Anton Hren: Pomen gospodarske osnove stanovsko borbo Življenje vsakcga posameznika ni nič drugega kakor neprestana borba za obstoj in napredek. Prav isto jc pri različnih stanovih, pri narodih in državah. Kakor si more in mora vsak posameznik priboriti svojo pozicijo v človeški družbi, prav tako si jo more in mora priboriti vsak stan. Saj stan ni nič drugega kakor velika skupina posameznikov, ki imajo isti poklic in iste težnje. Že borba poedinca za obstanek in uveIjavljenje v človeški družbi ni bila nikoli lahka. Še težja je pa v današnjih razmerah, ko izginjajo vedno bolj ideali in vsi obziri do bližnjega. Vsak posameznik si poizkuša priboriti svojo pozicijo za vsako ceno. Realna deviza današnje dobe je: da živim jaz in se mi dobro godi, naj jih trpi in poginc sto in sto drugih. Kaj mene to briga. Kot učitelji in vzgojitelji naroda moramo obsojati take nazore. ker so nezdravi in vodijo v pogubo in anarhijo. Človek je družabno bitje in kot tak samo majhen in ncznaten drobec skupnosti. Zato se mora vedno in povsod tudi ozirati na sočloveka, na družbo. Ako se ti ne oziraš pri svo^em udejstvovanju na skupnost, na družbo, se tudi ona ne bo ozirala na tebe. In priti rr.ora prej ali slej gorje še v veliko vcčji meri za tebe nego pa za družbo. Ako že borba vsakega posamcznika za obstoj in napredek ni lahka, je še težja pri stanovih, kjer mora usmeriti na stotinc in tisoče poedincev z različnimi naziranji v docela določen in jasen pravcc. To občutijo zlasti voditelji raznih stanovskih organizacij. Posebno težka je pa ta borba pri tako zvanih mladih stanovih, kakor je n. pr. naš učiteljski, ki takorekoč šelc vstopa na pozofišče in v sklop človeške družbe. Saj naš stan nima sto in sto ter še večlctnih tradicij, ki spajajo pocdince drugih stanov. Zakaj tradicije so velike važnosti, kar moramo upoštevati prcdvsem mi učitclji in vzgojitelji tudi pri vzgoji lastncga stanu. Le pomislimo: Kaj je pomenil učitelj v človeški družbi še pred kratkimi tridesetimi leti in kaj pomeni danes! In je naravnost ogromna razlika v prid našega stanu. In ta napredek .je dosegla stanovska borba, stanovska organizacija. To pozicijo smo si izvojevali mi sami z lastnimi silami kljub vsem oviram in težkočam. Bili smo močni in silrii, ker smo bili enotni in združeni. Vsako borbo vodi ideja, načelo. ki kaže končni cilj in smoter. Kakor pa je ide.ja močna, da prešine in vzvalovi lahko cele množice, tako ie šibka in slaba, če nima gospodarske podlage. Ideja jc podobna plamenu, ki visoko vzplamti, razsvetli in ogreje; a, ko mu poide gorivo, zopet ugasnc ter ni nc duha ne sluha več o svetlobi in toploti. Ker je naš stan v primeri z drugimi stanovi še mlad in tako rekoč še-le na početku svojega razvoja, zato je naravrio,- da so ga in ga še vedno vodijo v stanovski borbi ideje, načela. V tej stanovski idejni borbi smo sami doprinašali tudi gmotne žrtve. Sami smo nalagali polcna na ogenj, da plamen ni ugasnil, ampak jc ohranil več ali manj svetlobe in razširjal mcd nami tudi toploto. Med idejno stanovsko borbo v prctckli dobi pa so se že porajala stanovsko socialna in stanovsko gospodarska vprašanja. Polagoma smo imenovali, da je ide.ja z vsemi načeli obsojena na smrt, ako nima gospodarske osnove. Vsak oosameznik in prav tako tudi cclokupni stan hoče in mora doseči v idejni borbi tudi realne dobrine, katere mu dajejo «ospodarsko in socialno oporo, katere ga pa obencm vzpodbujajo, da v boju za obstoj in napredek stanu šc nadalje vztraja in ne klonc ter doprinaša tudi gmotne žrtve. Zato'smo ustanavljali tudi socialne in gospodarske stanovske ustanove. Teh ustanov ima jugoslovcnsko učitcljstvo lcpo število. Brez njih si danes ne moremo misliti našega stanu in bi tudi še zdavnaj ne dosegli tiste stopnje med drugimi stanovi, kakor smo jo, čc bi jih ne imeli. Stanovska idejna borba pa je zahtcvala od nas v preteklosti in zahtcva dcloma še sedaj toliko naših sil, da nam jih zmanjka za stanovske gospodarske ustanove. Prva absorbira do 99 % naše energije. za drugo pa ostane komaj 1%. Lc poglcjmo naše sreskc, banovinske in pa državne učiteljske skupščine. Na njih sc razpravljajo ure in ure stanovsko idejne stvari, za stanovsko gospodarske pa se ne zmenimo. Če pa že pride slučajno kako tako vprašanje na vrsto, potem se nimamo časa poglobiti v njegovo bistvg in ga rešimo le na pol, če ga sploh rešimo. Naše članstvo sc še vse premalo zaveda velikega pomena gospodarske osnovc za stanovsko in idejno borbo, ker nam ni preostalo časa za razmotrivanja iz lastne skušnje, da daje moč in ugled posamezniku utr jeno gospodarsko stališče. Siromak pa se ne more dokopati do moči in ugleda, pa naj bo šc tako dober, pravičen in idealen. Prav tako je pri stanu. Zato moramo stremeti za tem, da postanemo tudi gospodarsko močni y svoji stanovski organizaciji. In laž.ja bo tudi stanovska idejna borba. Vsaj v glavnih gospodarskih in socialnih vprašanjih se moramo osvoboditi vsakega tujega vpliva in postaviti na lastnc no-ge. Zavedajmo se, da gospodarsko zasužnjenje navadno upropasti posameznika, uprooasti pa tudi cele stanove — ne samo gospodarsko, ampak tudi —¦ idejno. Anton Hren, predsednik Učiteljskega doma v Mariboru.