Dopisi. Iz Slivnice pod Mariborom. Znabiti se sprejme iz nespretne roke došel šopek saj nekaterih cvetlic na gomilo možu, kateri ga je vreden, in ta mož je zdaj rajni gospod Tribnik, naš bogoljubni g. nadučitelj. Kako vestno je rajni milost, s kateroj ga je Bog v učiteljski stan poklical, rabil, se kaže, da je dobil marsikatero zahvalnico nekdanjih šolskih nadzornikov; njegove zasluge so se tudi v najvišjih krogih slišale, za to je bil od svitlega cesarja s srebernim križcem s krono odlikovan. Bil je rajni za božjo eaat celo vneti vernik, ter s svojo živo vero in izgledno pobožnostjo navdajal celo kaj lepo svoje mu v poduk izročene učence; vedno je skrbel za lepo cerkveno petje pri službi božji, k čemu je služila tudi po pokojnem izurjena Slivniška muzika. Kako vestno se je poslužil milosti sv. zakona, pričajo njegovi poštovani otroki, med katerimi je eden duhovnik, 3 ali bolje rečeno štirje učiteljskega stanu. Ko je spoznal važnost volitve, se je tudi on podal na volišče, ter dal neustrašljivo svoj glas možema določenima od verne slovenske strani. Pred večimi meseci ga bolezen vrže v posteljo. Precej sam prosi za duhovne milosti. Sprejme jih z veliko pobožnostjo in s popolno vdanostjoj v božjo voljo. Ko je bolezen dolgo trpela in ga kaj mučila, se je še večkrat dal s sv. zakramenti sprevideti. Konec njegovega blagega življenja je došel v četrtek 25. t. m. zjutraj. Pri zavesti je bil celo do zadnje ure, se kaj ginljivo priporočal molitvam pričujočih, še prosil za nekatere piolitvice, potlej z ljub- Ijenim očesom pogledal svoje Ijube in na to pogledal proti Bogu in milo smebljaje v Gospodu za ta svet za vselej zaspal, da ae zbudi pred Njim, n.kivje obilni plačnik". Rajnki se je rodil ]. 1819. Črez 49 let je deloval kot učitelj; v Slivnici čez 35 let. Pokopali smo ga v soboto 27. t. m. Množica velika mu je zadnjo čast skazala. Crez 40 g. šolskih tovarišev in 6 duhovnikov mu je skazalo zadnjo čast. Veliko krasnib vencev je kinčalo njegove zemeljske ostanke. Vse to naj bo tebi žalujoea. avojega očeta zapustivša rodbina, v tolažbo, Vi pa, predragi tovarši, ljubi aosedje in dobri znanci. spominjajte se kaj radi rajnega v svojih molitvah. Vsi dorasli in otroci, ki se ponaaate, da ste imeli tako*izgledncga, pobožnega učitelja, delajte mu z lastnim krščanskim življenjem na tem svetu čast in spominjajte se še kaj radi resnih naukov pokojnega vašega g. nadučitelja. Iz Breškega okraja. (lJobirki od zadnjili volitev.) Ker so se volitve volilnih mož vršile skoro v vaeh občinab ob enem, zatorej so bili skoro vsi gospodje okr. glavarstva razposlani, k nara g. Adamič. Kakor se dopisatelju vidi, je omenjeni gospod ain zvestega narodnjaka, blizo Ljutomera. Vodil je ta gospod volitve v Artičali, Sromljah ItdT" Ker je pa g. vodji volitev i'-as predolgi bil med kmeti. zatorej si je vzel tovarša a seboj, dobro nam poznanega g. Zehnerja, prodajalca duhana in nekdanjega krojača. Ta gospod si je zelo pri zadeval za svojo stran, to je liberalno in tam očitno čez spoštovanega gospoda Miha Vošnjaka zabavljal in zf-ino brošurico razdelil, toda brez uspeha. K-^etje že poznajo vae lisjake živeče v nemških Brežicab. Vi g. Zehner. boljše je, da v mestu avojo omiko prodajate, kmeta pa pri miru pustite, ker vas dobro poznamo. Dopisatelj tudi meni, da ni pristojno g. nradnikom takih ljudi seboj voditi. — Čisto drugače se je godiio v Globokem, kjer je vodil volitve naš zveeti narodujak g. Lubec, c kr. davkarski nadzornik, kateremu gre vsa čaat. Vam pa, Ijubi Bizelanci, Kapelčani in Dobovčani, dam 8vet, da se do drnge volitve vendar enkrat iz spanja zdramite. Ker bo drugo leto volitev za občine izvolite si take župane, kateri niso odvisni od nemškntarjev in cestnih komisarjev. Vi gospodje narodni poslauci pa, skrbite, da dobimo, nam potrebne prijazne gospode uradnike pri glavarstvu in sodniji take, kakor je notar g. dr. Firbaa; ta goepod je skala svojega naroda, on se ne sramuje jezika avoje domovine. Za vas liberalce je že zvon odzvonil. Iz konjiškega okraja. (Cadramski abc- bauernvereinski kralj na rešetu!) Liberalni nemškntarji in nemčnrji v konjiškem okraju ne morejo spati, ker so jih tamošnji verni, dobro zavedni, pošteni in narodni kmetje lansko leto in letos pri volitvah popihali, tako, da je letos samo tam gori v Vitanjskem kotu uže šest Ijudi za gospoda dr. Schmidererja glaaovalo, 46 pa povaod drugod za goap. barona Godelna, kakor je to ,,Slov. Gosp." štev. 25. povedal. Kaj tedaj storiti, da bo zanaprej drugače šlo ? Mora se napraviti liberalni prusko-tajčarski ,,Bauernverein", ta bo čudeže delal. Za kralja tistemu se je ponudil čadramski abc - modrijan, Tisti modrijan zlasti po krčmah tako-le modruje: ,,Treba dobiti in nahujskati samo deset liberalnib prusko-tajčarskib ,,pavrov", ki bodo vae, kar leze in gre, v liberalni koš pobasali, vsem kmetom vero vzeli in s tem dosegli, da se bo vea avet, zlasti pa Cadram čisto prerodil, liberalni abc-bauernvereinski kralj pa bo na svojem prestolu ali tronn sedel in tobak kadil.*' Kaj ne kmetje, to se pravi več, kakor lešnike gristi in orehe tolei? Takoaen velikanak načrt ali rplan", kakor ga je abc - banernvereinski kralj v Cadramu iztuhtal, zamore seveda le kak modrijan iztnhtati, ki z enim očeaom več vidi, kakor drugi Ijudje z dvema. Stari pregovor pravi, da neka krotka atvar božja le enkrat na led gre; kako je neki to, da se poda čadramaki abcmodrijan zdaj že tretjekrat na led ? Prvikrat je šel bil na led, ko je za liberalnega, zdaj že rajnega Poseka žile napenjal, da bi ga v deželni in državni zbor spravil. Obema je spodletelo, ker ni abc - modrijan, pa tudi ne gosp. Posek niti v Gradec niti na Dunaj v zbor prišel. Drugikrat je abc - modrijan |na ledu padel, ko je naineraval, veliko trgovino a pohorskim lesom pričeti, kar pa ni šlo, ker deloma ni zadoati cvenka, deloma pa tudi ni mogoče, ob enem v Čadramu abc učiti in v Oplotnici deake šteti. Zdaj pa ae gre tretjikrat na led, ko misli postati — - abc - bauernvereinski kralj v čadramu! No te—te—rnm—pum—pnm! Z liberalno-nemškutarakim poslanstvom ni bilo nič, z veliko trgovino s slovenako-pohorskimi deakami tudi nie, z liberalnim-pruskotajčarakim bauernvereinskim kraljestvom pa bo že kaj ? Seveda. Ker pa kralji pametae svetovalce imeti morajo, ki jim vejo kaj koristnega svetovati, sicer gre vse rakovo pot, menda ne bo od več, ako tudi čad/amakemu abc-bauernvereiaskemu kralju nekaj dobrega svetujemo. Cadramaki liberalni modrijan naj pri svojem abc ostane ter naj otroke in odraščene goapode, ki avstrijaki denar vlečejo, avstrijskega domoljubja ali patriotizma uči, in to tem bolj, ker šolska postava — Reichascbulgeaetz vom 14. Mai 1869 §3 — od učiteljev zahteva, da naj šolaki mladini ljnbezen do mile naše Avstrije na arce polagajo, njej pa tndi s tem lep izgled dajajo, da pri volitvab za avstrijske domoljube, ne pa za prnsake glaaujejo, kakor so to letos zopet vsi trije profesorji in matematikarji v bližnjem trgu atorili. Še bi čadramakemu abc-modrijaau avetovali, ae segati po baueravereiaaki kraljevi kroai, kajti to je jako aevarao. Ker je aamreč jeba gg. učiteljem prepovedaao, biti udom poIitičnih društev, ,,baueravereiai" so pa političaa društva, bi se utegailo zgoditi, da bi eadramskega baueravereiaakega kralja celjski c. kr. okrajfli urad v lukajo zaprl. Iz Orehovi vesi. (Pobirki, — aaš geaeralai atab".) Občiaa Slivaica, Raače, Podova ia Rače volile 80 aarodBo. Liberalci bili so povaod v veliki maajšiai. Liberalao volile ao Skoke, ia kar me je akoro aram povedati, tudi Orehova vea. V Oreliovi ia Hotiaji veai volilo je 18 aarodao, 25 pa jih je hopailo v liberalai koš; 8 aaših ae je izaeverilo. A. H. cerkveai ključar je rekel aekaj dai pred volitvo : ,,Sedaj bom volil s Sloveaci, ker je za me grdo, da bi proti cerkvi delal. tu je roka, da bom." Liberalao viao, ali ka-li, pa ga je zmotilo. Ko smo od volitve šli od župaaove hiše, sprejeli ao aas a psovko ,,marš Sloveaci". Kako ia s kakimi sredatvi se je za liberalce agitiralo, rajši molčimo za voljo ljubega miru. Le čadao ae aam zdi, kako ao aaši ljudje verjeli kaj takega aeumaega, kar jim je aaš žapaa pridigoval, da, če Sloveaci in mešaiki ,,gviajajo", potem bo zopet rabota, desetiaa, mešaiki bodo dobili velike nloae" itd. Pri Bas smo doživeli žalostae reči, v občiai aastalo je hado političao aovraštvo, ia liberalci aam hocejo pri vsaki priliki škodovati. Kdo je pa vaega tega kriv? Svobodao rečerao, da aaš župaa. Zakaj ae, da bi bil vaem pravičea, kakor bi kazalo, pač pa je Sloveacom aovražsa ia zagrizea liberalec, had aaaprotaik mešaikom, aarodajakom ae grozi, grdo jih zmirja, toži itd. Ko je župaa postal, ae je še podpisal Lescbaik ia sedaj že Loschaigg, čeravao ae 10 besed ae zaa pravilao aemški. Narodaega mazikaata, kateri je pri ajem v staaovaaji bil, je kar iztiral, ker mu ai hotel tako goati, kakor bi oa bil rad plesal, zato pa ga je potem tem rajae Sloveaec pod streho vzel. G. župaa, mar meaite, da je Vaa žapaaaki stol nerazrušljiv ? — Pri zaaaem krčmarji . . . ggu vtaboril se je tudi posebea oddelek ,,geaeralaega štaba", kateri ima aamea aam 5. g. kaplaaa, katerih cela fara apoštuje ia čisla, ob poateaje ali proč apraviti. Dopisujejo jim tadi aespametao piaaae liataice, javao lažajivo obrekujejo ia v ,,Mbg. Ztg." oez ajih lažejo. Če aam zamore zaaai ,,štab" dokazati ovo v ,,Mbg. Ztg." kot reaaico, plaeamo mu 100 fl. Dobil jih bo po uredaištvu ,,Slov. Goap." Toliko moči ae ta ,,geaeralai atab" (koji iz vsake baže aadložaih ljudi obstoji) aima, da bi ajemu aa ljubo, aam faraaom pa v veliko žalost ia škodo mil. g. ka. škof aaaega č. g. kaplaaa prestavili, sicer bi dobil še le korajžo ia rekel: ,,Glejte spravili smo ga!¦' Od južnega Pohorja. Sledajičsmo čitali, da ae F. Cugmaa iz Zafošta ia Šprogar iz Laž volitve za državai zbor vdeležila aista. Mareikdo bi mislil, da ata bila boleaa ali zadržaaa. Pa temu ai tako. Dala sta se od aaših aemškatarjev, posebao od A. Wallaada premotiti ia stajo trgu za ajimi kleče plazila, zato — v črae bukve ž ajima. Vai pošteai aaai volilci ao ju hado obaodili, ker sta zaupaaJG svojih volilcev aa takšea aačia zapravila. Zakaj ata ae pa zvoliti dala? Vilaajčaai ao prav prebriaaai, 80 zgodaj vstali, pa ao ae le osmodili. Kmet Igaacij JeseBičaik iz spodajega Doliča vlačil je dosedaj po Bevedaoati aemškutarako klado, pa zdramil se je ia poatal sloveaaki koreajak. Vae obdelavaaje, grozeaje ga ai prestrašilo, z aami voliti je obljubil ia to tudi atoril. Vitaajčaai ao ga mislili aa limaBc dobiti ia mu še-le 2./6. ob Vii4ih zjutraj volilai list aa dom poalali, rekši, da mu ga goapod Malley pošlje ia da aaj hitro v Koajice volit gre. Oa je to tudi učiail ia kdo ima dolgi aoa? Slavao okrajao glavarstvo Celjako pa opozorjamo aa to aearamaost. Jeseaičaik tudi ai podpisal, da je volitai liat sprejel, radovedai smo, kdo je to atoril. Tako Vitaajsko župaastvo poatopa! Po volitvah 2./6. bil je med aami aajboljši, aajlepši red, pri A. Sutterji veselili amo ae zmage, aemškutarji pa so razsajali pri — Wallaadu. Haafa ihaea aae oba, baa euch ber aagt, daaa ihr Sloveaea seifa!—je aekdo kmetom aasvetoval. Oj reva! 0 tem ae več. Od D. Marije v puščavi. (Pogreb.) Dae 18. t. m. smo izrocili tihemu grobu telo Jere Lampreht, katera je po dolgej mučaej bolezai dae 16. t. m. prevideaa s sv. zakrameati mirao v Gospodu zaspala. Pokojaa bila je ljaba ia prijazaa soaeda, blaga prijateljica ia velika dobrotaica ubogih, kakor tadi domače cerkve. Njeaa dobra roka bila je vselej odprta, kadar je kaj dobrega atoriti zamogla. Za pošteaje ia čast svoje aiše, za čedao obaašaaje ia krščaaako življeaje vse avoje družiae je blaga pokojaica čez vse skrbela. Pokojaa je imela otroke, ki ji aiao aikdar — kakor ae žalibog daadaaes rado aa avetu godi — pripravljali žaloati, ampak bili so ji vedao aajvečje veselje ia v zadajib daevih aajalajše tolažilo. Lepo so odraščeai aiaovi svojo Ijubo mater aa amrtai poatelji čuvali, ter tako svojo otroško dolžaost kaj lepo dopolaili. Posaeme vredeB izgled dali 80 vaem otrokom, pa tudi glaeao pričali, da morajo atariai, ako hočejo pridae otroke imeti, jih tudi lepo v atrahu božjem odgojevati že od prve mladosti. Tako si starši odredž otroke, ki so veselje ia čaat svojega rodii pa tadi mile svoje domoviae. Bog vam daj več takih mater, fljej pa daj vživati večno ia rajako veselje.