, da bodo v bo-doče take in podobne primere pre-prečili za to kompetentni organi.
   Neuspela špekulacija
Sredi odkupa sadja, ki je namenjeno našim delavcem v mdustrijskih središčih ter na&emu mestnemu prebivalstvu, iz-stopajo ljudje, ki se še niso otresli »na-vad« špekulacije. Tak primer je K r e-pek Maks iz Krčevine, ki je imel 5000 kg jabolk (za izvoz) deponiranih v kleti bivšega ptujskega trgovca Lenarta. Z   lastnikom   kletl   je   sklenil   tajno   po-
godibo, na podlagi česar bi rau plačal 3000 din odškodnine za klet. Jabolka je deponiral v svrho špekulacije, da bi jib v ziinskem času poreprodajaJ po višjiii cenah. Doma mu leži in gnije akoli 3000 kg sadja (za industrijsko predelavo) ter se izgovarja, češ da ni iiaei toliko časa, da bi to sadje pobral ter ga pre-peljad do bližnje odkupovalnice.
To je dokaz, da nekateri KLO-ji niso bili realni pri razrezu plana odkupa sadja na posameznike, kar je Krepek Maks previdno izkoristii Vsem takim, ki so podobni Krepek Maksu, bo temu primer-no tudi odmerjena dohodnina. •
Naslednji tak primer je posestnik Pleteršek iz Pleterij, ki bi Okrajni zvezi KZ moral vrniti semenski krompir Pripeljal qa je okoli 2000 kg, ki pa je bil popolnoma sneden, gnil in droben. Po vsem tem je kontrola ugotovila, da ima doma še okoli 9000 kg prvovrstnega, le-peqa in zdravega  krompirja.
Špekulacija je v obeh primerih popol-noma neu&pela, še preden sta lahko ures-ničila svoje »želje«. Na prste jim je sto-pilo ljudstvo, ki ne dopušča in ne trpi špekulacije.
   Mladina ormožke gimna-
zije skrbi za revn dijake
Mladinska organizacija gimnazije v Ormožu se je po-kazaia požrtvovalno pri izdelavi opeke za zadružne domove. Od ! pričetka šolskega leta do danes je na-pravila 3000 prostovolinih delovnih ur. Okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov je nagradila miadino gimnazije z raznimi nagradami: 5 srajc, 1 par čev-Ijev, precej knjigiz »Mladins-ke knjige« ter vet vrst  šolskih potrebščin.
Dijak   I.   razreda   tov.  Čurič  Štefan  vz To/maža, katerega starši so zelo revni in imajo   7   nepreskrbljenih   otrok,   je   zelo marljiv učenec. Pred zbranimi dijaki mu je   mladinski    odbor    podaril   čevlje    in j 2 srajci. Nagrajeni Čuri^ §tefan se je ra ! nagrado  zahvalil  ter obljubil,  da  se bo še naprej pridno učil.                     J. E.   
   Beseda prosvetnega delavca na vasi
V zadnji številki »Prosvetnega radni-ka« sem med dTugimi članJc: bial tudi članek, ki govori o ekonomskem stanju učiteljstva v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter drugih republikah naše države. Čla-nek nam nazorno prikazuje prilike in težave, v katerih dela in se bori učitelj za kulturno ter splošno preobrazbo mno-žice na vasi.
Ne samo, da se mora boriti s stano-vanjskimi . težlcočami, tudi prehraubeno vprašanje in vpražanje ostale preskrbe je za tamkajšnjega kulturnega pionlrja problem. Po živež mora hoditi večkrat v mesecu :n čestokrat zaman. Da se uredijo njih prilike in se jim omogoči nabava garantirane pr&skrbe ter tako prepreči brezuspeSno postajanje v vrst.ah pred prodajalnami, so se nekateri OLO-ji od-ločlli, da blokirajo del kontingenta ga-rantlrane preskrbe. Na ta način bi ne prišlo do nepolrebnega ragubljanja de-lovnega časa in velike obrr?menitve učnih moči, katerih štev:lo je itak tako boleče.
Kaj, če bi tudi OLO-ii v Slovemib v tem ozjtu posnemali nekatere OLO-je v omen.jenih Ijudskih republikah.
   HUMOR 1Z LUKARIJE
V Lukariji imajo svojevrstnega ptička:
Neka vdova je naprosila znanca, naj bi ji izpraznil gTeznico in gnoj izvozil na njivo, ker sama ne pose-duje prevoznih sredstev. Poleg je-dače in pijače je dobil še nekaj na-štetega na roko za opravljeno delo. »Dobri znanec je gnoj zvozil, a — na svojo njivo.
   Fizkultura
Nogometaj pregled
V okrožnem prvenstvu je odigralo tDoštvo SD Drave v nedeljo, dne 7. no-vembra, prvenstveno tekmo z drugim moštvom Poleta v Mariboru. Kljub boljši igri mostva SSD Poleta v tehnič-nem pogledu je SD Drava zmagala za-radi večje borbenosti in odločnosti na-pada pred nasprotnim golom z rezulta-tom 3:2 (1:1). Polet je že v prvih minu-tah dosegel vodalni gol in izgledalo je, da bo moštvo SD Drave ooživelo od hitrih Mariborčanov ^katastrofalen po-raz. Vendar se je v protinapadu poere-čilo po lepd kombinaciji desne strani napada Selinšku izeoačiti rezultat. Od tega trenutka naprej se je Drava znašla na terenu in neprestano ogrožala na-sprotnikov gol z hitrimi prodori. Vendar ji je šele v sredini drugega polčasa uspelo zabiti po Hanselu in Sirecu dva gola ter si osigurati zraago. V zadnjih minutah igie je Polet znižal rezultat iz gneče na 2:3. Tekma }e bila napeta in borbena, toda vseskozi fair. Sodil ]e zelo  dobro  in  avto. itativno  tov.  Jančič.
V  nedeljo, dne 14. novembra je Drava igrala na domačem igrišču proti moštvu 2elezničarja II iz  Maribora,  Ker  delegi-rani  sodirk   iz   Maribora   ni   prišel,    je tekmo  sodal  tov.   A.rbes  \r  Ptuja.    Raz-vila   se  je   živahna in  hitra  igra, kateri pa   neizkušeni ptujski  sodaik  ai bil  kos in je zagrešil  vrsto napak, ki so bistve-no vplivale na potek igre.  Najhujša na-paka  je  bil  vsekakor dosojeni  kazenski udarec   enajstmetrovke   proti   SD   Dravi, za katerega ni bilo pravega povoda. Ker je bila   tekma   odločilnega    pomena   za okrožnega   prvaka,   so  bili    igralci    itak že precej razburjeni ter jih je slabo so-jenje   še   bolj   revoltiralo,    tako    da    je prlšio   do  ner.aieljenih  izpadov   s  strani igralcev in  tml.i  publike.  Nedeljska tek-ma  je bila  vsekakor   slaba   propaganda za   naš fizkulturni   pokret in   bi bilo že-leti, aa v bodoče Nogometna zveza po-skrbi  zato, da   bodo  prvenstvene   tekme sodili izpfašanj sodniki   ter  se  taki slu-^n»r,   k^V^T    ;e   bil   nedeljski,   ne  bodo več ponavljali.
V   predtekmi so igrali stari igralci SD Drave proti drugemu moštvu SD Drave. »Stf)Tine<t   niso   bile   kos   mladini   in   so morali  klon:.ti  z visokim   rezultatom 9:2.
Odbojka   ia  koSarka
Garrrzon Ptuj je priredil v čast z<lru-žitve SKOJ-a in LMJ turnir v odbojki in košark- s p-rujsko gimnazijo. Gimnazija je pokazala posebno v odbojki, pa tudi v ko.!arki, mnogo boljšo igro ter zaslu-ženo -rnagala v odbojki 3:0, v košarki pa 34-20
Odhojka se v naSem okraju lepo raz-vija ter je prihodnjo nedeljo predvideno šrefanje okramega prvaka TD Središče z moitvon) SSD Poleta v Mariboru. Isto-rasn-o bo tejvalo mladinsko moštvo SD Drave iz Ptuja z mladinskim moštvom Mariborčanov Te tekme nam bodo po-kar^le. v lcaki meri smo tudi kvalitetno napredovali   v   tej   lepi  športni  igri.
Medmestni   dvoboj
Za napredek oiodne telovadbe je treba tudi on nas razviti široko propa-gando. V lanskem letu so mladip.ke TD Ptuja dosegle republiško prvenstvo v vajah na orodju v II razredu. 5. decem-bra se bo vršil v Ptuju propagandni meclme6tni dvoboj mladincev in mladlnk Maribor—Ptuj v vajah na orodju. Tek-movanje bo v novi telovadnici v Mla-diki. Telovadna društvo v okraju naj resno pretresejo možnost sodelovanja svoj.ih mladincev in mladink v vrsti Ptuja. Na samo tekmovanje pa naj poš-Ijejo društva svoje mladince in mladin-ke, kjer bodo kot gledalci dobili mnogo pobude za nadaljnje vežbanje in uspehe.
Tekmovanje   za   fizkulturni  znak
S prvim novembrom je bil zakljuČen novemberski  rok   tekmovanja   za  fizkul-
tuini znak  1947/48.  V naiem okrain fe
tekmovanje   pokazalo   lep   napredei..  V
primeri z  lanskim letom je bilo osvoje-
nih   nad  polovico  več  fizkultumih  zna-
kov. Tekmovanje  ni zajelo samo Ptuja,
ampak se je izvedlo tudi v Ormožu, Str-
nišču,   Podlehniku  in  Majšperku. V  po-
slednjih   dveh   krajih  so   pa   tekmovalci
prijavljeni   v   aprilskem    roku   in    bodo
značke   osvojili   šele   spomladi.   Skupno
je bilo osvojenih nad 200 značk  kar po-
meni   51   procentov   prijavljenih   tekmo-
valcev.    Z   ozirom   na   raznovrstaost   in
težino norm, ki so predpisane za dosego
fizkulturnega znaka,  je to precej  dober
odstotek. Samo zlatih znakov je bilo do-
seženih   18,  med njimi  je  dosegel pred-
sednik TD Ptuja tov. Zadravec Jurij, ki
je  že  v  petdesetem letu  starosti,  stalni
! zlati znak, in je sigurno eden najstarej-
I ših nosUcev zlatega znaka v Ptuju. Po
I sebno   dobro   se   je   odrezala   v   tekmo-
vanju   za   znak   tudi   ptujska   gimnazija,
ki ie sama osvojila blizu sto znakov.
1     Začenja se  nova perioda t&kmovanja. ¦
j Pozivamo vsa telovadLna društva, da pri-
i javijo svoie članstvo  k  tekmovanju,  da
ne bo med nami telovadca, ki ne bi bil
obenem tudi nosilec fizkulturnega znaka.
Telovadne  akademije
Telovadna zveza Slovenije je razpisala I tekmovanje v akademijskih sestavah za | vsa telovadna društva. Na daruštvenih akademijah bo okrajna komisija izbrala najboljše točke, ki bodo nato od zvezne komisije na okrajni komisiji pregJedane in ocenjene. Najboljše točke bodo nato pozvane v Ljubljano na republilko tek-movanje. Najboljše ocenjene toike prej-mejo diplome in nagrade. V našem akra-ju vlada za to tekmovanje že precejšaje zanimanje. Na telovadne akademije se prijavljajo TD Ptuj, Ormož, Središče, Markovci, StrnišČe i-n Ptujska gimnazija. Slednja priredi svojo akademijo že v soboto, dne 20. t. m. Vabimo vsa oko-liška dništva, da sd akademijo ogledajo. Ker bo za šolsiko mladino predstava že v popoldanskih urah, boste imeli priliko oditi z večemim vlakom domov.
   ŠAH<subject>Šahovsko življeaje v Ptuju je ponov-no oživelo s sezono 1948-49. 30. sept ee je vršil v tej sezoni prvi brzopotezni turnir. Naslov prvaka si je priboril Pod-krajšek Janez z 8 točkami, slede: Rudolf 8, Pešl 7, Kancl&r in Toš po 6, Antonič 5 j,td. — V brzoturniTJu za oktober sla delila I. ra II. mesto Pcdkrajšek Janez in Rudolf s 13,5 točkamij- slede: Toš 13, Podkrajšek R. ml. 11,5, Senčar M. 9, Sorli 8,5, Ryževskl in Kancler po 8 točk itd. — 11. nov. eo igrali brzo-turnir za mesec november, kjer 6i je Rudolf pTiboril prvo mesto z 10,5 toč-kamij slede: Zonnan 8, brata Podkjaj-šek Janez in Rudolf ml. po 6,5, Toš 6, Perger, Pešl in Podkrajšek R. st po 5 točk itd. — 18. t. m. se prične glavni kvalifikacijski tumir, za člane obvezen. Vablj-eni novi članil Prijave za kvalifi-kacijski turmir se sprej«majo v četrtek 18. t. m. ob 19.30 uri, izjemoina za ttujno zadržane še v ponedeljek 22. t m. v društvenih prostoriih (Mest gost. pod-jetje — prej  Zupančič).
Ptujska gimnazija je odiigrala šaihov-ski dvoboj z mariborsko realno gimna-zijo. Po doslej dokončanth partijalt j« stanje 2,5:1,5 za Ptuj. Tri p-artij« so biie prekinjen-e v boljših pozicijah. za Ptuj-čane, tako, da bo končni rezultat ver-jetno   4,5:2,5 za  ptujsko  gimnazijo.
   Grmec  Vojko:
Gospod Pavlek
I. Pot do trona
Ko grem mimo precej velike hiše premožnega kmeta, gostilničarja Pa-vleka, uglednega vaščana v predvoj-ni dobi, se mi nehote pred ocmi od-vijajo slike iz izrezkov življenja te-ga nekdaj med višjimi predvojnimi oblastniki tako priljubljenega pred-stavnika izrazitih kmetov-kulakov v majhni južnoslovenjgoriški vasi.
Vsa njegova preteklost je podoba človeka z dobro naučeno in spretno izvedeno politikarsko protiljudsko vlogo sredi preproste, zapeljane kmečke množice, ki je gledala v njem edino oblastveno osebnost v vasi. Kolika podobnost med gospo-dom Pavlekom in Cankarjevim Kan-torjem.
V času »presrečnega kraljevanja« gospoda Pavleka so njegove spretne roke znale tako zahrbtno in hudobno posegati v gospodarsko življenje vsa-kega poedinega vaščana, bilo to vi-ničarja ali katerega koli siromaš-nejšega kmeta.
Z vso svojo priliznenostjo in pre-vidnostjo ter s skritim samoljubjem se je v predvojnih letih pri volitvah narodnih poslancev  dokopal  do  na-
mestništva poslanca gospoda Mestni-ka, izrazitega predstavnika liberalne struje. Še preden je zlezel na ta po-ložaj,  ki  je   v   časih protiljudskega! režima veljal za visok oblastni stol-
ček, je osebnost gospoda Pavleka že igrala vlogo občinskega župana, predsednika Kmečke posojilnice ter vlogo nekega odločilnega funkcionar-ja v prostovoljni gasilski četi. Ne bilo bi prav trditi, da je vse te funk-cije opravljal sam, saj bi tega tudl ne zmogel. V začetku svojega udej-stvovanja na protiljudskih oblastnih položajih še ni bila njegova za-hrbtna, častihlepna in izkoriščeval-ska zmogljivost do popolnosti razvi-ta. Tako je bil prisiljens, iskati si pomoči med svojimi ožjimi sotrud-niki. »Kdor išce, tudi najde«, je tri-umfiral gospod Pavlek, ko je posta-vil Sevrovega za svojega tajnika v posojilnici. Sever, še kot nedoraščen deček, je bil vzgojen v strogem krščanskem duhu in je pozneje kot mladenič pripadal stranki klera. Za-kaj si je gospod Pavlek prizadeval, da bi ga priključil ali pa" vsaj prido-bil za liberalno stranko? Vse to je
Pavlek skrival v svoji glavi. Koncem koncev tudi to vprašanje ni ostalo brez odgovora. Odgovor je bil ja-sen:
Tendenca gospoda Pavleka je slo-nela na razbijanju klerikalne struje, toda ne v korist enotnosti ljudstva,
še manj pa v korist odprave strank, temveč v korist jačanja liberalne { stranke, kar bi pomenilo poveličeva-ti samega sebe ter se obdržati na položaju v oblasti. še več: Pavlek položaju, na oblasti. Še več: Pavlek sti in pogoje, da bi mu ponudili stol-ček z višjimi nogami.
Vsekakor je delo gospoda Pavle-ka naletelo na odpor, in sicer pred-vsem od strani glavnega nosilca kle-rikalne miselnosti v vasi, gospoda župnika Starnika. Prižnica in spo-vednica sta bili edini mesti, kjer je lahko gospod župnik obiral svojega strankarskega nasprotnika. Ni ga hotel ljudem prikazati kot goljufa, sebičneža in protiljudskega funkcio-narja, temveč mu je pripisoval brez-brižnost, ga imenoval za nekristja-na ter pridigal 0 liberalni stranki kot skupini ljudi brez vere v Boga in Kristusa. Ljudje sami niso vede-li, ali naj bi verjeli gospodu župniku ali gospodu namestniku poslanca. »Če verjamemo gospodu župniku, se zamerirao gospodu Pavleku in če po-veličujemo gospoda Pavleka, našega namestnika poslanca, bomo pri Bogu j nepriljubljeni«, so dejali nevedni } vaščani, katerim je vse to strankar-sko nasprotje bilo popjlnoma n jasno. Le nekateri, katerih miselnost je bi-la naprednej&a, so tolmačili ljudem, da je cilj obeh strank popolnoma isti: zavajanje ljudstva. Če jih prvi
pridobi, jih drugi izgubi! Vsaka od teh strank želi doseči popolno oblast zase. Ker je pa to tendenca obeh, je nedvomno posledica tega, da se ta dva predstavnika različnih strank bojujeta med seboj. 2al, pa ti lju-dje z napredno miselnostjo, kot so učitelj Sodič, kmetje Vogal, Krajnik in Stramko ter krojač Lehič, niso naleteli na razumevanje pri' vašča-nih, ker je bilo, kljub različnim po-izkusom in načinom tolmačenja, tež-ko iztrgati ljudi izpod vplivov pred-stavnikov obeh strank. Eni so iz po-božnosti in.vdanosti Bogu spoštovali gospoda župnika Starnika in nase-dali njegovim zvijačam, drugi pa za-radi gospodarske odvisnosti od go-spoda Pavleka verjeli presladkim be-sedam liberalcev.
Tako sta si oba protiljudska po-litika postala smrtna sovražnika. *
Fašisti so okupirali Jugoslavijo.
Kakor vse vasi, mesta in kraji v Sloveniji, je tudi ta slovenjgoriška vas občutila okupatorjev zyerinski teror in preganjanje poštenih Sloven-cev. Učitelj Sodič se je takoj po oku-paciji priključil narodno-osvobodil-nemu gibanju, Vogala in njegovo družtno so Nemci odpeljali v tabo-rišče, Krajnika in Stramka pa ustre-lili kot talca. Gospoda župnika Star-nika so izselili na Hrvažko.
Vaščani so bili vznemirjeni in pre-plašeni.
Edino le gospod Pavlek je dobro izvozil iz tega blata. S svojo hinav-ščino se je znal prikupiti Nemcem, se jim vdinjal in prilizoval. Krajevni funkcionarji nacistične stranke so ga povelicevali kot starega avstro-ogrskega bojevnika ter premožnega in.uglednega vaščana.
»Kako dobri in pošteni so Nemci! Poznam jih iz prve svetovne vojne.« Tako je Pavlek hvalil Nemce, ni pa odprl oči in pomislil na to, da ga je rodila slovenska mati in da je oku-patorjeva roka preganjala in strelja-la ljudi, ki so branili čast sloven-skega človeka. Preganjanje in stre-ljanje Slovencev ni motilo gospoda Pavleka, saj je bil prepričan, da se v Nemclh ni zmotil.
Ni bilo dolgo in po vasi se je raz-nesla vest, da je gospod Pavlek za-sedel mesto prvega nemškega žu-pana.
Vso njegovo družino je zajela ne-popisna radost ob velikem prazniku, ki ga je doživela v novo začetem življenju. V Pavlekovi gostilni je za-tiktakala nova ura, ura srečnih in le-pih časov. Oba svoja sinova je po slal v nemško gimnazijo, odkoder bi se naj vrnila z lepo nemščino, ki jo je Pavlek tako ljubil in  oboževal.
(Nadaljevanje  sledi)
Uiejuje uredniški odboi — Odgovomi  urednik:  Rebernak Franjo — NasJov urediiištva: NAŽE DELO Ptuj — Tiei Mariborske tiskame