2L E T E oJJ'S5 JK U 11229514 MAREC 1987 • ŠT. 5 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA______________LETO XXVIII Usposabljanje novih delavcev V začetku tega meseca smo pričeli z usposabljanjem četrte in pete skupine novih delavcev. V vsaki skupini jih je 15. Zaradi znanih težav — pomanjkanja delavcev v proizvodnji — smo bili primorani skrajšati teoretični del programa. Vkljub zoženemu teoretičnemu delu programa menimo, da bodo delavci le pridobili zadosti znanja na področju tekstilne tehnologij ejn varstva pri delu, saj je tema dvema predmetoma še vedno dan večji poudarek. Če nam bo uspelo do septembra letos sprejeti zadostno število novih delavcev, bomo ponovno organizirali usposabljanje v prvotni, neskrajšani obliki. Prvi dan usposabljanja, med uvajalnim seminarjem. Na sliki od leve: Zoran Štikovac, Martina Jurič, Sadija Omerovič, Anton Retar, Hedija Zahirovič, Senija Budimlic, Sonja Zajc, Štefka Bregar, Darja Vavtar, Irena Podlogar, Franc Bučar, Amira Avdič, Vida Fajdiga, Rasima Begič, (Branko Bizjak, ref. za izobraževanje), Kata Kajišič, Rafika Grošič, Majda Kotar, Jožica Mlinarič, Spomenko Balta, Avgust Štrus, Jože Prelogar, Albert Kokalj, Štefan Konjačič, Mitja Kralj, Franc Martinčič, Peter Mikelj, Silvo Klopčič, Jože Kuhelj, Marko Ribarič, Tomaž Končar, (Andrej Krhlikar, vodja oddelka za varnost), Tomaž Prosenc, Tomaž Zore, Herman Bizjak in Tomaž Bregar. Na sliki manjkata: Emsud Smajič in Janez Berdajs. Proizvodnja v januarju in februarju V prvih dveh mesecih letos smo vložili za prodajo 1313 ton preje, kar je za 54 ton manj kot v enakem obdobju lani in 95 ton manj od načrtovanega. Enojne preje OE smo vložili 213 ton, kar je 43 ton več kot lani in 27 ton manj od predvidenega. Na predilniških navitkih smo vložili 89 ton preje, kar je 10 ton manj kot lani in 27 ton manj od planiranega. Tudi previte preje je manj vložene kot lani — za 125 ton in 44 ton manj od načrtovane. Vložili smo jo 505 ton. Pozitivno gibanje smo zabeležili pri sukani preji, katere smo vložili 449 ton in to je 17 ton več kot lani in 9 ton nad načrtovanim. Še kar ugodno proizvodnjo imamo tudi pri efektnih sukancih — 56 ton — kar je 27 ton več kot lani in le 5 ton manj od načrtovanega. Ob pregledu asortimenta izdelave preje ugotovimo, da je glavni izpad produkcije, to je 90 ton, nastal na bombažnih linijah. Vse primerjave z lanskim letom niso realne, ker smo imeli letos 2 delovna dneva manj kot lani, in če bi to upoštevali, bi bila letošnja produkcija na lanskem nivoju. Vzroki, ki so vplivali na upadanje planske produkcije, so bili — prenizka izkoriščenost strojnih zmogljivosti, zaradi pomanjkanja delavcev in težave v predpredilnici bombaža zaradi utekanja novih strojev. Menimo, da dosedanji izpad produkcije še ni tolikšen, da ga ob zagotovitvi zadostnega števila delavcev in ustreznega asortimenta ne bi mogli nadomestiti. V marcu pričakujemo produkcijo na nivoju plana, v naslednjih dveh mesecih pa bi morali postopoma nadomeščati izgubljeno. V TEJ ŠTEVILKI ® Primerjalni kazalnik naše delovne organizacije za lansko leto • Program aktivnosti ob sprejemu zvezne štafete mladosti v ljubljanski regiji m • Računalnik tudi v našem proizvodnem procesu • Prejeli smo obširna poročila samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, da bi jih obravnavale delegacije. Objavljamo jih v skrajšani obliki, da se lahko z njimi, v grobem, vsi seznanite in sodelujete s predlogi. Kdor želi podrobnejše podatke, naj se oglasi pri vodji posamezne delegacije SIS. Razpis letovanja na Veliki planini za poletno obdobje Podrobneje o treh točkah dnevnega reda s seje delavskega sveta Primerjalni kazalniki poslovanja naše delovne organizacije med letoma 1985 in 1986 Po 140. in 141. členu ZZD in odloku ZIS (po pooblastilu iz 143. člena ZZD) redno spremljamo 17 kazalnikov uspešnosti poslovanja. Periodično moramo naše kazalnike primerjati tudi s podskupino naše dejavnosti v SR Sloveniji (5 do 7 ozdov) ali SFR Jugoslaviji (okoli 42 ozdov). Možne so še širše primerjave, vendar pa izgubljajo na vrednosti. Že majhne spremembe pri izračunavanju določenih kazalnikov onemogočajo večletno primerljivost, če pa se menja obračunski sistem v celoti, pa je primerljivost še toliko slabša. Nerealno izkazovanje dohodka v današnjem obračunskem siste- mu, kjer ga je vsaka OZD mogla prilagajati svojim potrebam, onemogoča smiselno primerljivost s sorodnimi ozdi. Gotovo je le, da se prevrednotenje posameznih kategorij iz razdelitve celotnega prihodka odraža v poudarjenih odstopanjih med soodvisnimi kazalniki izkazane poslovne uspešnosti. Za nas bodo izračunani indeksi primerjalnih kazalnikov po zaključnih računih za leto 1985 in 1986 vseeno zanimivi in hkrati roteči, čeprav bi jih z velikimi investicijskimi deli v letu 1986 in z veliko generacijsko menjavo delavcev mogli opravičevati. Poglejmo tabelo! Indeks 1985 1986 19B6/19Š5 KAZALNIKI do 140.členu ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) in dthodkovna produktivnost 1 862 473 2 955 934 158,7 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 50,3 46,0 91,5 3. Ustvarjeni ČD na delavca 1 465 460 2 171 772 148,2 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 19,7 5,0 25,4 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom (v %) 25,1 6,8 27,1 6. Akumulacija v primerjavi s 0 uporabij.poslov.sredstvi (v %) 9,9 2,3 23,2 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) -mes.0 86 844 161 050 185,5 8. Čisti OD na delavca - mes.0 56 602 111 875 197,7 KAZALNIKI po odloku ZIS 9. Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din) 20 438 44 277 216,6 10. Izločanje iz dohodka na delavca (v din) mesečno 27 919 52 605 188,4 11. Ak in A311 v primerjavi s 0 uporabij.poslovn.sredstvi (v %) 20,1 13,9 69,1 12. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (v din) 3 705 102 6 430 448 173,6 13. Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (v %) -ekonomičnost 130,4 136,7 104,8 14. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabij.obratnimi sredstvi - koeficient obtoka 2,8 2,7 96,4 13. Izguba na delavca - - - 16. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom (v %) 96,6 101,1 - 17. Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %) 123,6 135,6 - Z manjšo proizvodnjo, s tem manjšo prodajo za 345 ton in zmanjšano produktivnostjo se je občutno zmanjšal tudi doseženi dohodek na delavca. Tudi za 47 % povečan iztržek za kg prodane preje ni mogel vplivati na povečanje našega dohodka in slediti rasti inflacije, vplival je le širše družbeno stabilizacijsko. Vrednost povprečno uporabljenih osnovnih sredstev se je močno povečala z novo uporabljeno opremo, povečala pa so se tudi povprečno uporabljena obratna sredstva, zato beležimo tolikšen indeksni padec v kazalniku 2. Z močno povečanimi izločanji iz dohodka v kazalniku 10 (indeks 188,4), je razumljiv večji padec ustvarjenega ČD na delavca v kazalniku 3, kot pa je padec dohodka na delavca v kazalniku 1. Najmočneje pa so se povečala izločanja iz OD na delav- ca v kazalniku 9, kar za 116,6 %. O vzrokih tolikšnega povečanja ne bomo ponovno pisali, gre pa za sprejeta in povečana združevanja sredstev za potrebe družbenih dejavnosti. Izreden je padec sredstev akumulacije, kar se odraža na indeksnih izračunih kazalnikov 4, 5 in 6. Po končanih investicijskih naložba in »stabilizaciji« nove, mlade delovne sile, bomo z močno povečano produkcijo (produktivnost, menim, določen čas še ne bo dosegla pričakovane rasti) mogli dosti več odvojiti v akumulacijske namene. V fi-' nančnem planu za leto 1987 računamo na 348 % povečanje na doseženo v letu 1986 (najmočnejše povečanje!). Mnogo boljši je že kazalnik 11, kjer primerjamo sredstva akumulacije s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi skupaj s prištetimi sredstvi amortizacije (sredstva za reprodukcijo), ki smo jih rabili za tekoče financiranje investicijskih del. Kako močno so porastla povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca, je razvidno iz kazalnika 12. Njihov vpliv o teh razmerjih se tudi negativno odraža na izračunane kazalnike, dokler jih polno proizvodno ne uporabimo, zato pričakujemo v planskem letu 1987, v normalnih pogojih poslovanja, povsem drugačno sliko. S pravilno poslovno politiko, kolikor jo je v naši moči, bomo morali kar najbolje zajeziti tudi povpraševanje po kratkoročnih bančnih kreditih za nemoteno poslovanje. Manj denarja bomo morali vezati v zalogah surovin, materialu, nedokončani proizvodnji ali končanih izdelkih. K boljši ekonomičnosti poslovanja, kazalnik 13, je največ pri- pomogel ugodnejši nakup bombaža, ker so sicer vsi ostali stroški v porabljenih sredstvih po-rastli za 79 %. Žal smo malo pokvarili tudi koeficient obtoka (kazalnik 14). Nesorazmerno z rastjo dohodka, akumulacije, povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi in drugo, so rastli neto osebni dohodki skupaj s sredstvi skupne porabe. Prepričani smo, da so ob tolikšnih investicijskih delih, veliki generacijski zamenjavi delavcev, razširjenem zaposlovanju in utekavanju proizvodnje z novo tehnologijo, potrebni še večji fizični in umski napori vseh zaposlenih, zato plačila za takšna povečana prizadevanja, ki morajo roditi najširšo družbeno korist, ne morejo biti slabša od povprečno pričakovanega v normalnih pogojih dela. V. Keržan PROGRAM AKTIVNOSTI OB SPREJEMU ZVEZNE ŠTAFETE MLADOSTI V LJUBLJANSKI REGIJI LITIJA, ČETRTEK, 26. MARCA 1987 PROBLEMSKI DEL: — okrogla miza o drobnem gospodarstvu ob 9. uri v Domžalah — sekcijska razprava o problemih srednjega usmerjenega izobraževanja ob 12. uri v Ljubljani (sejna soba SO Bežigrad, Linhartova 13) — razprava o domicilnem združevanju sredstev v mali sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14 — ob 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Litija bodo podani zaključki z vseh okroglih miz FESTIVALSKI DEL V LITIJI V DVORANI NA STAVBAH velika dvorana: — ob 9,30 lutkovna predstava za vrtec v izvedbi OO ZSMS Šmartno — ob 11. uri finale regijskega kviza za 8. razred OŠ — ob 14. uri predstava gledališke skupine iz Gabrovke —■ ob 16. uri predvajanje filma »Mi otroci s postaje Zoo« — ob 19. uri koncert ansamblov Melanholiki, Slovenij atruplo avla: — ob 10. uri zamenjava bojnih igrač za didaktične — ob 17. uri nastop kantavtorjev Bojana Rakovca in Saša Hribarja stalen program v avli: — videoprogram — razstava o ekologiji — predstavitev najboljših del z natečaja o izdelavi uporabnih računalniških programov — ekološka in mirovna stojnica — računalniki Zveze organizacij za tehnično kulturo Za vse goste bo organiziran tudi ogled Predilnice Litija. VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE NAŠTETIH PRIREDITEV OB SPREJEMU ZVEZNE ŠTAFETE MLADOSTI V LITIJI. Računalnik v vlagalnici Delovna miza s tastaturo, ekranom in tiskalnikom, ki se je v začetku marca pojavila v vlagalnici, je prvi vidni del široko zastavljenega projekta z delovnim naslovom »Računalniško podprto prodajno poslovanje«. Ideja za pristop k projektu se je porodila iz vsakodnevne potrebe po boljši kontroli pretoka izdelkov do skladišča; točnih in tekočih informacij o zalogah izdelkov in o naročilih kupcev. Povezali smo se z inštitutom »Jožef Štefan« iz Ljubljane in osnovali ekipo strokovnih delavcev, ki je naprej pripravila koncept omenjenega projekta in ga sedaj postopoma realizira. Poleg Inštituta Jožef Štefan, ki strokovno vodi projekt, so nam v veliko pomoč izkušnje in znanje, ki so ga v dosedanjem razvoju računalništva pridobili v finančnem sektorju. Celoten sistem temelji na treh računalnikih (P. C., Personal, Co-mauter) z ustrezno dodatno opremo, ki bodo postavljeni na treh lokacijah in povezani v mrežo. Računalnika v prostorih proizvodnega sektorja in v vlagalnici že delujeta, računalnik v komerciali pa bo montiran v kratkem. Do končne realizacije projekta so potrebni še 2—3 meseci. O tekočih rezultatih bomo še poročali. V začetku marca je v vlagalnici začel delovati računalniški sistem. Ta obsega: računalnik v proizvodnem sektorju in računalnik v vlagalnici. Povezava obeh računalnikov teče sedaj preko disket, predvidena povezava pa bo tekla preko računalniške mreže, ki bo povezovala: računalnik v proizvodnem sektorju, računalnik v vlagalnici in računalnik v komerciali. V računalnik v proizvodnem sektorju vnašamo vse podatke o izdelkih, skladno z mesečnim planom komerciale. Ti podatki popolnoma definirajo izdelek (oznaka, partija, Nm, niti, tehno- Pomembni datumi v letu 1987 Zvezna konferenca zveze sindikatov Jugoslavije je v sodelovanju z vsemi republiškimi in organizacijami Institutom za sodobno zgodovino iz Beograda sprejela sklep, da se v vsej državi obeleži nad trideset pomembnejših datumov, med njimi tudi naslednji, z okroglo obletnico: 1. april: 40-letnica izgradnje mladinske proge »Šamac—Sarajevo« 10. april: 75—letnica rojstva Borisa Kidriča 17,—18. april: 50-letnica ustanovitve KP Slovenije 25.-27. junij: 30-letnica prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije avgust: 50-letnica prihoda tovariša Josipa Broza-Tita na čelo KPJ 30. september: 40-letnica ustanovitve ZZB NOV Jugoslavije 6. november: 200-letnica rojstva Vuka Ka-radžiča. pokrajinskimi sindikata ter PREDILNICA LITIJA 7 0 0 0 4 7 1 BRUTO TEŽA ČISTI NETO PRODAJNI NETO KS 167.00 KG 122.17 KG 126.70 7000471 loški postopek, cevke, embalaža .. .). Ko je izdelek pripravljen dobi ID št. (identifikacijsko številko). Prijavljeni izdelki se kopirajo na disketo, ki se prenaša v vlagalnico. Ko bo računalniška mreža vzpostavljena v celoti (vključno s komercialo), bo prenos podatkov iz računalnika v proizvodnem sektorju v računalnik vlagalnice in obratno, tekel avtomatsko, po telefonski liniji. Na računalniku v vlagalnici se izpisujejo etikete za oddelke. Vsaka embalažna enota (karton, zaboj, paleta) je zdaj opremljena s I. in II. etiketo. I. etiketa opisuje izdelke, II. etiketa pa vsebuje podatke o teži izdelka: bruto, tara, neto, prodajni neto. AikPREDILNICA LITIJA 12 5ANTUNG PREJA JUS: NI PO JUSU M PART. 5 TEX 64 5 NM 16.0 /00 VITJE: O / Z CEVKE: MWC6 NAVITEK: o MM M 5 16.0 O Poleg računalniškega izpisovanja etiket se na računalniku izvleče tudi promet oz. celotna produkcija, previjalnice, sukal-nice in efektne sukalnice. V začetku je bilo seveda nekaj težav, predvsem organizacijskih, ki smo jih uspešno rešili; zdaj so problemi v večini odpravljeni. Delo je steklo in v kratkem bo izdelan tudi program, ki bo omogočil računalniško izračunavanje produkcije in ostale zbire. S tem bo odpravljeno tudi pisanje vlagalnih listov. Franc Lesjak in Marta Grošelj Opravljene zimske ekološke meritve V tekstilni industriji se poleg ostalih težav srečujemo tudi z relativno neugodnimi delovnimi pogoji ali kot je na republiškem posvetovanju o varstvu pri delu izjavila inšpektorica za delo: »Obremenitve predic, tkalk in oplemenitilcev ter delavcev na podobnih delih in nalogah so povečane še z negativnimi posledicami ekoloških pogojev pri delu, zlasti ropot, prah, temperatura in prepih.« Vsekakor primerno delovno okolje zmanjša tveganja, ki jim je delavec pri delu izpostavljen (predvsem trajnejša obolenja), kot nasprotno neprimerno delovno okolje ta tveganja povečuje. V naši DO bomo v letošnjem letu opravili še letne meritve delovnega okolja, medtem ko so bile zimske že opravljene in sicer v januarju. Osnovna ugotovitev je, da ni bistvenega izboljšanja ali poslabšanja v primerjavi z letom 1981, ko so bile opravljene prejšnje meritve. V večini oddelkov so bile temperature nekoliko visoke, relativne vlažnosti nizke in precej velike hitrosti zraka na nekaterih mestih, npr. med fla-jerji, predilnimi stroji ter tudi sukalnimi in previjalnimi stroji. Višje hitrosti gibanja zraka povzročajo predvsem vretena in drugi vrteči se deli. Ravni hrupa so bile na večini izmerjenih mest večje kot je predpisano (90 decibelov), najbolj kritično je v sukalnici ob DD strojih, kjer znaša nivo hrupa od 91 do 102 decibela. Obvezna je uporaba zaščitne vate ali čepov. Hrup je visok tudi v vseh predilnicah (91 do 95 decibelov). Tudi tu je treba uporabljati zaščitna sredstva, da ne pride do postopnih okvar sluha. Meritve so pokazale na splošno nekoliko večjo zaprašenost kot pred šestimi leti skoraj v vseh oddelkih, kjer je bila le-ta izmerjena, razen v sukalnici. Osvetlitev ni problematična, še manj pa bi bila, če bi bila manj zaprašena. Celotno oceno ekoloških pogojev v naši tovarni bomo lahko izvedli, ko bodo opravljene še letne meritve (v juliju ali avgustu). Natančni rezultati meritev so na voljo pri službi za varstvo pri delu. Andrej Krhlikar Nekaj poudarkov z republiškega posvetovanja iz varstva pri delu in požarne varnosti v tekstilni industriji V Radencih je bil 16. in 17. januarja posvet, kjer smo obravnavali stanje varstva pri delu in varstva pred požari v tekstilnih tovarnah. Osnovna ugotovitev je, da v tekstilni industriji poškodbe pri delu niso več najbolj pereče, pač pa so to trajnejše okvare v zvezi z delom, ki so pogojene s tempom dela, izmenskim in nočnim delom, enostranskimi držami, fizično preobremenjenostjo in neugodnimi ekološkimi pogoji dela. Zaradi tega je v tekstilni industriji Slovenije veliko invalidskih upokojitev, premeščanj na lažja dela in podobno. V zvezi s tem bo osnovna naloga v prihodnje humanizirati delo na teh delovnih mestih in izvajati takšne ukrepe preventivnega varstva pri delu, ki bodo odpravljali vzroke za takšno stanje. Takšni ukrepi so npr: — prilagajanje delovnih površin in delovnih mest; — pri novogradnjah in nabavah strojev dosledno upoštevati predpise varstva pri delu; — uvedba telovadbe med delovnim časom; — organizacija aktivnih počitkov; — poučevanje o pravilnem načinu dela itn. Dosti je bilo govora o telovadbi med delovnim časom oz. programirani aktivni rekreaciji. Se- veda mora biti takšna rekreacija strokovno pripravljena. V nekaterih tekstilnih tovarnah, npr. Muri, s 6000 zaposlenimi, takšno vrsto razgibavanj že uspešno izvajajo. Bilo je še več koristnih referatov, npr.: o ocenjevalnih analizah delovnih mest, disciplini kot pogoju varnega dela, pomen medsebojnih odnosov za varno delo, ter humanizaciji dela, nevarnih snoveh v tekstilni industriji itn. Tudi na področju požarnega varstva so bile posredovane teme o elektrostatiki v tekstilni industriji, preprečevanju požarov v zgradbah, reševanju ljudi ob požaru, tekstilnih tovarnah z vidika požarne varnosti itn. Andrej Krhlikar Povzetki poročil občinskih skupnosti SIS družbene dejavnosti Družbene dejavnosti so skrb nas vseh Delavci smo dolžni z družbenimi sredstvi gospodariti tako, da ustvarimo dohodek za razvoj lastne delovne organizacije, za lastne potrebe in za kritje splošnih in skupnih družbenih potreb. Za slednje zagotavljamo sredstva po prispevnih stopnjah, in sicer: iz osebnega dohodka za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in nadomestila za zdravstvo; iz dohodka pa za zdravstveno varstvo, zaposlovanje in raziskovalne dejavnosti. To so izvirni prihodki za družbene dejavnosti. Tu je še občinska skupnost socialnega varstva, ki pa nima izvirnega prihodka in se financira drugače. Z denarjem, ki ga namenjamo za skupne družbene potrebe, upravljamo preko izvoljenih delegacij v skupščinah SIS, kjer se uporabniki in izvajalci dogovorijo o programih in financiranju teh programov. Nič novega ni, da so bila lani gospodarska gibanja drugačna od predvidevanj, zato je bilo potrebno tekoče usklajevati sredstva za družbene dejavnosti in temu primerno tudi prilagajati programe izvajalcev. Pri tem pa je bilo seveda potrebno upoštevati določila zakona o začasni prepovedi z delom družbenih sredstev in drugo. Sredstva za skupne družbene dejavnosti so lani štirikrat usklajevali (povečevali plan). V prvi uskladitvi je bilo predvideno povečanje za 59 odstotkov od leta poprej, v zadnji uskladitvi pa je to povečanje doseglo 113 odstotkov glede na predvidevanja za lani. Tokrat so predvidena sredstva za občinske programe znašala 2 725 279 din, leto poprej pa 1 249 830 din. Preberite, kako so poslovale posamezne občinske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Zdravstvena skupnost Občinska zdravstvena skupnost je poslovno leto 1986 končala z izgubo nad 112 milijonov din, ker pa so nekriti odhodki iz leta 1984 in 85 pokriti, znaša prava izguba nekaj pod 40 milijonov din (4 stare milijarde). Stroški za zdravstveno varstvo so se povečali za 14 odstotkov: V zdraviliščih se je zdravilo 11 ljudi več kot leto prej, bilo je 294 več oskrbnih dni, nominalni stroški pa so 207 odstotkov večji kot leto poprej. Stroški za zdravilišča zavzemajo 21 odstotkov porabe neposrednega zdravstvenega varstva. V osnovnem zdravstvenem varstvu je bilo za 11 odstotkov več primerov kot leta 1985, stroški so večji za 160 odstotkov, in zavzemajo 28,5 odstotkov porabe zdravstvenega varstva. Posledica te prekoračene porabe so bili nekateri nepredvideni izdatki kot so: nujna operacija srca v Švici, uveljavljanje zdravstvenega varstva v Franciji, intenzivna terapija s kisikom in posamezna epidemije (griža, vodene koze, gripa). V bolnišnicah se je zdravilo 21 odstotkov več bolnikov kot leto poprej, število oskrbnih dni se je povečalo za 4 odstotke, stroški pa za 145 odstotkov. Ti predstavljajo 39,4 odstotka od skupne vsote. V zobozdravstvu je bilo le 8 odstotkov več primerov kot leto poprej in je v skladu s planom. V skupnem predstavlja 7,8 odstotkov stroškov zdravstvenega varstva. Pri reševalnih prevozih je bilo opravljeno skoraj 19 tisoč kilometrov več kot 1985. leta. Stroški so se povečali za 135 in predstavljajo 5,1 odstotek od skupnih zdravstvenih stroškov. V neposredno zdravstveno varstvo spadajo še specialistično zdravstveno varstvo, zdravila in injekcije ter ortopedski pripomočki, ki pa razen prvih, ne odstopajo od plana. Poleg te, osnovne zdravstvene dejavnosti, pa krije zdravstveno skupnost še sredstva za nadomestila in povračila, ki so bila za 3 odstotke večja kot leto poprej; za druge namene je bilo porabljeno 21 odstotkov več, in za funkcionalne stroške 2 odstotka; Izobraževalna skupnost Glavna skrb občinske izobraževalne skupnosti pri nas je šolanje 2 223 učencev osnovne šole, ki obiskujejo pouk na treh centralnih in dvanajstih podružničnih šolah. Za učence je bil organiziran prevoz. Kar tretjina je vozačev, ki so upravičeni do brezplačnih prevozov. Organizirane so bile tudi obvezne ekskurzije, v šoli Gabrovka pa so kupili nov avtobus, ker je bil prejšnji dotrajan. Na kratko naštejmo še dejavnosti dodatnega programa: — podaljšanje bivanja učencev, varstvo vozačev, celodnevna šola v Gabrovki, delo glasbene šole, šola v naravi, šolska svetovalna služba, kadrovske štipendije, podelitev Valvazorjevih plaket na Bogenšperku in drugo. Tu je še financiranje skupnega programa vzajemnosti pri IS Slovenije. Realizirano je bilo 5 odstotkov več prihodkov kot je bilo načrtovano po 4. uskladitvi in na poseben žiro račun SDK je bilo nakazano 45 milijonov din, decembra pa je bilo to vrnjeno na žiro račun skupnosti za porabo v letošnjem letu. Otroško varstvo Del zagotovljenega programa te skupnosti je tudi priprava otrok na šolo, ki je za starše brezplačna in obvezna za šestletne otroke. Kar 486 družin je za 1 138 otrok prejemalo družbeno pomoč. 505 otrok od starosti 8 mesecev do 5 let je obiskovalo enega od vrtcev. Skupnost otroškega varstva zagotavlja tudi letovanje otrok, ki ga delno financirajo tudi starši. Poleg teh in še nekaterih nalog skupnosti otroškega varstva spadajo k tej dejavnosti tudi skupne naloge družbenega varstva otrok v SOV SRS. To so varstvo matere in novorojencev. Nadomestila OD v času porodniškega dopusta, darilni zavitki za novorojence itn. Delegati so lanskega februarja sprejeli samoupravni porazum o daljšem porodniškem dopustu, kar že poznamo. Za vse to je bilo porabljeno nad 560 milijonov din, zbralo pa se je za 15 milijonov več denarja, kar je prenešeno v plan letošnjega leta. Kulturna skupnost Naštejmo dejavnosti te skupnosti: knjižničarstvo, ljubiteljska kulturna dejavnost, kino, informiranje občanov (Glasilo občanov), delovanje gradu Bogen-šperk, varstvo naravne in kulturne dediščine in dejavnost arhivskega gradiva za občino. Podrobnosti ne bomo navajali, ker smo o tem pisali že v eni od letošnjih številk Predilca. Povejmo še, da so porabili za realizacijo programa nad 72 milijonov din, prihodki pa so bili večji za skoraj 4 milijone. Telesnokulturna skupnost Glavna naloga te skupnosti je zagotoviti možnosti za aktivno in redno športno udejstvovanje čimvečjemu številu ljudi, bodisi športne bodisi manifestativne prireditve. Pri prvi igra veliko vlogo TVD »Partizan«, ki organizira splošno rekreacijo, razne prireditve itn. Tu so še športna društva v krajevnih skupnostih. V Planinsko društvo je vključeno okrog 500 članov. Poleg tega spada sem tudi tekmovalni šport, pri katerem ima prioriteto rokomet, košarka, nogomet, kjer delujejo vse kategorije, od pionirjev do članov. V občini gojimo tudi strelstvo, šah, kegljanje, ribištvo itn. Skupno z raziskovalno skupnostjo so financirali še tehnično kulturno, ki jo izvaja Aero klub Milan Borišek, Radio klub in Klub mladih tehnikov. To pa ni vse. Porabili so nad 48 in pol milijonov din, prihodki pa so tudi tu presegali plan in je tako ostalo skoraj 3 milijone din presežka, ki bo prenešen v letošnje leto. Skupnost socialnega skrbstva Zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom in družinam, da jim zagotovi socialno varnost, zavodsko varstvo odraslih (ti stroški so se lani močno povečali) ter dejavnost osnovnih organizacij Rdečega križa. Sem spada tudi delo centra za socialno delo in še kaj. Ker se je v maju močno znižala prispevna stopnja, saj je sprva kazalo, da bodo zbrana sredstva zadoščala, se je po 4. uskladitvi plana pokazalo, da bo nastal primanjkljaj. Ta ob koncu leta znaša nad 11 milijonov din, porabljeno je pa bilo skupno skoraj 146 milijonov din. Skupnost socialnega varstva Skupni prihodki so znašali 7 in pol milijona din, porabili pa so za 50 000.— din manj. Naloge so izvajali skladno s planom, ki so ga med letom prilagajali kot so velevale usmeritve razvoja socialnega varstva in uskladitve skupne porabe. V centru za socialno delo, ki je izvajalec enotne skupne evidence, so se srečevali s kadrovsko zadrego, ki pa je ob koncu leta zadovoljivo rešena. Delo s skupno evidenco opravlja en delavec, s postopki za ugotavljanje upravičenosti do socialne pomoči pa naj bi se ukvarjal socialni delavec in sicer za družbene pomoči otrokom, oprostitve plačila zdravstvenih storitev, socialno skrbstvene pomoči in nadomestila stanarin. Pri oblikovanju socialne politike v občini pogrešajo sodelovanje delavcev v ozdih in občanov v krajevnih skupnostih, ki so temeljni nosilci socialne politike in socialnega varstva. Odziva ni bilo celo pri nekaterih konkretnih nalogah. Raziskovalna skupnost Ta skupnost je zagotavljala pet individualnih raziskovalnih programov: Tipografija naselij v litijski občini; Raziskovanje pa-leozojske makroflore posavskih gub; Monografija NOV litijskega okrožja; Kulturne dediščine v litijski občini; Raziskovalne dejavnosti mladine. Razdelili so tudi nagrade »Inovator leta 1985«. Porabili so skoraj 8 milijonov dinarjev, ostalo pa je 330 tisoč din. Razen zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva so vse ostale SIS družbene dejavnosti končale poslovno leto brez izgube. Za omenjene skupnosti pa bo potrebno poiskati vire za kritje potreb. Najtežje bo z zdravstveno skupnostjo, kjer beležijo kronično, iz leta v leto večjo izgubo. M. M. Na večini prstančnih strojev prejo snemajo delavke ročno. To delo je dosti naporno, potrebna pa je tudi hitrost. Na desni, predilni stroj Kovvemat v fazi avtomatskega snemanja. • 9 • Na rekonstruiranih strojih v novi hali predilnice (1. nadstropje) večkrat predelujemo barvaste materiale. Pri temnejših barvah delavke zelo težko vidijo nit, ki teče iz raztezala. Zato smo montirali osvetljevalce — reflektorje, ki osvetljujejo izstop raztezala, in s tem olajšali naporno naprezanje oči delavk. Delavka se priučuje za delo ob OE stroju. Dalj časa nam že primanjkuje delavk, katere znajo upravljati s tem stroji, zato se ob povečanem pomanjkanju delavcev (bolniška, redni dopusti) znajdemo v pložaju, ko moramo te stroje ustaviti. Delavke ob priučevanju še ne dosegajo proizvodnih učinkov. Obnovljeni Krušikovi predilni stroji so postavljeni, h koncu gre tudi rekonstrukcija predilnih strojev Ingolstadt. Do konca tega meseca bomo pognali prvih šest od teh strojev. Nekatere preje se pri predelavi zelo prašijo, zato smo ob lanskoletni investiciji kupili tudi trideset potujočih čistilnih naprav — pajkov, z velikim čistilnim efektom. Namestili smo jih na najnujnejša mesta. Na tem stroju se odvijajo deformirani predpredilniški navit-ki. Z dobrim vzdrževanjem in vestnim delom delavk ob flyerjih, lahko dosežemo, da bo takih navitkov manj. Razpis letovanja na Veliki planini Na Veliki planini razpisujemo letovanje od 15. 5.1987 do 15.11.1987. Prednost pri razporeditvi bodo imeli delavci in upokojenci Predilnice Litija, ki bodo letovali na Veliki planini 7 dni in več. Pri razporeditvi prijavljencev bomo upoštevali določila pravilnika o letovanju ter o poslovanju in uporabi koče na Veliki planini. Upoštevali bomo tudi vse spremembe in dopolnitve istega pravilnika, ki so bile sprejete na DS 27. 2.1987. Cena letovanja dnevno: — za delavce in upokojence PL 150 din — za zakonce zaposlene v drugih DO 300 din — za otroke članov od 4. do 14. leta 100 din — za nečlane 500 din — za otroke nečlanov od 4. do 14. leta 300 din Poleg tega je treba plačati še turistično takso, ki znaša 80 din na osebo dnevno, otroci od 7. do 15. leta plačujejo turistično takso v višini 40 din, prav tako upokojenci. V tem času je naša koča na Veliki planini zaprta zaradi okvare odtočnih cevi in zbiralnika za vodo. Ob popravilu tega, bodo opravili tudi druga vzdrževalna dela, ki pa bodo predvidoma končana do datuma, od katerega dalje se lahko prijavite za bivanje v tej koči, v poletnem času. Če ne bo, bomo obvestili. Turistične takse so oproščeni otroci do 7. leta starosti, delovni in vojni invalidi. Prosimo, da prijavnico točno izpolnite, ker bomo le tako lahko prijavljence hitro in pravilno razporedili. Navedite tudi dva termina, v katerih želite letovati. Če ste se odločili za letovanje na Veliki planini od 15. 5. 1987 do 15. 11. 1987, izpolnite prijavnico in jo oddajte najkasneje do 31. marca 1987 v kadrovsko splošnem sektorju pri Heleni Hir-šel. Prijave bomo zbirali tudi po roku, toda pri prvi razporeditvi bomo upoštevali samo tiste prosilce, ki bodo prijavnico oddali do 31. marca 1987. Helena Hiršel PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PIANINI Podpisani delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč (kraj, ulica, hišno številka, se prijavljam za dnevno letovanje v izmeni oi Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pri Za letovanje prijavljam: pošto) d do pravi jen letovati od do Ime in pri'mek dan, »•••c Id leto rojstva sorodstvo zaposlen pri oddelek 1. 2. 3. 4. 5. 6. Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta_________ a) sem delovni invalid________________________________________ b) udeleženec NOV DA DA DA DA DA c) samohranilka oz. samohranilec___________________________________________ d) delam v nočnem delovnem času e) vzdržujem nepreskrbljene drui. člane (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka} f) vzdržujem______________nepreskrbljenih družin$k'h članov Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov. NE NE NE NE NE , dne Z navedeno izmeno se strinjam Podpis nosilca prijave (podpis vodje enote) Potrjujem prejem prijave dne (podpis Delo Društva invalidov Litija Spregovoril bi nekaj besed o delu Društva invalidov Litija v letu 1986. Naše Društvo šteje 143 članov, prizadevati pa si moramo, da bi pridobili še druge invalide. Kakor vam je verjetno znano, nam je izvršni svet Občine Litija dodeli prostore na Parmovi 7 (bivša Pletilja). Na občini so nam zagotovili, da stavbe še ne bodo rušili. Zato smo jo pričeli obnavljati. Do sedaj smo adaptirali naslednje: popravili smo ravni del strehe ter na levi strani zamenjali žlebove; temeljito smo popravili sanitarije ter umivalnico; popravili omet v rekreacijski dvorani ter zamenjali razbita stekla na oknih; temeljito smo popravili sedanjo sejno sobo; v vseh prostorih smo na novo napeljali elektriko ter pridobili električni priključek; v rekreacijski dvorani smo zagradili del dvorane, tako da bo v tem prostoru kurjava, ki jo potrebujemo za ogrevanje; v veliko pomoč so nam bile tudi nekatere delovne organizacije. Večino teh del smo opravili sami. Člani so udarniško naredili okrog 800 delovnih ur. Poleg teh del pa je naše delo zajemalo naslednje: članicam smo ob 8. marcu poslali čestitke; organizirali smo izlet v Metliko, katerega se je žal udeležilo samo 27 naših članov; posredovali smo priporočila za zaposlitev, popravila stanovanj, varstveni dodatek, napeljavo telefona, Spizu, ter pomagali članom pri reševanju njihovih problemov; tudi športno smo bili aktivni. Udeležili smo se vseh tekmovanj; ob novem letu smo delovnim organizacijam in društvom poslali čestitke. Menim, da smo v preteklem letu delali zelo intenzivno. Največja pridobitev pa je naš dom. SZDL je dal vsaki območni krajevni skupnosti sezname invalidov tako, da bo imela vsaka KS svojega delegata v našem predsedstvu. Tako bi bili vsi občani seznanjeni sproti o našem delu. Lado Zevnik S seje delavskega sveta Nadurno delo NADURNO PELC 7 ČASU CO l.?.I°36 PC 31.12.1°. Oddelek št.del. št.nadur št.nadur 7-12/36 7-12/36 i-s/36 I. PROIZVODNI SEKTOR čistilnica odpadkov 18 270 292 čistilnica 62 798 873,5 mikalniki 61 690,5 905 mešalnica 13 148 122 predpredilnica 215 2448 3533 predilnica 357 4124,5 4035,5 sukalnica 384 6493,5 4447,5 efekt sukalnica 64 1108 496 vlagalnica 59 927 743,5 zbiralnica cevk 33 žabojarna 11 111 85 laboratorij 12 129 135,5 administrativni delavci 1 10 Skupaj T557 17237,5 13701,5 povprečno mesečno 209 2876 2617 II. VZDRŽEVANJE V PROIZVODA I remont mikalnice 35 856 480 remont predpredilnice 26 751 465,5 remont predilnice bombaža 6 116 remont predilnice sintetike 11 remont sukalnice 3 41 52 valjčkarna 5 70 211 čistilna kolona PA, PB 3 40 8 Skupaj 75 IB72? 1227,5 povprečno mesečno 13 312 204,5 III. SEKTOR VZDRŽEVANJA mehanična delavnica 60 1251 1202 elektrodelavnice 61 1408 940 kotlarna 24 971 398 gradbena skupina 23 538 533 remont klima naprav 36 958 945 montaža strojev 32 982 495 mizarska delavnica 4 31 72 administrativni delavci 11 340 255 Skupaj 5579 4840 povprečno mesečno 42 1080 806,5 IV. KOMERCIALNI SEKTOR zunanji transport 131 2140 2573 administrativni delavci 5 84 112 Skupaj 1% 2225 2685 povprečno mesečno 22 370,5 447,5 V. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR gasilci 26 423 332 šofer 3 90 125 administrativni delavci 14 68 22 Skupaj S3 551 575 povprečno mesečno 7 96,5 80 VI. OBRAT DRUŽBENE PREHRANE delavci v kuhinji in čuvaj poč. doma 82 880 596 povprečno mesečno 12 15-6,5 59 VII. FINANČNO RAČUNOVODSKI S EKT0R administrativni delavci 5 31 182 povprečno mesečno 1 5 30 SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 1842 29326,5 25741 povprečno mesečno v DO 307 4887,5 4290 Izplačana sredstva: 7-12/86 42.877.284,- din brutto 1- 6/86 23.486.040,- din brutto 1-12/86 66.363.324,- din brutto V vseh sektorjih razen finančnem so bile poleg ostalega nadure potrebne zaradi nadomeščanja delavcev na rednem oziroma bolniškem dopustu; dosti je bilo organiziranega nadurnega dela v proizvodnem sektorju in službah, ki so potrebne za nemoteno delo proizvodnje; veliko nadurnega dela je bilo potrebno zaradi naše obnove strojnih zmogljivosti in gradnje prizidkov; ob pripravi za praznovanje 100-letnice naše tovarne pa tudi ni šlo brez nadurnega dela. Oglejmo si še, za kakšne namene poleg naštetih so ostajali naši delavci dalj časa na delu, kot je predvideno z delovnim koledarjem: delavci pri vzdrževanju v proizvodnem sektorju so opravili nadure zaradi popravil in čiščenja strojev. V sektorju vzdrževanja so delavci mehanične delavnice opravili nadurna dela zaradi popravil v času, ko proizvodni oddelki ne obratujejo in izdelovanja rezervnih delov v lastni režiji. Delavci elektrodelavnice so opravili nadurna dela zaradi popravil elektroinstalacij, zaradi strojelomov, remonta elektromotorjev, popravil v trafo postaji, ko proizvodnja ne obratuje, zamenjave žarnic in dežurstev ob sobotah in praznikih. Delavci kotlarne so opravili nadurna dela zaradi dovoza mazuta v popoldanskem času, del pri vzdrževanju klimatskih naprav, in montaže LTG filtrov. Delavci pri remontu klimatskih naprav so opravili nadurna dela zaradi vzdrževalnih del, čiščenja in pranja klimatskih naprav v času, ko proizvodni oddelki niso obratovali, dežurstev ob prostih dneh, vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju. Administrativni delavci sektorja vzdrževanja so opravili nadure zaradi inventurnega popisa. V komercialnem sektorju so bile opravljene nadure zaradi prihoda surovin in inventurnega popisa. V kadrovsko splošnem sektorju: zaradi rednega dežurstva in vzdrževalnih del v koči na Veliki planini. V finančno računovodskem sektorju so bile opravljene nadure zaradi izvajanja rednega dežurstva in popisa pri inventuri. šofer zaradi prevozov izven delovne ga časa, administrativni delavci p: Nov izračun materialnih stroškov Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, ter v skladu z našim pravilnikom o materialnih stroških, predlagamo novo višino povračila teh stroškov in sicer: 1. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI (25. člen pravilnika o materialnih stroških) — za odsotnost od 6 do 8 ur 1.921 din — za odsotnost nad 8 do 12 ur 2.658 din — za odsotnost nad 12 ur 5.187 din 2. NOČNINE (26. člen) — na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije — — brez predloženega računa 1.835 din 3. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO (27. člen) — v višini ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov _ 4. NADOMESTILA STROŠKOV LASTNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA (31. člen) — za službene potrebe za prevoženi km 64,39 din 5. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino (33. člen) 1.028 din — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev (34. člen) 16,10 din 6. TERENSKI DODATEK (32. člen) — dnevno 1.851 din Nova višina navedenih stroškov velja od 1 3 1987 dalje. ' ' Pogodbe o delu v letu 1986 V vsakem delovnem okolju se občasno pojavljajo dela, za katera ne moremo sklepati delovnega razmerja za določen čas, zato zakon o delovnih razmerjih predvideva pogodbena dela. Pogodbo o delu se lahko v določenem letu sklene s posameznikom največ za dobo 60 dni, za delovna področja, ki jih predvideva pravilnik o delovnih razmerjih. Delavski svet delovne organizacije pa mora vsaj enkrat letno analizirati dela, opravljena po pogodbah o delu in razloge za takšna dela. S to analizo pa moramo seznaniti tudi Samoupravno skupnost za zaposlovanje. V letu 1986 smo sklenili pogodbo o delu z 21 delavci oziroma polovico več kot v letu 1985. Vzrok za tolikšno število je bilo praznovanje 100-letnice delovne organizacije. Najpogostejši vzrok za sklepanje pogodb o delu pa je že več let delo v počitniškem domu v času sezone. Ker nam ne uspe pridobiti nezaposlenih oseb, sklepamo za dela v domu pogodbe z upokojenci, ki kljub delovnim letom, ki so že za njimi, še vedno radi poprimejo za delo. Tako je bilo v letu 1986 skupno opravljenih 4841 ur na podlagi pogodbe o delu, za kar je bilo izplačanega 5.579.821 din. Pričakujemo, da bo v letu 1987 opravljenega manj pogodbenega dela. V. B. Razširjena seja sindikata Pet dni pred koncem februarja so se zbrali na skupnem sestanku člani izvršilnih odborov in konference sindikata, na katerega so povabili še sekretarje ZK, predsednika mladine, predstavnika delavske kontrole. Povabili so še predstavnika občinskega sindikata in nekaj naših vodilnih delavcev, od katerih so se seje udeležili: predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Kres, direktor kadrovsko splošnega sektorja Anton Primožič in pomočnik direktorja proizvodnega sektorja Andrej Štritof. Vzrok za tako razširjeno sestavo je bila prva točka dnevnega reda — Obravnava zaključnega računa 86. To gradivo smo obravnavali in sprejeli zaključni račun ter končno razporeditev čistega dohodka na delnih zborih delavcev na sestankih SDS. Tu naj spomnimo le na nekaj besed iz razlage Andreja Štritofa o proizvodni problematiki: »Izpadi proizvodnje so bili pričakovani zaradi montaže novih strojev. Težave so bile tudi pri začetnih zagonih in utekovanju novih strojev, kar pa uspešno rešujemo. Največji vzrok manjše produktivnosti v lanskem letu je bilo pomanjkanje delavcev«. Janez Kres je ob koncu te točke povedal, da je gradivo za obravnavo zaključnega računa primerno in razumljivo pripravljeno, spregovoril pa je še o doseženem dohodku, osebnih dohodkih, amortizaciji in o zalogah surovin, ki zagotavljajo neko socialno varnost. Za tem so se zvrstile še tri točke dnevnega reda: sindikalno letovanje naših delavcev, spremembe pravilnika o letovanju in zlati znak zveze sindikatov. Najburnejša razprava se je razvila pri drugi točki, kar kaže, da zaradi drobnih od- stopanj ali prilagajanj pravilnika o brezplačnem sindikalnem letovanju delavcev lahko pride tudi do nezado-voljstev. Za zlati znak sindikatov, so po tehtni utemeljitvi sklenili, da predlagamo Martino Kralj. Ostalo je še nekaj vprašanj in predlogov v zvezi z malicami in še kaj, o čemer pa smo pisali v Informacijah. M. M. Desno, predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Kres. Lepa čestitka našim delavkam Predsednik sindikalne konference Ivan Markelc pozdravlja naše delavke in nastopajoče, učence iz litijske osnovne šole. 3-bla Alti btch-iTolno 5. b. hcme C65 DA ti Z£ ti A x > vel'Jko delovVcl/c nsjoe/tof ^ le-j-to ^ra^ovfcLKce: Vsetrv žeti Preteklo je 80 let, odkar je bila leta 1907 organizirana mednarodna konferenca žena. Naša proslava ob 8. marcu — dnevu žena, v oddelku predpredilnice pa je bila letos že deseta po vrsti. Tudi v tej jubilejni proslavi so učenci osnovne šole Dušan Kveder Tomaž čestitali našim ženam z lepo, igrano predstavo pod vodstvom tovarišice Tršelič. Med predstavo se je večkrat razlegel spontan aplavz kot priznanje za odlično in prisrčno igro učencev od prvega do četrtega razreda. Tudi po tej poti se še enkrat zahvaljujemo nastopajočim ter tovarišicama Tršelič in Grilj za prijetne trenutke v Predilnici. I. M. Foto: M. Š. Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Krali, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061)881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov. Čestitala nam je pisateljica, Anica Zidar