5t«v. 351;__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdiiifcvo: Ulic« Sv. Frančtffc« AsiSkega št. 20, l. nadstr. — Vsi dopisi naj sc pŠ&iiajo uredništvu lista. Nefrankiur.a pisma ne sprejemajo in rokaplsl se nc vračafo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsordj ilsta .Edinost'. — T&c tiskarne .EdinosU", vpisane zadrjigea omejenim pSroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega st. 20. Tele/on uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za pol leta . . . -............. »j*.- za tri mesece................ j?- za nedeljsko Izdajo za celo leto....... jO za pol leta....................• 2.60 V Tr»ty, v soboto. 16. >Nationaltidende« piše: Vprašanje je, pod kakimi pogoji bo ponuđen mir. Dosedaj še niso znani. Vendar pa se lahko domneva, da bodo soglašali s cilji osrednjih vlasti. Veliko svetov-no-zgodovinsko vprašanje pa ie, ali se poslužijo ententne države mirovne ponudbe. NEWYORK, 13. (Kor.) Razpravljajoč o nemških mirovnih predlogih, izjavljalo nevtralni listi soglasno, da za aliirance še ni prišel čas, da jih vzamejo na znanje. Listi so vsi mnenja, da je Bethmannova ponudba kos politične šikane, ki ima namen, postaviti stvar Nemčije tako v domovini kakor v tujini v lepo luč. LONDON, 14. (Kor.) Washingtonski korespondent »Daily Telegrapha« poroča z merodajne strani, da bo državni oddelek, ki še ne pozna nemške predloge, brez-dvomno privolil v to, da nastopi kot posredovalec med Nemčijo in entento, da pa ne bo stavil sam ententi nobenih predlogov in tudi ne nasvetov. Italijanski glasovi. LUGANO, 15. (Kor.) Razpravljajoč o nemški mirovni ponudbi, izjavlja turinska »Štampa«, organ Giolittija: Odrekali mirovni ponudbi vsako vrednost, bi bilo ravnotako brezplodno, kakor že vnaprej zaničljivo presojanje neznanih predlogov. Italijanski narod mora ohraniti mirno kri in odločnost, da bodo zamogli njeni državni voditelji z absolutno mirnostjo v zvezi z zavezniki zbrati ono odločnost, ki bo nedvomno koristila domovini. Socialistični »Avanti« biča v večji del zaplenjenem članku lahkomišljeno sovraštvo, s katerim je sprejelo meščansko časopisje uradno vabilo k mirovnim pogajanjim s strani osrednjih vlasti. List zahteva, da morajo odgovorna mesta varovati svobodo sklepanja in pravi, da bi bilo nesmiselno, ako bi se mirovni predlog odklonil že vnaprej. Nikdo nima pravice, poganjati narode še vnaprej v to peklensko nesrečo. Maiose lr. SpitzmUlIerjo. DUNAJ, 15. (Kor.) »Fremdenblatt« piše o poverjenju sestave kabineta dr. Spitz-mullerju sledeče: V njem je združena znanstvena temeljitost, čut dolžnosti, bogato znanje in izkustva moža, ki dobro pozna pravo življenje. Novo vlado čakajo naloge, ki bodo zahtevale od nje največjih naporov. Dr. Spitzmiillerju se ne bo treba šele vpeljati v urad, ker je bil že trgovinski minister, ampak bo šel kratko-mak> na delo, da izvede svoje načrte. Predpogoji so vsekakor tu, da izvrši svojo veliko in težko nalogo in da se pokaže popolnega moža v teh resnih časih. »Neues VViener Tagblatt« hvali velike gospodarske in politične zmožnosti in spo- sobnosti novega ministrskega predsednika. Članek naglasa potrebo, da se bo vodila politika v smislu močne, enotnost in varnost države garantirajoče zakonodaje in uprave in v smislu dopustitve svobodnega razvoja vseh gospodarskih sil. Izraža upanje, da si bo novi ministrski predsednik v tej smeri tudi uredil svoje delovanje. ___ Angleška vlada zahteva nov milijon mož. LONDON, 14. (Kor.) Danes objavljeni dopolnilni proračun zahteva nov milijon mož za službovanje v armadi v letu, ki se konča s 30. marcom 1917, tako da znaša proračun dosedaj pet milijonov mož. Raz ne vesti« Od Korberja k Spiizmiilierju. Izvajanja ogrskega politika grofa Api>ony-ja — glej brzojavno poročilo v včerajšnjem izdanju — v ogrski zbornici podkreplja domnevo, da so k iznenadni demisiji dra. Korberja pripomogli ogrski vplivi. Glasom Appony-jevih izvajanj je bil padec Korberjev res v zvezi z nagodbenimi pogajanji med Avstrijo in Ogrsko. Pa še nekaj zveni iz teh izvajanj, da - si ni naravnost povedano: ogrsko zadovoljstvo na izpretnembi, ki se je izvršila, oziroma se izvrši na ministrskih mestih v Avstriji. Ministrski predsednik grof Tisza je seveda odgovoril rezervirano in je Ie obljubil na sploh, da se bo že poročalo zbornici o stanju pogajanj. Ti ljubi Bog, tega vendar ne bo pričakoval noben pameten človek, da bi ogrski ministrski predsednik javno povedal, da je ut&knil svoj prst v avstrijske stvari Je pa tudi že znakov, po katerih treba sklepati, da so še drugi vplivi delovali na padec Koorberjev. Simptomatičen je članek graške »Tagesposte« (ki smo ga včeraj citirali), s katerim to vodilno glasilo alpskih Nemcev z neprikrivenim veseljem pozdravlja odhod Korberja. Saj pravi izrecno. da z imenovanjem Spitzmiileria na čelo avstrijskega kabineta začenja nova doba ter da z njegovim imenovanjem spaja največje nade! V kaki smeri, da se gibljejo ce nade, tega menda ni treba šele praviti. Nadaljnji simptom je, da so se trezni in veljavni listi v Nemčiji — kakor n. pr. »V06sische Zeitung«. »Hamburger Nachrichten« in celo »Frankfurter Zei-tung — pridružili gonji WoJfovcev proti dru. Korberju. Za razsodnega človeka, ki je dlje časa sledil političnim dogodkom in spojnim pojavom med političnim življenjem v Avstriji in Nemčiji, so menda ti simptomi dovolj, ako hoče snovati kombinacije glede vzrokov padca Korberjeve-ga. Tudi ni treba šele naglašati, kako ti simptomi zahtevajo od strani slovanskih politikov v Avstriji največje pozornosti in priprave za vse eventuvalnosti v bližnji bodočnosti. . . ' ' Mencfa se razumemo. Škoro utegne biti dan slučaj skupnega interesa, ki ga bo treba skupno braniti: dela za veljavnost in politično pozicijo slovanskih plemen države - v enostavni in tesno strnjeni falangi. — Na srečo jim je dana za tako delo enostavna in granitno trdna podlaga v dejstvih: da imamo v Avstriji veljavne državne osnovne zakone, da mora vsak minister položiti službeno prisego na te zakone, in da imamo v manifestu slovesno besedo vladarjevo, da bo spoštoval te državne zakone, v katerih je fundirano ustavno življenje, nedotakljivost parlamentarizma. Skozi to sito pa ne pojdejo izvestne nemške radikalne zaiiteve. Proti izvenparlamentaričnim odločbam o vitalnih vprašanjih avstrijskih narodov stojite tore* dve neprekoračljivi barikadi: manifest vladarjev in službena prisega vlade. Tretjo pa postavlja socijalna demokracija — stranka torej, ki se ne da prezirati. Z vso odločrtostjo se izjavljajo proti vsakemu izven parlamentarnemu reševanju kateregakoli notranjega političnega problema. Je torej na razpolago dovolj ojstro nabrušenega orožja in na zastopnikih narodov je, da ga bodo znali rabiti ne le s primerno odločnostjo, ampak tudi spretnostjo, da bodo torej izvežbani za rabo orožja. In sicer enotno izvežbani. v kar treba tesnega stika med generalnimi štabi. Če se to zgodi in zagotovi, se nam ni treba vznemirjati radi prehoda od Korberja do Spitzmiillerja. _ Nove ministrstvo. 15. decembra. Novo ministrstvo še Hi sestavljeno in vsi dosedanji glasovi z Dunaja so še tako negotovi, da ni mogoče reči, ali bomo imeli popolnoma novo vlado, ali pa le ko-likortoliko preo snov ari o dosedanjo. Vsekakor se pa poudarja, da novi kabinet ne bo provizoričen, temveč definitiven in da bo sestavljen najdalje do 17. t. m. Večina z Dunaja prihajajočih glasov pravi, da dr. pl. Spitzmiiller le preosnuje kabinet in da ostane v njem večina dosedanjih ministrov. Novi možie zasedejo baje mesta ministra notranjih sivari, justičnega, trgovinskega in finančnega ministra. Pogajanja da Še niso končana, a da se gotovo končajo do nedelje. Z druge strani se zatrjuje, da «obovo ostaneta na njih mestih samo železniški minister generalni major Schaible in finančni minister Marek, do-čim trgvmski minister Stibral in justični minister Klein gotovo ne ostaneta v novem ministrstvu. Glede ministra za javna dela. Trnke, še ni nič gotovega, ali ostane v novem kabinetu, in ravno tako je baje odvisno od rešitve raznih političnih vprašanj, ki so v zvezi s stališčem čeških strank napram raznim nameravanim vladnim akcijam pred otvoritvijo parlamenta, ali ostane na svojem mestu dosedanji poljedelski minister grof Martinic, ali ga pa morda nadomesti poljedelski minister v bivšem Sttirgkhovem kabinetu, baron Zenker. Za ministra notranjih stvari je baje določen neki visok upravni uradnik, morda gornjeavstrijski namestnik baron Handel. Na Dunaj je poklican tudi tržaški namestnik. Izpremernba se izvrši tudi najbrž v gališkem ministrstvu. Novi ministrski predsednik, dr. pl. Spitzmiiller, se je 14. t. m. glede izpremembe ministrstva tako-le izrazil napram dunajskemu dopisniku budimpeštanskega »Az Esta«: »Dr. pl. Koerber je bil včeraj v av-dijenci pri cesarju, kateremu je ob tej priliki izročil demisijo. Cesar je sprejel demisijo in sicer še včeraj popoldne.« Na vprašanje, kaj je bil glavni vzrok demisije Koerberjevega kabineta, je odgovoril dr. pl. Spitzmiiller: »Ne vem, zdi se pa, da nagodbena pogajanja z Ogrsko niso bila edini vzrok demisije.« Z Dunaja se poroča o deanisiji Koerberjevega kabineta naslednje: V sredo popoldne se je ministrski predsednik dr. pl. Koerber oglasil v avdijenci pri cesarju. V tej avdijenci je izjavil ministrski predsed-nk dr. pl. Koerber, da vlada ni v stanu naredbenim potom izvesti avstro-ogrske nagodbe, m je javil vladarju, da kabinet ne more izpolniti tega naloga. Ob 2 pop. je prišel nato dr. pl. Spitzmiiller k cesarju. Ob 4 popoldne se je sestal ministrski svet in je po daljšem poročilu ininistrkega predsednika dr. pl. Koerberja podpisal prošnjo za odstop, ki se je nemudoma izročila cesarski kabinetni pisarni. Ob poli 0 zvečer ste bili že izdani cesarjevi lastnoročni pismi, s katerima je bila sprejeta demisija Koerberjevega kabineta in sestava nove vlade poverjena dr. pl. Spitz-mulierju. O vzrokih tako nenadnega odstopa Koerberjevega kabineta pravi »N. Fr. Presse«: Ministrski predsednik Koerber je zadnje dni stal pred vprašanji, katerih rešitev je bila nujna in katera so odločitev, ali naj se skliče parlament, potisnila v ospredje. Ob koncu leta se mora razglasiti pooblastilni zakon za začasni proračun. 31. decembra poteče rok, ko se mora odločiti vprašanje, ali naj se odpoveste trgovinski pogodbi z Nemčijo in Švico. Iz tega vsega je izhajala potreba, da se presodi, kedaj bi mogel parlament pričeti svoje delovanje in kako stališče bi zavzele stranke. Koerberjevo ministrstvo je stalo na stališču parlamentarne rešitve dotičnih zakonskih načrtov in je pri tem zadevalo ob težave ravno pri posameznih nemških skupinah, ki so zahtevale, da se državni zbor ne snide, dokler se ne uredi cela vrsta ukrepov, kot državni jezik, o-kiožna razdelitev na Češkem, državno-zborski poslovnik in osamosvojitev Galicije potom naredeb in patentov. Koerberjevo ministrstvo se je potemtakem moralo bojevati na dve strani: za parlamentarno rešitev potrebnih zakonskih načrtov in proti posameznim nemškim skupinam. — Odtod je nastal čudni položaj, da Je bila vlada odrinjena od Nemcev ln porinjena bolj k drugim, narodnostnim strankam. — (Konstatiramo naj tu prvi pojav razdeljevanja avstrijskih narodov po madžarskem načinu: na eni strani Madžari kot državni narod, vsi ostali po »narodnosti«, torej na eni strani Nemci kot državni narod, vsi ostali avstrijski narodi pa le »druge, narodnostne stranke, narodnosti«. — Prip. ured.) Ta položaj je bil v polnem nasprotju z mnenjem kabineta, ki je hotel delati i s parlamentom i oprt na Nemce. K temu so prišle še težave nagodbe, ki je vsied omenjenega vprašanja odpovedi trgovinskih pogodeb prišla do one kleči, ki je za vsako vlado v pogajanjih z Ogrsko določen rok. Koerberjevo ministrstvo pa je vkljub svoji volji za sklenitev nagodbe imelo pomisleke proti nadaljevanju sedanje agrarne politike in tudi proti drugim važnim določbam na finančnem polju. Hotelo je tudi nagodbo rešiti parlamentarnim potom. Iz te zgodovine krize izhaja torej, da se predvsem vprašanja, ki jih je treba rešiti, ne bedo obravnavala v parlamentu in da se dotični zakonski načrti najbrž u-veljavijo potom naredeb. Kakor pravi isti list, je bilo po mnenju večine poslanskih krogov glavni vzrok tako nepričakovane izpremembe pritisk ogrske vlade na čim hitrejo zaključitev nagodbenih pgoajanj in da je bil zato tudi imenovau za ministrskega predsednika dr. pl. Spitzmuller, ki je najbolj soudeležen pri pogajanjih Stiirgkhovega kabineta z o-grsko vlado. Drugi, zelo bistveni vzrok pa da je bilo stališče dr. Koerberja glede u-porabe § 14. Koerber bi bii moral pred 31. decembra izdati začasni proračun s pomočjo § 14 in rešiti tudi več drugih gospodarskih vprašanj na ta način. Na drugi strani se je pa upiral zahtevi nemških kr- ščanskih socijalcev in Nationalverbanda; da bi izdal nov državnozborski poslovnik s pomočjo § 14. V parlamentarnih krogih so mnenja, da je tekom cesarjevega bivanja v Budimpešti dozorel sklep, aa naj sc kar najhitreje dovrše pogajanja z Ogrsko, da bi se potem mogla začeti pogajanja z Nemčijo v stvari trgovinske pogodhe. V istih (nemških) parlamentarnih krogih menijo končno, da so bile za odstop Korber-jevega kabineta merodajne tudi dalekosežne diference v velikih političnih vprašanjih, med kabinetom in nemškimi strankami, posebno krščanskimi socijalci, so izjavili dr. Koerberju najodločneje, da nikakor ne morejo podpirati parlamentarne rešitve nagodbe z Ogrsko, ki bi bila sla-bejša kot dosedanja. Iz vseh teh neodkritosrčnih namigavani bi se dalo torej posneti dejstvo, da so vrgli Korberjev kabinet Nemci iu sicer zato, ker ni hotel s § 14. uveljaviti njihovih nacionalnih zahtev, temveč jih predložiti parlamentu, ter zato, ker je ravno tako parlamentarsiim, torej ustavnim potom hotel rešiti nagodbo z Ogrsko, a so se Nemci upirali sklicanju parlamenta pred izpolnitvijo svojih zahtev. Glede vpliva izpremembe v ministrstvu na razvoj tekočih političnih vprašanj so mnenja različna. V parlamentarnih krogih baje niso poučeni o politični smeri, ki k) namerava kreniti dr. pl. Spitzmiiller. in pravijo, da je treba počakati sestavo kabineta. Glede sklicanja parlamenta vlada splošno mnenje, da stvar ostane pri starem in da se parlament skliče, če ne že sredi, pa vsaj proti koncu januaria meseca. Stranke napram novemu ministrstvu seveda še niso mogle zavzeti stališča, ker ne poznajo njegovih namenov. Tekom prihodnjega tedna sprejme novi ministrski predsednik voditelje posameznih strank in jim razloži nazore in namene nove vlade. Proti parlamentarizmu m ufiso- (Dalje) Kje drugje na svetu bi bilo še možno kaj takega? Državljana, ki se je pregrešil proti zakonu, obsojajo in ga piošiljajo v ječo. Tu pa nam govore, kakor da je izpolnjevanje zakonov norost, neumnost — zločin! Potemtakem bi moral pouk o državi sprejeti v svoio teorijo izjavo: Državni temeljni zakoni so v Avstriji tudi zakoni, ki se jih ni držati in se srne javno pozivati k njih kršenju ter se mora to kršenje slaviti ko najvišjo državno modrost! Med vso vojno je bilo čuti tožb, da prebivalstvu nedostaje zakonitega smisla. Toda, kako naj pride državljan do spoštovanja zakonov, ko se tako mirno govori o nespoštovanju in kršenju zakonov?! Kako naj državljan spoštuje zakone, ako se ministre obvezuje k zaničevanju državnih temeljnih zakonov?! Ne zadošča jim, če se hoče ustavo prelomiti potem, ko bi parlament »odrekel«. Ne — prisego na prelom ustave je položiti že pred začetkom vladanja! Obveza, da se državni zbor že kar v naprej izloči, naj bo vladen program v državi, ki ima državne temeljne zakone in kjer se polaga prisega, da se bodo ti zakoni spoštovali: pri Bogu, kaj takega se more doživeti Ie v Avstriji! Fina stvar pri tem je beseda, ki so si jo prikrojili nemški radikalci. Ustavo, državni temeljni zakon, zapris-eženo obljubo, ministrsko odgovornost — vse to imenujejo povsem enostavno: »izvenparla-mentarična pot« in vest, ki se nikdar preveč ne oglaša, je pomirjena. Kdor govori o dostojanstvu državljanov, ki v našem času zahteva, da državljani pri odločanju njih usode po svojih zastopnikih sodelujejo in soodločajo, je — fantast. 2ivel absolutizem, četudi ga monarh in odgovorna vlada odklanjata! Ironija avstrijske ustavnosti je sedaj popolna. Cesar želi položiti zapriseženo prisego, da se bo držal temeljnih zakonov. Ne — prej treba nastopiti »izvenparlamentarično pot«! Vlada lioče še enkrat rizkirati s parlamentom. Ne — kriče nanjo: tega ne smeš, moraš marveč že v naprej parlament izločiti.....! Kaj naj rečemo k temu? Najlepše pa je to, da obenem občudujejo kronanje na Ogrskem, je slave in priporočajo njega posnemanje. A kaj je kronanje na Ogrskem? Je posvedočenje zaobljube vladarja, ki začenja tako-le: »Sveto in nedotaknjeno bomo izpolnjevali pravice Ogrske in nje stranskih dežel, ustavo, zakonito neodvisnost, svobodo m teritorijalno integriteto. Sveto in strogo bomo dajali izvrševati zakonito obstoječe svoboščine, privilegije, zakonita običajna prava in zakone Ogrske in nie stranskih dežel, ustvarjene doslej po državnem zboru in sankcijonirane, kakor tudi zakone, ki jih bo v bodoče ustvarjal državni zbor in ki naj jih mi sankcijcniramo v vseh točkah, člankih in klavzulah, natančno tako, kakor sta jim po skupnem sporazumu kralja in državnega zbora določena smisel in izvajanje. To, in nič drugega, je smisel ogrskega kronanja. Ali pa je to smisel »neparlamentarične poti?« Ali, seveda, navdušeni so za neskrčeno, neopore-kano in neoporečno moč ogrskega parlamenta; ali, kar se tiče njih parlamenta, Stran !!. rLDlNOSTu Stev. 351 V Trstu, dne 16. ctecembffi 1916. državnega zbora, zahtevajo drugače: naj se murjreč 2e v naprej izloči! (Konec pride.) ADmvl^csisk@ stvari. KOSTRUNJE MESO. Jutri, 17. t. in., se bo razprodajalo zopet koštrunle meso in sicer proti izkaznici za živila, ki se preŠČipne na notranjem delu pod Štev. 34. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti Va kg mesa, ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. CENA: Prednji deli s priklado po K 3.68 kg. zadnji deli s priklado po K 4.40 kg. Dobivak> se bo to meso v naslednjih mesnicah: Bolle, Šalita di Oretta 13; Trocca, ul. Commerciale 3; Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52; Vattovatz, ul. Oiustineili 5; Stabile, ul. S. Michele 5; Loy, ul. Donat o Bramante 13; Bruna, ul. Beccherie 1; Cirilli, ul. Ponte 3; Dcpace, ul Barriera vecchia 26; Nicchetto. ul. Torrente 39; Kustan, Piazza Legna 8; Rumetz, ul. Largo Sajitorio 4; Cooperati-ve Operaie, ul. S. Marco 22; Jenco, ul. Istituto 4; Carnicl. lstituto 22; Polacco, ul.Settefontane 44; Rizzian, ul. deli Istria 76; Pangoni, ul. Olulia 18; Polil, ul. Acque-dotto 13; Oatznig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138; Sinigaglia, Barkovlje 41. PRODAJA PURANOV. Nadalje se bo jutri, 17. t. m., prodajala tudi partija puranov, in sicer ne da bi bilo treba izkazati se z izkaznico za živila. CENA Celi purani " Po K 7'44 kg, posamezni kosi po K o lo Kg. Prodajali se bodo purani v naslednjih mesnicah: Quintavalle. ul. delle Poste 3; Levi, ul. Beccherie 6; Perlatti, ul Samta 9- Castro, ul. Fontanone 19; Roccheh, ul. di Piazza Piccola 2 (za magistratom); Rodella, ul. Giulia 1; Callin, ul. Boroević 18; Illicher, ul. Barriera 8.__ I »EDINOST« izide jutri, v nedeljo, na Štirih straneh z najnovejšimi brzojavnimi poročili in drugimi aktualnimi političnimi in splošno zanimivimi vestmi. Odlikovanje tržaškega slovenskega šolnika. Minister za uk in bogočastje je podelil z razpisom 30. 11. 1916, st. 35961, nadučltelju obče ljudske šole na Opcinah, gosp. Štefanu Ferlugi, ob priliki stalne upokojitve v priznanje mnogoletnega marljivega delovanja v šoli in izven šole naslov »ravnatelja«. — Iskreno čestitamo! Božične šolske počitnice. Ker pade 24. december na nedeljo, je naučni minister odredil, da se mora na onih srednjih šolah moških in Ženskih učiteljiščih, trgovskih in navtičnih šolah, na katerih se prično božične počitnice redno dne 44. decembra, zaključiti šolski pouk izjemoma že v petek dne 22. decembra. Deželnim šolskim oblastim je dano na prosto, da ukrenejo isto glede ljudskih m meščanskih šol. . _ , , Skromen pogreb je imel pok. »lavoj Škerlj, katerega smo v sredo spremili n zadnji poti k večnemu počitku. Ltasi je h precej poznana osebnost, osobito vsied na-stooov na javnih shodih, na katerih je znal ogrevati srca udeležencev za narodno stvar in za koristi delavstva, je bil pogreb, kakor rečeno, skromen. Pokojnik je takorekoč kar izginil iz te solzne doline in le redki so bili oni, ki so vedeli, da je bolan Moti pa se oni, ki misli, da pokojni Siavoj ni imel prijateljev! Imel jih je m celo mnogo, osobito med širokimi sloji. Mnogim je žal. da niso pravočasno izvedeli za pogreb, a premnogi so na raznih bojiščih, ali pa odsotni vsled sedanjih razmer Nam delavcem in gotovo tudi mnogim inteligentom je žal za tega, svoj narod nad vse ljubečega moža, ki je mnogo trpel in ki je izginil iz naše srede skoraj neopaženo. Omenimo naj, da le celo eaini tu bivajoči brat Ivan le s težavo prišel do pokojnika v bolnišnici — ker so ga tam vpisali za Karla (!) in so na opetovana vprašania odgovarjali, da pokojnika m tam! Poslavljamo se od našega pokojnega Slavoia in ohraniti mu hočemo blag spomin, posebno radi njegove ljubezni do svojega naroda. Ti, Slavoj, pa počivaj v miru! Saj ga tu nisi imel! — Prijatelj. Pozor pred «oljnimi nadomestki«! Cesarski komisar razglaša: Nekaj časa sem se prodajajo tudi v našem mestu takoime-novani »oljni nadomestki«, ki niso nič drugega kot navadno varanje odjemalcev, in če se primerjata njih sestava in prodajna cena (5 do 6 K liter), pravo pravcato sleparstvo. Navadno gre za razkrojen rastlinski sok, napravljen iz nekih alg. čemur se doda potem rumena katranova barva in nekoliko bencoine kiseline, ali pa zmes vode, octa, soli in škrobovine. \ obeh slučajih ni v zmesi nikakršne maščobe. Ti izdelki, kot je razvidno iz njihove sestave, nimajo v sebi čisto nič redil-nih snovi in torej nikakor ne odgovarjajo določenemu namenu. Zato svari mestni magistrat občinstvo pred nakupom takega blaga, ki ga je v ostalem dal zapleniti, če se je našlo pri kakem prodajalcu, in ovadil dotičnega prodajalca pristojni oblasti. Kako se dobiva maščoba. V sedanjem času, ko je tako hudo za maščobo, si pač znajo različne aprovizacijske komisije pomagati na načine, ki bi se jih v mirnih Časih pač nihče ne domislil. Tako je sklenil živilski odsek mesta Berolin—Lichten-berg, da da zbirati zavržene kosti po hišnih gospodarstvih, zavodih in gostilnah, da jih potem razmaste v posebni mestni razmaščevalnici. Iz teh že prekuhanih kosti se na ta način potom para dobi še 6 odstotkov dobre in zdrave jedilne maščobe. Kosti se po mestu pobero, oddajo zopet mesarjem in ii jih izroče mestni raz- maščevalnici. Ker se nabere vsak teden kakih 120 stotov kosti, se more računati, da dobi mesto na tak način 6 do 7 stotov masti. No, za ljudi posebno občutljivega želodca ta maščoba — seveda, Če vedo, da je rz že obranih in oglodanih kosti — ni ravno preveč sJastna, toda če bi človek gledal pri vsaki stvari, iz česa in kako se napravlja, bi sploh ne jedel ničesar več. in tako bo mast iz zavrženih kosti tudi najbrž prav dobro teknila BerolinČanom. Nemški vojni odsek je obljubil, da izroči mestu Lichtenbergu tudi večjo množino svežih kosti v svrho razmaščenja. Seveda pa te masti potem ne dobi mesto, temveč vojni odsek. »Berliner Tageblatt« dostavlja: Upati je, da se začne splošno posnemati lichtenberško postopanje, ker bi se tako dobile znatne množine maščobe, ki so se doslej izgubljale. — Kaj bi bilo, ko bi še po Trstu začeli pobirati kosti in jih razmaščevati? Beda za kadilce bo trajala baje do konca januarja prihodnjega leta. Tudi za božične praznike menda ni pričakovati, da bi tobakarne dobile kaj več tobaka v razprodajo, kajti tudi za tiste dni velja pravilo, da najprej morajo biti preskrbljeni vojaki na fronti. Zboljšanje položaja utegne priti nekako proti koncu januarja. Tedaj se dado produkti letošnje letine v izdelavo in potem pridejo večje množine v razpro- Pesso 2 K. G.a Ema Čampa darovala K 10. (Ta znesek hrani uprava.) CESKO - BUDJFVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. »MALI OGLASI :=] ua DO s« računajo po 4 »tot. bessdo. S l^f"! ft Mino tiskane besede bo r»ea- * LJLJ Produ DMjo enkrat Teč. — Najtn»aj3a i-I2S-: pristojbina znttia 40 stotink. :|LJLJf se nekaj Tagonov repe po primerni ceni. Skladišče vi. Bosco St. 6. Bolco. 798 hišna, lepega vedenja, kije reč let sln-rliuliU žila, dobi službo pri odlični družini. Izborno ravnanje in dobra hrana. — Vlila Emili.i Pend ce di Scorcola (Via C mmerclale) 363. (K) Svoji k svojim! Priporočam si. občinstvu svojo trgovino zlatnine, srebrnlne in ur (Lastoa delavnica) Popravila se dobro in hitro isvrfrojcjo. napojem zlata in srebro po mJUDBi mi Slovenska postrežba. MIHAEL ZITtllN. TRST. Corso 47. TRST. Corso 47. ZDRAVNIK M, Dr. M PerniCft stanuje v Trstu, ul. Olulia 7« ID. n. (zraveti Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. n notranje, nervozna In otrolke bo-lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Kranjske Klota, SI, l^S g naln h bntiljkah. Skladifiče nlica Bosco štev. 6. Boš co. 797 Ifssnilfoat bele cunje po K 1-50, barvane RUpi£j&Il K —-SO, bombaž K 6'-, volnena pokrivala K 3 60, ; le-enir.e K 4-—, rabljeno obleko K 2*—, belo volno K ?•—, eivo volno K 6*—. Baloga Novi dohodi za sezono, j Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Horco Conforti, Trst, V. Campanife 21 nlica O-appa 16. Naoson. 795 Marmelada dajo in začetkom februarja bodo tofoakar- jkarska zvez* V&ldirivo a« ne zopet obilneje preskrbljene. Tako vsaj ■ vzx0 -ft hočejo vedeti poučeni ljudje. Do februarja IStE it toroi co — „ 1.. 1___1___1*1 • y _ J i • i(i-rilrri Mas v taboj&kih po 10 kg je naprodaj ve^ja množina po K 5.20. Mle-" 796 torej se bodo morali ubogi kadilci še dalje mazati s tisto mastjo, ki se jej pravi — potrpljenje. Drevi Miklavžev večer v Rojanu. Po^ družnica C. M. D. v Rojanu ne priredi zaradi nedeljske popoldanske uprizoritve v Narodnem domu v mestu že naznanjenega Miklavževega večera jutri, v nedeljo, ampak že danes, v soboto, ob 6 zvečer in sicer v šolski dvorani otroškega vrtca. Zapienjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: dr. Emil Pincherle, rojen leta zoboteliniSlii vajenec, s znanjem slovenskega. nemdkega in italijanskega EdinoBti. 8027 jezika. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. OsnKovrstne žaklje žakljev G. Stebel, nI. Torrente 36. 7#1 f SfrfiViff1? le na prodaj množina . — Via tlliUlljti Valdirivo 29. M. Moietifc. 787 isKUe vsake vrste kupnje Jakob Margon Via Soli tari o St. 21. 789 Mm olno In kislo vedo, no kislo vodo novi „Silravrelec" razpošilja po povzetju A. OSET, posestnik iu lastnik t atine po- ni aškov. 8014 ^ _ šta Gu?tanj, Koroflko. — NB. Kupim tudi vsako 18/6. V I TStU in V Trst pristojen, oženjen, množino steklenic, sodov ter starin in novih za- židovske vere, odvetnik, sedaj odsoten; Milan Marić, roj. 1. 1890. I. v SiipČićih, v mostarskem okraju v Hercegovini, pravoslavne vere, samski, pešec bos. herc. pešpolka št. 4. Za prvega obstoji utemeljen sum, da je zagrešil zločin prevti vojni moči države v smislu § 327. voj. kaz. zak., P^rtrffff «sa 2500 zavitkov čokoladlnega rFUUU it nadomestka „Mariner". Pojasnila daje posredovalec Kari Rexlnger, ul. Kandler štev. 7 cd 9—91/« predp. in 2—3 pop. (H) Trsi - Vin Stadion 10 - Trst Odpri od 8'k zvečer naprej Ceno: i. vrste K Z. li. vrste K i. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Červn&k v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulicedallaPoste. Izdiranje zobov brez bolečine* Plombiranje UMETNI ZOBJg. I Na drobno--- Na debelo J. iTOKA — TRST ulica Molino piccolo St. 19 Knjigarna In papirnica Vse pisarnl-Skeln šolske potrebščine. muzikalije Itd. ! Albumi 1.1, fl. razglednice Itd. i Koledaru. Zclof a osfi- Kovrstnega papirja Itd. Clžar. papir elektr. svetnike Itd. 'IS OBO^id OUflON B3HB — vxoi$ *r 1MW lii 0|dq^p --ouqoap bm SH S Ogalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljalo na »Inseratni oddelek Edinosti« — □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g ^^^tLfr^^^m »le samo za preprodajalce, j g SAiOMgjPlSON Pa,a"° v,<,weno k sovražniku v smislu § 183. voj. kaz. | "ogaTiS lS«^ "^ ^^^^ ! H nike, razni gnrabi, d»narsioe, mazilo za čevlj«, : Jutri, dne 17. t. m., ob 5 popoldne se bol •l®ktričn«aratiljka, baterije, papir ko- ! vršila v veliki dvorani Narodnega doma F™" s^nfcniki, zaponke, prstani rdač.pa kriia, | v Trstu dobrodelna prireditev v korist i Ker se tržaSfco ljudstvo zelo zanima tega veličastnega zgodovinskega umotvora QUO V A soške armade. Priredi jo ženska podružni- nstuikt, run« glavnik«, zaponk« „Pat#nt Kaopf®u ca Družbe sv. Cirila in Metoda, spored pa in drue° ja^ob ijsvi. uitoa ». NUoio Izvaiajo učene) in učenke Cirll-Metodovih I *tev- 19 šol v Trstu. Slovenski fantje v Karpatih pošiljajo k tretjim božičnim in novoletnim praznikom vsem svojim dragim In znancem najpri-srčnejša voščila in pozdrave: narednik Matija Bizjak, rač. podčastnik Ignacij Stu-par, Četovodja Ivan Ujčič, desetnik Fran Premru, poddesetnik Ivan Požar, lnfante-risti: Josip Cerkvenik, Anton Ivančič, Ivan Križman. Podpis! na V. vojne pas&fllo. -14. izRaz. A«iciirazioni Generali K 15.000.000; pivovarna Drehcr, Irst 500.000; Splošna avstro-ogrska družba za plin 300.000; *Triester KrlcgsKaffee-Ver-band« K 50.000; Moric Wolf K 30.000; Herman Gambel, Ruger Oarrrbel po K 25.000; baron Frid. Spaum K 24.0(K); N. Anastassachi K 20.000; N. N. K 16; cvangeljska cerkvena občina avgsf. vero-ixpov., Jurij Hild. Candido Oerolimich, Štefan Pantasis, Cl). D. Macridima, Julij Micolich, Oskar PUschei po K 10.000; Jos. F. Oerolimich, notar dr. Jos. Ouarantotto, N. N., Hektor di D. Luzzatto, Viktor di D Luzzatto. Emil MSIler, Jurij Sarida-chl, Angel Piazza. dr. P. Xydiae po K 5.000; Amalija VogI, Amalija Lasciac pl. Orassi po K 2.500; Ludovik Cristofoletti, dr. Ernest Cristofo-letti, dvorni svetnik Anton Strflll, N. N., dr. Jos. Alanzutto, Karel Cuiiel, Jokob Ctoros, Angel Alfonz Polacco, dr. Ruger Polacco po K 2.000; Iv. Clarici, dr. Henrik Ferrari, Atilij Sbutega. A. Zafred. N. N., Karel Fegitz. dvorni svetnik Franc Canevari. Iv. Sencovith, Sofija Dasiliadis. N. N, P. Tarnoldi, Jos. Bosich, N. N., Anton Zmaievich po K 1.000: Fric Bcdroghi, I. Macchio, Ernest Urban. Jos Bezes, Jos. ?ellen po K 500; Gino Levi K 400; Robert Kuhanek, N. N.. N. N., N N.. Ahil Farchi po K 200; N. N., N. N. po K 100. C. kr. priv zavarovalnica »Assicurazioni Generali« je na V vojno poso.'ilo oteh polovic monarhije podpisala znesek K 23 000 000, in sicer K 15 milijonov — kakor izhaja iz današnjega izkaza — na avstrijsko in 8 milijonov na ogrsko vojno posojilo. Svota dosedanjih podpisov tega zavoda na vseh pet vojnih posojil naše monarhije znaša kron 77,500.000. od Katerih odpade K 50 milionov na avstrijska in K 27.500.000 na ogrska vojna posojila. se bo danes ta velikanska predstava za zadiyikrat na veliko zahtevo občinstva ponovila, fcj Matere! Ta je najlepša in nf^pou&aejfca predstava aa vaše otroke. 2« IH Začetek ob popoldne. Začetek ob 31/, popoldne. □ mr Jutri: VPOKLICANI teddy. ^m !! veščo hrvatskega, slovenskega, ponu( be s referencami na Inser. odd. „Edinosti" pod „Št. 15/' HorausKo kislo zelje (originalni sodi). Kisla repa, zelje, repa, korenje, Zateia na tiešsio Bosco £t2U. 6. - B0IC6. □□□□□□□□□□□□PDDPPDDOaDOaDODODODODDCDODDODO p p □ Podružnico LJubllanske kreditne banke u Trstu sprejema podpisovanja za in sicer na 40 letno 5 \ % državno posojilo po 92-— netto, 5 l\2 letno 5 \ % državne zakladnice po 96*— netto. Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno ali ust meno v svojih uradih v uJici nadvojvode Josipa št 11 od 9-12 predp. in od 3-5 pop grggf* PODPISOVANJA DAROVI. V počastitev spomina pok. Slavoia Škerlja so darovali v korist moške podružnice C. M. D.: Jakob Tavčer, Fran Kravos, Anton P., Vek. Mrak in V. Rendić po K 2, Franc Čebule, K. C., Andrej D., N. N., N. N., S. D., N. N., A. J., J. V. po Ki. — Nadalje je dodal za podružnico I. P. K 1. — Skupni znesek K 20 hrani podružnični blagajnik. Za božićnico so darovali: g.a Foerster 50 K, za Milkin god 20 K, gg. Truden 30 K, 3oflfdai;ović 20 K, dr. Abram 10 K, 1) Štiridesetletno 51|* mm©rt. državno posolilo i K 92 netto od §C 50.— nom. naprej 2) 1. hinila 1922. &Ba?Eiive državne zakiaeSnice k K 9©.— netto sprejema Živnostenska banka podr. v Trstu Via Ponterosso 7 in Via Mar. Ter. 23 v lastni palači. Toiadevna pojasnila se dalo drage volje. IROLIN'Roche nehfekdrnmI S M.U .- Prsne boleani, oslovski ka&elj, naduha, influenca Kdo naj jemlje Sir o Hrt ? V®©h. hi Hp\ na fr«jn«m k^lju taž.jft f€ obvarovati »• bo««»"^ntgo jo spraviti. 0««oe # Urpniinim k»(«rom bronkijev, Ml a StreMn«m ozdravt. .2. 1 Vadušljivi.kaferlmSiroIln *nafno olehča naduho • . «k S krof uzni otroci, pn katerih učinkuje Sirolin 1 ugodnim vspshom na splošni poč o te k. [(MJl