Največji aloveoslri dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * ir™ 3 Th« The largest Slovenian D the United States. L1st slovenskih jielavcevv Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 292. — STEV. 292. Enured ss Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, FRIDAY, DEC EMBER 14, 1934. — PETEK, 14. DECEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT. MUNICUSKA INDUSTRIJA JE DELALA SILNE DOBIČKE DUP0NT1 SO SAMO PRI ENEM KONTRAKTU ZASLUŽILI NAD DVA MILIJONA DO! ARJEV V nekaterih slučajih so znašali dobički do osemsto odstotkov. — Milijonarji so rasli ko gobe po dežju. — Zanimiva odkritja posebnega senatnega odseka. — Ker so dDbivali Duponti od zaveznikov predujeme, jim ni bilo treba založiti niti enega centa svojega kapitala. Mamljive obljube delavske tajnice WASHINGTON, D. C., 1 3. decembra. — Precl posebnim senatnim odsekom, ki preiskuje poslovanje ameriških municijskih tovarn za časa svetovne' tVl vojne, se je dognalo, da je Dupontova inunici. tovarna tekom svetovne vojne zaslužila pri enem samem vladnem kontraktu dva milijona dolarjev, ni pa pri tem rizkirala niti enega centa. Senatni odsek je ves dan preiskoval vojne dobi čke ter dognal, da je znašal dobiček nekaterih municijskih tovarn povprečno od dvajseL do štirideset odstotkov. Dosti podjetij je pa leta 1917 napravilo od 100 do 000 odstotkov dobička. HUD MRAZ NA VZHODU Mraz je napravil veliko škodo na sadju v južnih krajih. — Smrtni slučaji v New Yorku. 12. decembra je celi vzhod-{ui .del Združenih držav obču-luni mraz. Iz raznih krajev por«»rajo, da so zmrznili ljudje. Mraz ji* tudi odgovoren za razne iicsrcrc in v,;\ ver požarov. I Vi tem j<- hit nenavaden pojav. da j<* mraz v južnih tro-pičnih krajih, kakor v Floridi, napravil okrottmo škodo na sadju, medtem ko vlada po sever« »xapuilu primeroma milo vreme. V Floridi j«* zmrznilo limono citronovih jjrumv in na . - i_*i 101 i i mnogih krajih Floride je mraz V onem letu je bilo I o I posameznikov, ki so ime- dosegel rekord Sadjerejci hi' PREMEMBA ! ITALIJA BO KAZENSKEGA j KAZNOVALA ZAKONIKA' DVOMLJIVCE Ves narod se mora organizirati proti zločinstvu. Washingtonska konferenca je izdelala več načrtov. Washington, D. C., Popolo d'ltalia" pravi, da bo Italija obdržala zlato valuto. — Mussolini napoveduje kazen za dvomljivce nad stabilnostjo lire. Milan, Italija, US. deremhra.; KMALU BO PRESKRBLJENO DELO VSEM NEZAPOSLENIM Te dni je govorila pred newyorsko trgovsko zbornico delavska tajnica Miss Perkins ter očrtala lepšo bodočnost- ki čaka vse ameriško prebivalstvo. V par dneh bo predsednik sprejel poročilo odseka 2a naravne vire, — je rekla, — in če bo ta načrt izceden, bo za dobo petindvajsetih let vsak ameriški prebivalec preskrbljen z delom. v- . .. , .Minem, luiuja, i.». iieccumra. A a nova hi lo zveznega general- r i i -i 1 ... ' T -M.us.soh m |evo uradno glasilo nemi pravilnika ( uninmigsa s<- 4.Tj f> . ,, ' ... , , , ... , . . Ill opolo <1 Italia pravi, da je mleli'/.ilo kontrecnee. ki ie : u , i - i * , . , .I1' italijanski ()(> dele-gatuov, ki so stavili mno^o na- «"eni z zlato valuto in grozi z i> stri m i kaznimi vsem onim. ki; ...... ,, , razširjajo nasprotne vesti in s' protujocih m predlogov, to« a , . . - • - e- 1 ... 1 . . ' . tem inajejo zaupanje v fmanc-; no stabilnost dežele. Ker ta j list Oznanja Mussolinijeva na-j ziranja, so ta izvajanja lista { velikega pomena. "II Popolo »['Italia** tudi za v enem so I»I]i vsi »Mlini: ila st organizira ves ameriški na roti. da pre]>reei ali |»a odkrije zločine. (ilede načina in sredslev PARAGVAJ« NEPRESTANO PRODIRAJO Zavzeli so trdnjavo 27. novembra. — Odprli so si pot za prixliranje v provinco Santa Cruz. Ker se Miss Perkins ni natančneje izrazila, se ne ve, kaj je mislila s temi besedami. Newyorska trgovska zbornica, eije rastna članica je bila Miss Perkins, je sprejela resolucijo, ki zahteva, naj bo vsak zastopnik dela in kapitala, ei-fiar naloga je urejati industri-jalne spore, postavno prisiljen, preskrbeti si od vlado potreb-j no dovoljenje Miss Perkins se je zdel ta — j—-------*------—--1--------— —■ »i»«iiv. i i-ii-i^iFui^u. ■ .mi- . zuK-incem *m morja «10 morj godbe, ki so temeljile na povsem neobičajni pod- 1M' 1,1 Jack>on\il|e So imeli ne-' posamezni odbori izdelujejo j lagi. navaden doživljaj, da so en- j načrte in resolucije, ki bi m p____ji i ■ i i 7 • .. -i krat videli snežiti. !predložene skupni konferenci.' Pogodbe so bile sklenjene na principu stroške Zclo je zanimiva primera Vsi debati tudi povdai jajo in več , to se pravi, da je vlada plačala tvorničai jem stroške, poleg stroškov pa še vnaprej določen čisti dobiček. ineil temperaturo v posauiez-. pn|rebo. da se ustanovi dete u UKOR JUŽNI mli krajih. \ Ucala. Ha., j.- tivska šola. ki bo uporabljala! kazal toplomer stopinj, rav- vso najnovejše pridobitve na M ii-i u • . • i-N • ,oIiko l,a ll,,li l,a vi^tkem |M»lju krinjinologije. J\a podlagi take pogodbe naj bi Duponti zgradiu |M.v«-rii v MinneapolU. Mini..; Tretji dan kmifreence so bi-! za vlado velikansko tovarno za izdelovanje smod-j N' NVu- Yoi-ku je mraz za- j; skujmi .-.ji predloženi na-' nika. Za to bi dobili devetdeset milijonov dolarjev P'1«'™1 človeAib žrtev. Naj- sh-jnji predlogi: izpopolnitev i in petnajst odstotkov provizije za izvedbo načrta JxZrZv i',,™la",jih 1»"*«? *» pobijanje v» , ,. , .,. i | £ -ji 1 /al tol»lomei x Naiamu zbMMnsfva. vzgoja naroda, da .Madalje bi dobili od vsakega tunta izdelanega smod- j namreč 4 stopinji-. V Rochester spozna, da njegova brezbriž nika pet centov. Ker bi tovarna izdelala na dan mi-' i« J»ri drsanju nek mož tako ne- ll(ist jiroti z|0činskeniu svetu lijon funtov smodnika, bi znašal ta dohodek vsak!;r;;l'";;i,J;,,,<'K kmal" ^'hamo pomaga, da se zločinstv«, dan petdeset tisoč dolarjev. 1 ozadevna pogodba je bila že podpisana, toda vojni department jo je proglasil za neveljavno. Mesto nje je stopila v veljavo nova pogodba, ki je določala, naj dobi družba od vsakega funta smodnika le tri cente in pol. To je že večkrat imenovana "Old Hickory" pogodba, pri kateri so Duponti v najkrajšem času zaslužili dva milijona dolarjev. Senatni odsek se bo jutri ponovno bavil s to zadevo. 'v Chaco vsled vročine omaga-j Kot se je danes dognalo, ni bilo treba Dupontomjin ioo vojakov. Že dolgo časa j tekom vse vojne založiti v svoja podjetja niti penny • i vlada tam vročina do i»o sto-ja svojega lastnega denarja, ker so obratovali tvor-11''11-' nice s predujemi, ki so jih dobili od zaveznikov. . predlog smešen in je v šali pri-Aires, Argentina, pomilila, da bi bilo dobro tudi mbra. — Paragvajsko: vst. c^vornik* licenzirati. ministrstvo naznanja za- PozIlejo je omoniia, da na- , - , tn,uJaV1, • ,loV;M;'- nierava predsednik Roosevelt ravno sedaj cene življenjskim bra * v severozapadn, in delu - ■ - u-.1 ,.. t : L, u f začeti izrabljati vse naravne vi- , potreb-einam rastejo. (iran ( haco. 1 i - i i i 11 11 o! \ 1 • r|k dežele, kar l»o dalo slelier- Za v zet je trdnjave ' n,.,mi prebivalcu Amerike km- vembra je vehke^a strateg,e- hj| jn zaslužku> ne-a pomena, kajti s tem je I ()ni. ki bodo nezmožni za de- ■ fim a iriirl 1/"•'jajcem odprta pot v pro-; ,o hof|o doIožni poseblle zava- KITAJSKl V1,U'° ^.f rova 1 nine, starci in oslabeli pa ^ ,»« Il-trolejskil, vrelcih. starostne pokojnine. tem umrl. | nadaljujejn omejitev ter nad Boston je imel (» stppinj, kar ZOrstvo nad produ jo orožja, je rekord za ta letni čas. Viharji |m severnem Alanti-ku so ovirali parnike. Najhitrejši parni ki so imeli po 24 ur zamude. Mraz pa je imel še dru^o posledico: cena svinjskemu me- General Cjang Kaj-Sek je dal ukor generalu Pei Cung-hsi-ju. — Pustil je, da je 60,000 komunistov pobegnilo. * Hongkong:, Kitajska, 13. decembra. — Armada l,00n,(H)0 kitajski vojakov je imela na-(Jovcrner Khrinuhaus iz | vjeti komunistično arma- i i(i tj North Caroline j.- zagotovil, j t|o (iOJMKI mož, toda komunisti (^,-uz 'i'*-1,1 ' ušli. V da bodo vse države z vso vin nio pomagale zatirati zločin-stvo. Predsednik American Bar Association, Scott M. Lof-ti 11, je priporočal, da je konl\ su vChicatru je zelo poskočila, j ,vj,.a za j)0hi ja„ j 11 pri tem uničen holivijski l!> mfan-terijski polk. Paragvajski poveljniki 11a-jiovedujejo. da bo paragvajska vojska v nekaj dneh zasedla bolivijske obmejne ]>rovince Talija, ('huijiiisaca in Santa irajjrvajci že dalje časa airitirawj v Santa Cruz. da bi se provinca odcepila od Bolivije ter jim je zato Parauvaj so ušli. \ sled teira so odnosa-ji med narodno vlado v Nan-kiiii^u iu provinco Kanton, ki bi nida postala neodvisna, ze- 0i;Vjubil iieinlvisnošt. lo napeti. I Paragvajski zunanji niini- ^ Kantonu je bila v časop.-' u,r slM>riMv,i narodov, objavljena brzojavka, v||la bo parai,vajska vlada od- sih SV. ZOFIJA MUZEJ T, . ... t .... , FINSKA BO PLAČALA 1 akoj po izbruhu vojne so dobili sest milijonov; Washington, D. C., If!, dec. kateri vrhovni poveljnik nun-, ^)Vorila na mirovne po-oje kinske armade dolži kanton 1 pokojnine. Olede zavarovanja proti nezaposlenosti priporoča Miss Perkins ohajski načrt, ki jo bil v po nekaterih evropskih državah že zdavnaj uveljavljen. Po tem načrtu predi vsi prispevki v splošno blagajno, ne oziraje se na posamezne in-dustrijalne panoge. Denar prispevajo delodajalci. podporo pa dobo nezaposleni ne idode na delo, ki so ga vršili, predno so bili pognani na cesto. BYRD SE BO VRNIL kadar rpejme poroeilo voja Schenectady, N. Y., 1*2. dee. Radio postaja General Elec- ske-a poveljnika generala Pei|Skih |)OVt.i'j„ikov, ki sedaj po-j1,1 c Company pravi, da se po Dobro lumče-1 radijskem sporočilu iz Little Istanbul, Turčija, 11. dec.— Stara bizantinska cerkev sv. j gotavlja, da so bili njegovi vo-Sofije, ki je služila za turško jaki neprestano j>et dni v l»o-_ mošejo, odkar so leta 14."j.*5 za- jih s komunisti in so jih sku- dolarjev na roko, leta 1916 pa že sto dva milijona. 1 V državnem depart men tu via-J vzeli Turki Carigrad, je bila šali ujeti. Pobegli komunisti V zvezi so znašala dovolila vojnega departmenta leta štiristo tri pa že petnajst tisoč tristo petdeset milijonov dolar-1 Finska je edina država, ki jev j je do sedaj popolnoma izpol- P. Dupont je trdil danes, da je od Old Hickory "^n vojiu^ do^^ ' ^ pogodbe, ki mu je prinesla dva milijona dolarjev, | Anglija je sporočila držav-vrnil vladi v obliki davkov osemdeset odstotkov. j nemu departmentu, da prizna-Včeraj so bili člani senatnega odseka zelo raz-'™* o,000 I)iu_ j Orožniki so aretirali štiri o-I sumi j«*nee. V zadnji četrtini prejšnjega stoletja pa vpp do svetovne vojno smo imeli Klovenei knjižno ustanovo. «*-ije knjige so prodrle v najširše sloje slovenskega ljudstva. To je (bila dnizlia sv. Mohorja. ki je izdala sleherno leto po še«*l! klljig tor jill razposlala v Vse kraje sveta. kjerkoli žive Slovenei. Knjige so bile večjidel nabožno vsebine, kar jo bilo pač f). ki vsebuje tudi imenik družbenih članov, in za-rdili smo se. ko smo čitali. da ima družim v Italiji sane; /a člana. Torej na ves Kras, Priinorje in Istro, kjer prebiva i. ' milijona trdnih in zavednih Slovencev, smo dužlm po. !a»i samo dva izvoda svojih knjig;. To dejstvo priča dosti jasneje o nečloveškem zatira-iju našega rodu in naše besede, kakor pa Bazovica, Li-j»arsko otočje ter rimski, koperski, tržaški in goriški zapori. Kdo dobi »tista dva izvoda, v seznamu ni omenjeno. Po našem mnenju dobi enega tržaški, enega pa go-iški policijski prefekt, ki ml časa do časa i>okličo k sobi v«»je dvonogc fašistične krvne pse ter jim pokaže in jim la | m Kluba t i slovensko knjigo rekoč: — Zdaj pil ]N>jdite in se razkropite po deželi. Pri ko-norkoli boste našli kaj takšnega ali s ličnega, ga pripeljite sein. Ha ga bomo sodil i zaradi veleizdaje. Skok z vlaka. Z vlaka je skočil in se no-j varno pobil brezposelni Zupane i r- Slavko, ko se je vračal ji/. Xidan«»ga mosta lil je mimo I Trbovelj zaspal. Da bi se mu j n«' bilo treba peš vračati na-izaj, je pri prvi čuvajnici sko-jčili z drvečega vlaka. Pri skoku je dobil veliko rano na glavi, da je obležal nezavesten. On vil j ga je našel in so ga prepeljali k zdravniku, kjer se je potem zavedel in je upati, da n«' bo resnejših po.-!«*die nepremišljenega skoka. Težka nesreča pri podiranju drevja. Pred dnevi je odšel v gozd s svojimi delavjci (il-letni tesarski mojster liupar Anton i/. Goriške vasi pri Skoejanu z namenom, da 1»L posekal nekaj hrastov za postavitev imveira kozolca županu (»lobevniku v Skoejanu. V trenutku. ko so delavci podirali hrast, blizu katerega je stal tesar Kupar, je moža. ki se ni mogel pravočasno umakniti, pritisnila k tlom debela veja in mu zlomila hrbtenico. Delavei, ki jih je mojstrova nesreča zelo potila, so takoj poskrbeli za prevoz ranjencu v bolnico, kjer pa tipajo, dii bodo hudo poškodovanemu tesarju rešili življenj«'. 22 ur živ zakopan. V vasi Sirova Katalena v bližini Koprivnice so izkopali .'»4 metrov globok vodnjak. JO. letni delavec. Ivan Zgornik ji' bil pri teh delih zaposlen s tem, dii je odstranjeval deske. ki so bile postavljene, dii bi zavarovale delavce pred vdorom zemlje. Ko 'j«' bil v globini 12 metrov in stal na deski, so pričele deske nad njim popuščati. Težka «V, ker j«» p«»preje fante izzival. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c j PRLJAZXK, IX >MA< K SO H K i kurjene, topla vodji, električi:;; | razsvetljava, s h m no v hiši I (pristua slovenska postrežba) ali brez hrane. Oglasite >e pri: — Miss Ros«* K«»privš«*k, ol^ Sumnner Ave., Hrooklyn, X.V. (<»x) Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga Pd tam, je potrebne, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne ekninje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila n» tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i« kUro. Zato ee eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liete, viteje t« sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, im kar je glavno. ea najmanjše otroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno te dobi ie Washing tona povratno dovoljenje, RK-BN-?RY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in tMot avl jamo Vam, da boste poceni t« udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Yorfc N. Y. Cena DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA 4ngleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READEB 8TANB 8 A MO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 ^EST 18th STRE EV GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti zrn svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. irarawifiifwwwifiifiwsfiifiifiifwiifisi MLEKO JE OTROKOM PO TREBNO. !);i jt- šolskim otrokom pitje mlekil potr«'lmo. jasno rnz-vidno iz poroeila. ki o- trok v 4IKI wiseou^inskili pftde-želskili šolali. Xe\vyorškn preiskava je Aitiahi. «la otroci, ki premalo ti'litnjo. pijfjo manj mleka kot pa z«lravi in normalni o-troei. Samo 44 odstotkov otr«»k v u iseonsinskili šolali je ijilo .'! in vee '"*aš mleka dnevno. Xew-vorški jueilpis za zdravje je "<•11 kvii11 mleka na dan za vsakega otroka**. Tz poroeila wiseonskih šolskih oblasti j«- razvelim, «la je pilo 17 o«lttot.kov je pilo ea j vsak • lan; iJO odstot kov j«* prim-slo ml ko v. liiiii-<-in v šolo; odstotkov j«* 1«' v«" a si prill« slo mleko v šolo. Wiseonsinski pregled je pokazal, da vee kot poloviea otrok ni »»»pilo prev. ki so Iiili v tem |)i>mu. Ker j«* Sock iniovit mlad človek in ga pri t«-j tatvini niso mogli vo«liti sebični motivi, se je sodnik čudil, kako je sploh mogel postati tat. In Sock je navedel kaj črnine razlog«* v svoj zagovor. Spočetka je trdil, da sploh ni pogledal na naslov pisma in ga je vtaknil v žep v prepričanju, da je namenjeno njemu. Potem pa j«- dejal. da j«* storil svoje dejanje v neodgovornem stanju, ki si ga je naprtil na nenavaden način. Ima namreč strastno 11a-gnenje «|n biljardirauja in prihaja vsak dan v zgodnjem ju-1 rn tako ntriijeii »lomov, «ia se ion mor«' v resnici primeriti kaj. za kar ii<- odgovarja. t V ,|e pa Sock mislil, da >i bo s tem zagovorom pre>krl»el polnilno opi'ostilev, -e je '/.Miotll. Sodnik mu je sic-r verjel, ;i je izrekel s«h 1 bo, dii lie >m»' "J4 mesec«»v noben v«"«Vr ]»oznej«' v posteljo nego iib pol «'tiaj-— t ili. kajti ne gn*. sv«»tu. t 'c bi se ne pokoril, naj se pripravi, 1 hi ho presedel šest lile* sere v oh liretu. Angleški tisk j«- originalno sodnikovo sodbo pohvalil, n«- pa tako zakrknjeni S«»ck, ki je vložil pri7/1 v. «la tako barbarske sodb«* v kulturnih državah ne morejo obstati. Peter Zgaga POGLAVJE 0 ŽENSKI MODI. (i modi je težko pisati, ker živa duša na svetu ne ve, kaj je pravzaprav moda. Posebno ženska moda. S tem mislim reči, kako se ženske oblačijo oziroma kaj nosi jo na sebi. I>iii so «'-;*si. ko nUo prav dosti imele, pa je bilo moder-ito, in bili so časi, ko jim je komaj nos videl izza ovratnika in izpod klobuka, pa je bilo tudi moderno. Pred tremi ali štirimi leti jih je bilo zanimivo opazovati. Po nekem višjem poVeljll —-kdo ve, odkod je prišlo — so >e začele zavedati, da imajo nog«*. Krilil so -e jim rnpidno krajšala in so jim v mnogih slučajih zlezla «h> kolen. Kar nas je pokvarjenih molkih. smo •/. vso vnemo prosili ns«»«|o, naj iiiim po«laljša življenj«. že vsaj za par mesecev. Prošnja nam je bila -icer ušli--ana. toda skrivnega razo«iet-jii navzlic temu nismo bili deležni. UMETNIK IN MEDVED V NAJ K.M S K <>l)l>.\ I.KPO STANOVANJ K 4 sobe, najemnimi primerna. 11a ."!4b Wilson Ave blizo (iat«*s A v«* kar:*. Oglasite s«*: Miss Kaufman, 34<» Wilsmi Ave., Brooklyn, N. V. i:t.i4.ir> St. Poeltnu v Avstriji >e je te «lni ustavil neki potujoči cirkus, v katerem je na-topal tudi artist T«Ml«»vič - svojim tlresiranim medvedom, t'irk'is se je nu-tanil na pr«»-*triiii.*m trgu na mestni periferiji, toda kletko za medveda so tako -ln ho postavili, dii je kosmatinec kmalu nš«'l i/, nje. Nastal je -cvetIji velik strah, ko -e je raz-V«*ih'lo, da j«* llietlvet 1 )H»b«*gl;il i na prosto. • T«m 1«»rovič je takoj lc\*ii zverino, ki pa >«■ ni «lala pri j« ti brez o«lpora. Artist je moral i napeti vse sile 111 poleg zvija čnosti zastaviti tudi fizične ino-J čl, da je odvedel medveda lia-! Ziij v kletko, liorbii med obema j j«* bila zelo huda. Medved je «>-j klal in razpraskal artista po J rokiih in nogah, tako da ^o ga jmoriili oddati v bolnišnico na ! lečen je. SORODNIKA AU PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOU RAZVESELITI KOT ČE MU POŠLJETE DENARNO POSIUATEV ^ \ BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7-50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 «24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lfr 100 $18^5 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 8O NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih rneskor kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Iiplatllo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $10.— $15.— $20.— $40.-$50.— $10.85 $16.— $21.-$41.25 $51.50 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo t dolarjih. Nujna nakaiila izvršujemo po Cable Letter ta pristojbino $Lr-> SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " GU • Narod«" H« WEST Mth 8TBBET NKW YORE. N. S. I Hoda >«■ je kar naenkrat 1 *-trexiiil;i in >|iievii|el;i. kam kiklj«* po tleli, v.sleil eesar je na vrntu, lirl»t 11 in pršili M«ii;a primanjkovalo, in j l»ili nas i/.pi ijenili m«>- | -Kih x^<»r;ij iu»^i iij«*i»i. za k;ir so lull s|Ki. I-«» r«*«lkoklvori. 1 I { Spominiam se »-a-ov, >-<» 'na iin«*l«* skoro pri kolenih,));! ]im .j«* ]>olii^oina zl<•/.«•! prav po«l pazduho in je slednji«"* p«»-. pnlnoinn izginil. t;iko da so par 'mesecev hodile sploll brez pa-sn. Nato s<* jim je /.«»} t pojn-|vil. >e sam ne vem kje. ! nhleke, ki jih ustvariai 1110-1 da. pa zahtevajo tlldi telim primerim telo oziroma po>tavo. Ko je hila pred let i moderna takoinienovana "vitka linija", to se pravi, da ženska ni smela j v«*«" tehtati n«*uo stojietnajf-t funtov, se je moškim z«*l«> «1« liro no«lilo. Noliena ni |M>kusiIa mesa, siva, masla, mleka. pork«"apsov in družili takih hraniv, ki imajo res nekaj moei in kr«*dita v sehi. Modi so se vsužlijile in so dol>ese«lno stradal«*, sel»i v iko-do, možem }>a v prid, ker je vee na nje prišlo. Nekateri so se zredili kakor praseta - -(oprostite, prosim) k«*r so morali pri kosilu in ve«'*erji pospraviti tudi ženin p«)iejoii. Xeke«fa lepega «Lih* je pa za-povedala moda: — Tilnik mora hiti /. lasmi pokrit; od ušes smejo liiti vidni le nhani, v >plošiu*in pa ženska ne snm imeti nšes za javnost; kar Imee slišati ali pr«1-slišati, je njena stvar; obleka ji mora sedati o«l vratu pa do elenkov na lio^ali; izvzemši ustuiee, ni treba posvečati o-luazu posebne ]»o/.ornosti; njeno spre* 1 je in ozadje mora priti d«* bujne veljave. Tako smo moški sp«*t udarjeni, ker se posebno zadnjega povelja strogo tlrže, kar je s«*-veda zvezano s precejšnjimi stroški, ee jim lioee «v*lovek vstreei. Dobiček imata, pa edinole bueer in grocer. "OLJg HARODA^ _ I "Glas Naroda" ""j| Owned and Published by - ^LOYKNIC PUBLISHING COMPANY IA Oorporstioc). Praal BakMr, Prsddwl U Benodlk, Troas. Place of business ft the corporation and addrsooos of sbove officers: tU W. lKh Oliosi, Barsogh oi IssaihatUn, New Yerk City, N. Y. ** G L A 8 NABODA" _ ■/ fitruej. ti- «7* ir* št in nT 55s .132 žola. s-v.ž.-k;, 1"» 1-< H>. 2 8f 15 (iz Riiv«l!n(-, piustr. okrogk- pO :!!»»• II. «; 7.% 37 2 23 23 27»> _ ____ 25« S »remijih "ranž p 'I' 'z s 27 :<<«• in." 4 - «i -K> kalorij, hi bil ni "rtt-r* <*tiak 1 j"n*«-l>n«- dnevne pur-' k'»t«-. Kvart dobr*;c:t 111 k-k a 1I.1 .-k ziihtevanga Vita-rnina A. Tudi «lrun«- ix>i rel.tf br.int.-. «:<»-v edina j«- 1-oK.Ua na i-rot.-imi. nt hm-j i fižol na Vitamnu a. kruh na kalorijah, oranžni >"U na viUuniiiu t*. Pijte Več Mleka: JE DOBRO ZA VAS PO GLADINAH DRŽAVA NEW YORK co, par pa mi imeli primeroma obširne plavalne krpe. Postala j<*T pa šla s širokimi neokretnimi koraki, rahlo se pozilmva-je, na pašo. Semen je in trava sta ji dobrodošla, morda bo našla med njimi tudi žužka ali čr- va, ko bo šla pa na večer s paše spet v vodo, bo tam lovila ribice, žabo in vodne žužke, pa vodno rastlinje in semenjo. Veter je majal trsje, ujiogi-balo se je, sklanjalo se drug k drugemu in šumelo, kot bi si pošepetavalo pravljico. Voda je prijetno, tiho šumela, valovi, majhni, skoro nežni, samo veter je pozibaval vodo, so so bleščali v solncu. Po gladini je vodno rastlinje razpenjalo svoje listje in lovilo sončno luč; globljo pod vodo so pletle alge goste mreže. V čisti vodi, kjer je bila gladina prosta in se je rastlinje umaknilo, so plavale ribice, drobne, »rebrne. Ob robu močvirja so naselile žabe, po vodi so »e vrteli paglavci, »tare so se grele na bregu ali velikih listih odevitajoče g r. lokvanja. Kjer se je bič je strnilo v gosto neprodirno steno, se je pričelo šele pravo življenje! . . Zgodaj v jutru se je pričel krik v trnju« po sna noč je spet milila njegove glasne stanovali* Daleč onkraj gostega protja, trsja, je leno'tekla votla in tvorila Veiik zaton, katerega so ob robu stražile stari kave vrbe in gosto grmovje, okoli in okoli je bilo gosto bi-čje, sredi pa čisto zrcalo gladine. Raztegnilo se je listja lokvanja in drugega vodnega rastlinja, rastla iz blatnega dua in ustvarjalo povodna čuda. Alge so ponižno ovijale mrtvo rastlinje, živo se je bohotno spenjalo proti luči. Po njih so leno hodili polži, se sprehajale ribice, visoko nad njimi pa so kraljevale ptice — stanovalke bičja. Po gostem bič ju so hodile, -sedaj plavale s svojimi ploščatimi, od strani stisnjenimi telesci, in lagodno sle med gostim steblovjem. Od časa do časa se je čuld iz bičja ozko, zateglo klicanje. Sedaj je rezko hripa-vo zaklicala mocvirnica, njen "kreev" je izdajal lisko. Pazno in mirno motreč trst jo, zapaziš temno ptico, katera je prišla o-prezno skozi bičje in zdaj, zdaj glasilo zaklicala — 44kreev, — > kreev". Prišla je na gladino pa zaplavala. Lepo z glavieo kimaje se je igrala po gladini in plavala proti sredi barskega očesa. Vznemirila se je, v hipu glasno zaklicala in se potopila. Krila je pritegnila, stegnila glavo in vrat, pa urno plavala, pod votlo. V varnem zavetju gostega bilja in suhe močvirske; trave je pomolila iz vode gla-[vo, po zrak je prišla, nato pa J oprezno odšla iz vode na bli- i žnje njive lia pašo. Bila je do-| malega tako velika kot mala turška kokoš, po vsem telesu zamolkle, temnosive barve. Nad kljnnom, na čelu je imeja bleščeče belo liso — črna liska. Rep ji je bil kratek, krila tesna pritegnjena k telesu. Nogi je imela postavljeni nekam daleč nazaj, prsti so bili veliki, sicer ne zvezani s plavalno koži- PET LJUDI ZGORELO Sti •ašna avtomobilska nesreča se je zgodila blizu francoskega mesta Calais. V avto-mbilu se je peljalo ]>et ljudi. Avto je drvel čez železniško progo, ki pa ni bila zaprta. V istem hipu je od srani privo-zil tovorni vlak, ki je zgrabil avto, ga 50 metrov daleč vlekel s seboj in ga potem gorečega vrgel na polje. Strojevodja je takoj ustavil vlak in železničarji so hiteli na pomoč. Toda vsaka pomoč je bila brezuspešna, ker niso mogli do gorečega avtomobila. Vode pa ni bilo v bližni. Tako je vseh pet ljudi v avtomobilu živih zgorelo med najhujšimi mukami. Zgorel je lastnik avtomobila s svojo ženo in otrokom ter njegova gosta, njegov služboda-jalec in njegova jtena. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY J42 Vitez je nehal smejati se. Kri mu je pritisnila v glavo in kazalo je, da hoče siliti v krmarja, naj mu pove, kaj skriva preti njim, pa ga .j*' stari Matliicu prehitel z besedami: — Potrpit«*, ;?ospo«l vil t'Z; morda vam bom lahko iiajpozn«*jo čez dva dni povedal to, kar vam moram zdaj zamolčati.. . Zvedeli bo-t *, zakaj je poveljnik brez poniislfka pristal im vaš predlog... lnit'1 j<* *vojo idejo in stari Mathien jo ima 1ndi... XX. T«*m dogodkom sletlii-a m m- hi princsbi )»o-mirjfnja v nastalo zmedo. Samo mornarji so s-lahko v polni meri zavedali velike nevarnosti, ki je pretila eskadri. kajti francoske ladje niso bile tnlno zgrajene, niti dtibro oborožene. Samo preokret, sklenjen na posvetovanju bi lahko prinesel francoskim ladjam nekaj ugodnosti. Stari Mathicu je begal po krovu in skrbel z vso vnemo za signale, ki jih je bi Iti treba poslati na druge ladje. — Xe smemo izgubljati časa. — je dejal op« tovarni kapitanu, — kajti zdaj zdaj nas zajame noč brez svarila; in veste, poveljnik, tla ni dobro rabiti svetlobne signal le. .. Ti lopovi imajo daljin»gle«le, tla vam najdejo iglo na grebenu vala... — Bodi brez skrbi! — um jo dejal kapitan, — takoj povemo kapitanom vseh ladij vse kar morajo vedeti. Krmar je to dobro vedel, toda bil je že davno vajen začenjati tako pogovor s kapitanom. Stari Mathien bi ne bil mogel živeti, če bi m-bilo takih pogovorov s kapitanom. — Ce sem prav razumel, — je dejal, — kar ste mi napovedali s pogledom, ne bo s tem ii;> še srečanje z lopovi opravljeno. — Morda. — In taiko, kapitani, ko nastauic noč iu bod »i . . 1 vsi signali dam, jo ubere vsaka ladjica 'ah sv o- j jim ciljem — to je vendar jasno kakor beli dan.-j — Saij veš dobro, kakor vem jaiz, da 1*1 rad j prišel na «h»n z drugim vprašanjem. — Kes je. Ztlaij vidim, da vam ne morem ni-! česar utajiti... — Sicer pa, — je dejal kapitan, — ali imam j dovolj čaisa ! Zadnje merjenje nam obetal v dve'i dneh prihod nai Rhode Island, seveda če se nam ne izneveri veter. Todai glej, tu so baš kraji, kjer je veter vedno muhast. V teh krajih lic pihal stalno, to veš tudi ti... Kaj nam torej k»-že početi, ko imamo samo še dva dni pred seboj t — Vražja strela, kapitan! Ponoči je vsaka krava črna. Mislim, ne. .. bolje rečem«, upam. tla bi se utegnili približati Angležem, in sicer taiko, tla te mrcine mislile, da pluje z njimi njihova ladja... A vi, poveljnik, kaij mislite vi.' — Saj dobro veš, da upam v tem pogledu še bolj kakor ti. — No torej, pa lahko noč, poveljnik!... — (Ireni pogledait, kako je s sigiiali. Ta čas je bila nastala noč. Na zadnji znak s 4 Foudroyanta" so vse luči na francoskih la 1-jah ugasnile. Na morje je legla črna tema, ki je zagritiila vso francosko eskadro. Zai vse posadke je bil to svečan trenutek, ko je postal vsak kapitan edini gospodar svoje ladje. To je pa bilo obenem presenečen**;* za Angleže, ta nenadna in nepričakovana izprememba položaja. Posebno mi krovu " Foudrovamta je bilo na stalo živahno vrvenje. Ko se je začela ladja oddaljevati od eskadre in rezati valove z vso siki svojih razpetih jader, so hoteli vsi vojaki na krov. Vsi so namreč čutili pretečo nevarnost. Nehote so se zbirali v gručah^ okrog poveljnika. In dočim je ladja z vedno enaiko hitrostjo rezala valove, je obujal vitez -spomine na dragi bitja, od katerih se je bil moral posloviti, da «i si priboril pravico znova sestati se z njimi in ostati vse življenje pri njih. V duhu je videl prizor, ko je vpričo doktorja Heberta prvič poljubil Henriki roko. Kar je nastal na krovu trušč in ga zdramil iz zamišljenosti. Najprej so se začuli zbegam glasovi mornarjev, potem je pa zadonel poveljnikov, glas in takoj je zopet zavladala tišina. .Mornarji so bili zagledali v temi senco veliko ladje, drveče po valovili nalik prikazni... "Foudrovant" je phTl naravnost proti t^j ladji, ko je krmar zaklical >tražaiu, da se bliža nevarnost. Vest. da so Angleži blizu, se je bliskovito razširila po vsej ladji. — Obrnite v bok! — se je zaeiifo v temi ka-pitaiiovo povelje. ".Foudroynut" se je nagnil na stran in opisal krivuljo z lahkoto galeba, ki >e komaj dotika s krili valov. Tisti hip >e je tema nad morjem še bolj zgostila: nebo so bili namreč zakrili črni oblaki, oznanjajoč nevihto. — Takoj dobimo močan veter, — je dej il krmar častnikom, ki so ^a bili obstopili, tla I i zvedeli, kaij se pripravlja. Krmar je hitro izpolnjevali kapitanova povelja. Tako se je sovražna ladja kmalu izgubila v temi. Ta čas se je obrnilo več častnikov na krmarja« /. vprašanjem, kanu ladja pluje. — Naravnost naprej, vražja strela! — je odgovoril Mathien. — Saij to lahko sami vidita, če imate kaj prida oči. Komaj je >tari Mathien izgovoril te besed«*, je zaiklical na straži stoječi mornar: — Ladja se vitli!... desni strani! — Saj so kar tri! — je vzkliknil stari Ma-thi«'u, ko se je kapitani naenkrat ustavil pred njim. — Vidiš! --No, kaj.1 — j«- vprašali Mathien, ki je razumel, kaj pomeni kapitanov glas. . ..Ko, kaj.. . — j«' ponovil. — Treba je najti izhod i/, te pasti!... Potrpite malo, kapitan, sam grem pogledat, kak«> stvair -toji. in -tairi morski volk .)•■ izročil krmilo podrejenemu mornarju, sun je pa uprl j »ogled v to-mo. Potem se j«* pa obrnil li kapitanu, rekoč: — Na levi strani bo najbrž brick, ker vidim samo dva jambora. .. — Na »lesni strani je pa velika fregata, za to li jamčim, Mathien, - je pripomnil kapitan. Kljub neprijetnemu položaju -dai ohranili popoln mir. — Zdaij se nam približujejo od leve, zdaj od desne strani, — je dejal stari Mathien mirno. — Ne preostaja! nam nič drugcgai, nego prebiti se skozi to verigo. — Naprej, je-1 i * — Ne, kapitan, kaijti naleteti bi mogli mi ladjo, ki smo jo opazili najprej. — No, torej, kaže nami samo obrniti se nizaj. — Bogme, drugega izhodai vsaj zaenkrat res ne vidim. In tiho je pripomnil: — < V pojtle tako naprej, se bodo ti prekleti rokomaVbi igrali z nami kakor otroci z i-gračkami... Končno, kapitan, morje je morje... Človek ne more vedno delati po svoji glavi.. . Ozrl se je vprašujoče na kapitana, rekoč: — Pozor, dečki, obrnit«* ladjo! Komaj se je začela ladja obračati, je straža že tretjič zaklicala : — Ladja se vidi!... Zadaj! — Tristo vragov! — je za rohnel Mathien. — Še tega je nam manjkalo. (Dalje prihodnjič.) I Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu- ) jih pisateljev. Preglejte cenik ) in v njem boste nesli knjigo, ki ) ves bo zanimale. Cene so zelo y zmerne. . ... v Knjigarna "Glas Naroda" / t I ■ I KRATKA DNEVNA ZGODBA JO/A HERFOttT: I "QL1B lAlODl"_ NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 14, 1934 t THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. GORA LEZE. « _ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Jugoslavije. 4f> Dvorišče pred kovacnioo ni bilo nikdar prazno ljudi, ki so prihajali iz radovednosti ali usmiljenja povpraševat o pe-kovnikiiiem zdravju. S tihim govorjenjem stoje stlačeni okoli vrat kovaenice, katera jo Žorž ponoči zaprl, in gledajo skozi razpoke desk, da so mogli pogledati v kovaeuico. Pri oknu, ki je gledalo na sadnj vrt, je vzela Vrona pro »t'»r; tukaj stoji, gleda skozi i»aj»ol ohle tudi zidarji, da so v zidu napravili večjo odprtino za vrata. Vrona sliši, kako tesarji govorijo, da bo imel Žorž veliko nadlogo, keer bo moral sedaj skrbeti za sebe, za pekovo jnamo in za deklo, ki je bila za oskrbo bolne žene neobhodno potrebna. — Malo mu je treba priskočiti na pomor. — pravi tesar-t- i mojster, — in gledati, da mu ljudje zopet prinesejo delo. Vrona se tako zadovoljno oddahne, kot bi bila njej obljubljena pomoč. Seveda, z divjakom je opravila, enkrat za -v < lej. če so ljudje |>omagali Žoržu na noge. je bilo to tudi za )x>kovko dobro. 45 — Sedaj pa moram douiov! — Potrta vsled žalostnega' j »ložaja pekovke, še enkrat {»ogleda skozi umazano šij>o, pa t-* zopet naglo obrne s škrlatno rdečim obrazom. 'Žari je prišel iz kovačnicc in gre proti vodnjaku. V rokah drži lončeno skledo s steklenieo in dvema kozarcema. Par mokrih robcev mu visi čez ramo. Xa sebi ima še od isker preluknjan jopič; obraz si je urnil; toda opral si je samo saje iu omet; rdeče praske, ki so tnu jih zarezali ostrorobni kosi zidu \ eelo nos in lica. so še ostale. Na eni strani glave so mu iskre prezirale lase do kože. To je izgledalo, kot da je hotel Žorž postati Turek, se je |>n pri napol obriti glavi premislil. Pri vodnjaku tako močno vleče vodo. da voda v močnem eurkn teče iz cevi. Na to delo se je Žorž razumel kot nikdo oni tri. Nato prične izpirati robce in pomivati kozarce. Pri tem delu ni bil nič neroden. Toda Vrona, ki ga je gledala izza hišnega vogla, si vendar pravi, da mu to žensko delo ne gre |»o-s<>bno izj>od rok. Ko bi bil kdo drugi kot Žorž, hi naglo skočila k vodnjaku. Toda 44temu-I<*'' pomagati! Za celi svet no! Medtem ko Žorž p«-rc in pljuska po vodi, zagleda nekega šolarčka s torbico na rami in mu zakliče: — Ti, skoči h k »vinarju in mu povej, da mi naj |M>šlje če-briček ledu. • — Ne morem, moram v šolo. /e hoče ŽorŽ t lati dečku nekaj l »oš t enih besed na pot. ko zasliši za seboj plah ženski glas: — Žorž! Ali naj jaz skočim h krč mar ju? Žorž se zgane, kot bi pred njim strela udarila v tla. Ko razprostrl prste, od katerih kaplje voda, najprej ogleduje dekle od glav do nog, nato pa praske na svoji roki. — Kaj pa hočeš! Odgovor ni bil posebno prijazen. — Ako bi mogla nekoliko pomagati, som mislila. — Tako, tako? — Žorž po strani pogleda modri predpasnik, ki se je gibal v hladnem jutranjem vetru. — Pomagati? Mogoče kot včeraj? Iti meni hočeš pomagati — Ne! Tebi ne! Ubogi pekovki pa rada! — Hvala! Pekovki bom sam pomagal. Z Bogom! S tem pozdravom pusti Žorž Vrono stati ter skoči v krčmo po led. Začudena in jezna gleda Vrona za njim. — Klij more uboga pekovka za to, da ji mora tak človek pomagati? — Gre k vodnjaku, pomije posodo, opere robce, da na nijh ni bilo nobenega madeža ter nese vso v kvačnico. — O, ti moj ljubi Bog! — vzdihuje, ko v polmraku, ki sta ga delala jutranja svetloba in goreči les na kovaškem ognjišču, vidi težko preizkušeno ženo ležati na tleh, pokrito z odejami, Katere je Žorž zbral po celi svoji hiši. Ker za njen veliki obseg ni bilo mogoče dobiti v zameno za premočeno obleko primerne obleke, so pekovko vtaknili v dve skupaj sešiti rjuhi in veliko zimsko suknjo, katero sta nosila Žoržev ded in oče. Moker obkladek ji je zakrival polovico obraza. Brez vsake moči leže njene okrogle roke na odeji in žare v vročici. — Žorž! — kliče tiho pekovka. ko zasliši korak na pragu. — Jaz sem, pekova mama. Simmerauerjeva vrona. — Tako? Kje pa je moj Žorž? — V kremo je sel po led. — Ali se kmalu vrne t — Da, mama! — Vrona se spusti pred njo na kolena ter l»oža njeni vroči roki. — Takoj bo zopet tukaj! Pekovka se globoko oddahne. — Moj Žorž! Hvala Bogu, da imam še njega! In tako neusmiljena sem bila, ko me je potreboval! — Zasliši korak. — Ali že pride? K bi pekovka celo uro pela Žorzu slavo, ne bi tako zelo vlipvalo na Vrono, kot njen olajševalni oddih in nežno zveneči glas njegovega imena: — Moj Žorž! Skrbno pomaga Vrona dekli, da star pekovki vlivali juho v usta. Nato pa Vrona vstane in obljubi, da bo zopet prišla pogledat, kako kaj gre "ljubi pekovi mami7*. Ko stopi na dvorišče, pride Žorž, z ledom. Vrona mu prikima: — Z'Bogom, Žorž! Robce sem oprala. Žorž jo debelo pogleda. In ko majaje z glavo stopi v ko-vačnioo, mrmra: — Z Bogom, mačka! Zaradi deketa ga je ubil. V Marku ševcu pri Zagrebu je prišlo do krvoprelitja zaradi dekleta. Fran jo Vdovič in Franjo Patalin sta so žo dolgo sovraožila zaradi dekleta. }»o-znojo sta so pa spoprijela. Patalin je skočil v sosednjo mesnico, kjer je pograbil velik mesarski nož in zabodel Vdoviča, da so jo okrvavljen zgrudil in kmalu izdihnil. 1'bijalcc so je sam javil sodišču. RAZSVETLITE ZA BOŽIČI! (Dalje prihodnjič.} Piše Dorothy Grei£ Največja zabava je, napraviti za Božič dom, da izgled« svečan in veličasten. To najlažje iu najbolj ]>oceni doseže-to s pomočjo luči. | Najprej pride vpoštev l»o- [ žično drevo. Nekateri imajo radi raznobarvne svetilke, ki so res nekaj le]>cga. Jaz ljubim dolgo vence višnjevih lučk tel* dosti srebrnastega ]M>ska na belem bombažu. Z lučjo napravite čudeže, ako hočete okrasiti mizo v o-bodnici. Napeljite svetilke ml stropa do vsakega miznega vogala. Lopo je tudi. ako položite svetilke med cvetje na mizi, da ga od spodaj gori razsvetljujejo. Lena navada jo tudi postaviti luči na okna Božiču v pozdrav. Dandanes si lahko nabavite električne svečo. Slične so navady iin svečam ter so ... vame.' fV bi mi Santa Plans za ta Božič le eno stvar obljubil, bi ga vprašala zanjo. Prosila bi ga, da bi imel vsak posamezni dom v tem velikem mestu dovolj svetlobe, no samo za Božič pač pa vse leto. S tem mislim svetlolio. ki bi omogočala ljudem citati, ne da bi si napeljali oči. Dovolj svetlobe za otroke, da bi se lahko učili in bi si ne kvarili vida. Dovolj svetlobe za vas in zame, da bi lahko čitala, igrala karte, šivala in opravljala druga dela, ne da bi bile pri tem oči prizadete. Eden najbolj praktičnih darov za Božič so st rokovnjaško napravljene svetilke za čita-lijo. Naprodaj so v raznih trgovinah. Dar dobro razsvetljave plača srečnemu prejemniku vse leto dividende v udobnosti in zdravju. Samomor osiješkega 'advokata A' Osijeku se je zastrupil znani advokat dr. Aladar Klein. Zavžil je večjo količino voronala. Zapustil jo pi»t poslovilnih pisem, ki iz njih sledi, da so «ja pognalo v smrt težko gmotno razmere. Moža zastrupila, da bi lahko živela z Ijubčkom. Premožni kmet Josip Hu-sok iz Selite se je pred leti o-ženil z lepo Etelo Jahlansko. Za mlado lopo ženo so so pa kmalu začeli zanimati tudi sosedje in Ktela se j«» zaljubila v Mihajla Ilusaka. sorodnika svojega moža. Vsak dan je fant hodil k nji. nekega dno ga jo pa mož zasačil pri svoji ženi. Spoprijela sta se in fant jo zbil možu dva zoba. Žena se jo znala kmalu pobotati z možem, toda ljulx'ka jo še vedno imela. V začetku maja so imeli Husakovi domačo zabavo in povabljen je bil tudi Mihajlo. Proti jutru jo gospodar potoži!; da mu jt* postalo slabo iu legel je k počitku. Bolečine so bile pa vedno hujše iu zjutraj so ga morali odpeljati k zdravniku. Čez dva dni je v silnih mukah umrl in ljudje so takoj začeli govoriti, da ni umrl naravno smrti. Konečno so oblasti uvedle preiskavo in kemična analiza je pokazala, da je bil llusak res zastrupljen. Njegova žena jo priznala, da je moža zastrupila, da l>i nemoteno živela z Ijubčkom. Sin ubil očeta. A' Gornji Rijeci pri Novem Marofu se jo odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Starega posestnika O jura Njom-čiča jo ubil lastni sin Štefan. Oče je bil na sejmu in jo kupil več stvari za sina. ki se je hotelo tfeniti. Med temi je bila trudi srajca, ki Štefanu ni bila všeč in zaradi njo sta se sprla. Mod prepirom jo Štefan zgrabil sekiro in oplazil očeta čez rame, nato pa na vso moč udrihal po njem ter ga ubil. Zverinskega sina so zaprli. Sosedu odgriznil uho. Dobrovoljcc in predsednik udruženja vojnih invalidov v Hrvatski Dubici Nikola Ko-zarčanin jo odšel po opravkih na občino. Srečal jo soseda Gjuro Kesiča, ki jo brez vsakega povoda navalil nanj z nožem. Ker je Kozarčanin izgu- Zelodčno zdravilo, ki Je pama \alo mihyonom. "rhli-acii. III.. Prepričala m-m h\ >1. loto svojc-pi flffffsa. NitWvsir ni pr«»ti zaprtju. s1:iIn>iiiu toku. plim tu. srlnvo-lx»hi iu splošni iitriijouoKti. Pri vseh l«-k;iniji**jili J<*s, Trtner «"orp.. South A*lii..n SLOVENIC PUBLISHING CO. "TRAVEL BUREAU ni 9iit 18ui street new yobk, iv. t. nftrn nam ij> ceni voznih lotov, rezervacijo kabin, jn pojasnila za po-tcvanjr bil v vojni desno nogo. ni mo-irol bežati, pao jo pa zgrabil napadalca iu ga potisnil do zidu sosednjo hiše. Tako sta se ruvala, dokler Gjura ni dosego! nasprotnikovega ušesa in ga mu odgriznil. Kozarčanin je pobral uhelj in ga spravil v žop, sosedu jo |>a djoal, da ga ne* boli. kor ga ima v žepu. Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V vasi Vognjo blizu Srem-ske Mitrovice si je končala živ-1 jen jo 19-le t na vaška lepotica Ivanka Maleti»% hoerka b«:ga-toga posestnika. Mladenka so •jo zaljubila v lepega. a siromašnega Dimitrija 1'opoviea. Xjeiii starši so toinu liasproto-, vali, ko pa so videli, da deklo j ne popusti, jo zaool oeo zelo strogo ravnati z njo. M laden i o je zdaj odslužil vojaški rok in pred nekaj dnevi se je vrnil v vas. Razumujivo je, da so je mladenka sestala z njim. ko je pa oeo to izvedel, jo je pretepel in ozmerjal. V obupu jo nato Ivanka spila veejo količino oetove kislino in v silnih mukah umrla. Zanimiv izum Slovenca v Zagrebu. Zagrel>ške "Novosti" poročajo o zanimivem izumu '2\. letnega Slovenca <>. Stoinba-oha. Mladenič j«* izumil napravo, ki ji jo dal ime 4*karhura-torM in ki bo ogromnega pomena za avtomobilsko motorje, zlasti pa .glede porabo pogonskega materijala. ("Src za majhen specijalen tlel iz modi, ki ga jo inogoee montirati v toku one uro v vsak avtomobil. Bencin no prihaja direktno v cilindre, temveo so žo v tem posebnem razpliujaeu spremeni v oist plin ter popolnoma izgoreva. Zato odpade vsak dim pri izpuhu. Na ta naoin se prihrani 50 odstotkov goriva. BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC. — — Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in Se je gotov, naj poilje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, ds bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skučnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljie jamstvo vsakemu. Priglasit t se takoj ta navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« West 18th Street New York. N. T. 15. decembra: Pari« v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: Albert Ballin v Hamh.jr* 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26- decembra: l*eutn< hland v ITarnburr 29 decembra: i lie de France v Havre 2. Januarja: •Vjuilaiiia \ <*lu-rli«>urp J januarja: .Manhattan v Havre 4. Januarja: Kur»|ia v Itrt-njeri 5. januarja: i^ifayette v Havre Itex v «;.-!>.»a 9. Januarja: Majestic- v »"herbourn 11. januarja: Itrrnifii v ISremeu 12. januarja: ' 'h.Lmphiin v Havre Vulnknln v Trxt 16. januarja: Washington v I lavr-j 18. Januarja: i tiympif v »'h'-rlx-iirc 19. januarja: lie fie France v Havre Oinlf di Savoin v i:«-nf.a 25. januarja: Kur"!«:! v Bremen Ber-(maria v Cherbourg 26. januarja: I^ifayctte v 11 a vre 30. Januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- «'iMunpluin v Havre l£> x v «Jen<>a 6. februarja: Olympic v I'lirtwuirR 3. februarja: Bremen v Bremen He «1.- France v Havre 13. lebruarja: ■ I i Savnia v Onna 14. februarja: \V: KliliiKinn v Havre 15. -. ebruarja: ] Be etigiirlu v fherlmnru i 21. februarja: } Saturnia v Trst f 22. februarja: Kurn;UX.\ poSTUEŽnA — KRASXE kabine v tbkt.;km fiaziikiitr za i > v k in* štibi osubf. Svetovno slavna franetaka ku-inja. — Brezplačno vino z obedi. VA?.\ pbtl-lAfiA l'nTIrJK Z VAMI l>0 CILJA Zji nadaljnn navedla iti karte pičite na — SLOVENIC publishing co. i LEO ZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc 216 Weat 18th St.. New York City l 302 East 72nd St., New York City cJreaefi Jlne bur jell je lahko povzrori ne- j liatliio smrt. Zato ji pisarila 1 taka pisma, da l>i stara ^ospa j hitro umrla iu Ja hi ona nato' podedovala njeno veliko pre-j moy.enje. PISMA, KI NAJ BI UMORILA | ADVOKAT SI JE PREREZAL VRAT ^.....-^M.:. - Neki angleški detektiv je pred kratkim dognal, da so tudi pisma lahko moriluo orodje. Nanj se je obrnila stara gospa, katera je vsak dan dobivala razburljiva in prostasko pisana brezimna pisma. Detektiv je šel takoj na delo. Hišno o-sebje niti vedelo ni, da je mož detektiv. Vendar mu je bilo precej težko pod to ali ono pretvezo dobiti v roke pisavo vseh hišnih stanovalcev. Ko je imel v rokah pisavo vseh hišnih stanovalcev, je začel pisavo primerjati s pisavo na pismih, katera je prejemala stara gospa. Ugotovil je, da je pisava neke hišne stanovalke prav taka in da ima ravno take pravopisne napake, kakor pisava na onih pismih. Ta stanovalka pa ni bila niliee drugi, kakor tiha, skromna, pridna in lepa nečakinja stare gospe, katere je detektivu sama dala v roke dokaze, da je ona pisala tista prostaška pisma. Detektiv jo je trdno prijel in mlado dekle je izjavilo ter to tudi pismeno potrdilo, da je s svojimi pismi stara gospo hotela — umoriti. Vedela je, da ima njena teta, ki je zelo bogata, slabo srce in da ji vsako raz- ill^iTfiiii!!! la^li'ii i ^ Te dni si je budimpeštanski odvetnik Aladar Barsi z britvijo prerezal vrat. Barsi, ki je bil likvidator Angleške mednarodne banke, je to storil v strahu, da ne bi po likvidaciji prišel ob kruh. Izkazalo pa se je, da je bila njegova bojazen popolnoma neupravičena, kolje izvršil dejanje v veliki duševni potlačenosti. Z EMLJEVIDI Poziv! Ixdajanje lista je ▼ ztszI s velikimi stroški. Mn« go ]ih je, ki so radi sla bih razmer tako prizadeti, da ao nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno. Uprava "G. H." STENSKI ZEMLJEVIDI Na imunem papirju s plut-ucnlmi pivglbi ............7.G0 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska Banovina............30 Ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Poborjr, Kozjak............. .30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ....... MALI ......... NOVA EVROPA .....40 .......15 .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippl, Washington, Wyoming ............ .28 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40 NaroČilom Je priložiti denar, bodisi t gotovini. Money Order ali postne znamke po I ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandi-raJte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, H. T.