Letnik III. (LVlin V Ljubljani. 29. septembra 1905. List 39. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. XVII. nedelja po Binkoštili. Učenik, katera je največa zapoved v postavi? (Matej 22.) Kako srečen, če se ti v temni noči pokaže izza neprodanega gozdovega vejevja tam v daljavi svetilo. Za to ljubo lučjo hodeč si gotov, da prideš vun na rešilno plan. Dragi! Kaj pa j^ tudi v notranjem živenju važnejega od r&zsvetlitve duha; kaj boljega, nego da se lun oboroži s tisto vsakovrstno vednostjo, ki jo tako zelo rabi vsak v svojem poklicu na zemlji. Ker smo skoraj povsod uprav te dni na začetku novega šolskega leta — pomislimo te trenotke o luči izobraženja in sicer, kako je 1 vič blagostanje prostega naroda oprto na ljudsko šolo in 2gič kako je blagostanje izobraženejih krogov oprto na srednje in najviše šole. H: I. Blagostanje prostega naroda je oprto na ljudsko šolo. Ljudske šole bistvena naloga je, naj toliko uvežba vaše otroke, da si pridobe poglavitnosti iz verskega nauka; da se navadijo brati, pisati in računati v materinem jeziku. To je vse, kar se more takim otrokom s pridom privesti do uma. Kedor je hrepeneče narave — izostal iz te šole pozneje bere in piše in premišljuje, priuči se obilega še sam ter pride do tega, da prav lahko izhaja v navadnih potrebah živenja. S temi šolami vam je, dragi, podanega veliko. V vsakem le nekoliko znatnejem kraju so postavljene danes šole. Slednji celo mora hoditi v šolo; sicer pridejo stariši — ko bi ga ne pošiljali — v neprijetno dotiko s postavo. Vsiljevanje sploh ni priporočilno in ni prijetno — a da se vam vsiljuje dobra reč: omika uma, duha in srca, to je pa vas in vaših otrok naj veča sreča. „Sila ni mila" — se glasi narodov pregovor; a tu moramo ta sicer pravi narodov rek prestvariti in reči: Sila je mila. Teh dobrot, ki se vam ponujajo danes in vsiljujejo celo, niso vživali vaši stari očetje in vaše stare matere in tudi še vaši očetje in vaše materene. Po ure daleč so je morali pošiljati do kakega večega kraja, kjer je bila šola, da so si tam s takim občutnim naporom pridobili tiste vednostne podlage, ki se danes vsepovsod nudi vašim otrokom. In daleč v mesta so je morali oddajati z velikimi troški, da so se tam naučili toliko, kolikor se nauče v 1. in 2. razredu ki ju imate — če jih ni več — to dobo koj doma. Zato, dragi, hvaležni bodite državi, ki vam skrbi za omiko in vam jo celo vsiljuje; zdi se mi, kakor bi se hotelo vsiljevati komu zlato in srebro. A zmotil sem se v izrazu — več nego zlato in srebro! Omike duha si namreč nikedo vas ni v stanu kupiti zlatom in srebrom. Pridobi se le samo z osebnim velikim trudom in ona ti potem sama na sebi preskrbljuje svetnega zlata in srebra. Drago-ceneja je od obeh: kje so namreč tisti časi, ko ni bilo treba niti pisati znati, niti ne brati in je bil modrec v vasi, ki je znal prečitati sem došlo pisanje. To naše sedanje ljudske šole. II. Blagostanje izobraženejih krofov je oprto na srednje in najviše šole. Srednjim šolam naloga je, naj se na trdni podlagi ljudske šole toliko nauče v njih vaši sinovi, da so sposobni podati se v veča mesta na duhovski, učiteljski, pravo-slovni ali zdravniški poklic. V veča tuja mesta za enkrat pravim zato, ker po pravici pričakujemo takih šol tudi v sredi na Slovenskem — v naši Ljubljani. Te najviše šole pa izobrazujo v teh glavnih panogah človeškega znanja in človeških poklicev, brez kojih bi dandanes moralo popolno zastati časa kolo. Kako vam je treba duhovstva, ne bom popisoval. Saj si nobeden vas ne upa brez sv. zakramentov in brez božje službe živeti tu na zemlji in nobeden si ne želi brez duhovne pomoči prestopiti praga s tega na oni neznani svet. — In kaj bi brez više izobraženega učiteljstva bilo? Saj bi se brez njega pomoči nikedo več vsposobiti potem ne mogel do kakega odličnejega stala v človeški družbi. In kar se je stoletja dozidalo na narodov omiki, danes bi bile le samo podrtine. — Kakošno bi bilo človeštvo brez mož pravice? Celo še danes beremo in se mnogokrat sami prepričujemo o najžalejih izbruhih človeških strasti. Vzemite pa človeštvu postave in one, ki so njihovi blagodejni čuvarji, potem si koj na ulici — doli pod svojo hišo več ne boš svest živenja. Žal. da je mnogokrat res, kar pesnik v ob-tipanju nad človeštvom veli: „Za zverstraš-nejšo se ne zna kot človek v blodnji je duha." - In zdravilstvo! Kakor velikanska bolnišnica je prav za prav ves svet. Popi-sujo pa se vam ozdravljenja, da se čudom čudite razboritosti človeškega duha to sodeč, kako se ob napredujoči vednosti vničiti vtegnejo kedaj bolezni, kojim je danes neizogibna posledica — smrt. In kako podlago tvorijo še nadaljni samoizobrazbi take naše učilne? Kar imamo imenitnih mož — človeštvu v blagor - vsi so iz teh šol. Na takih šolah je zastavil temelj učenosti n. pr. naš Matija Čop, ki je govoril 19 jezikov. Da pa spoznate to vez, ki naj zedinja domačo selsko hišo z najvi-šimi šolami, kar jih imamo, povem naj vam ob tem imenu, kar je ta velikan učenosti dejal mojemu dedu, ko je posetil svojo rodno hišo na Gorenskem. Te-le besede je govoril: „Ne veš, koliko sem prebral knjig; a da bi tega ne veroval, kar so me učili mati doma, ne imel bi nobene vere." To vam matere v izgled in v svarilo. Meni so te velike besede na umu, kadar hodim na Brez-nici memo kraja, kjer jih je govoril Matija Čop. Toliko torej, dragi, v spričbo, kakošen blagor da tvorijo posameznikom in po njih vesoljnemu človeštvu srednje in velike šole. * * * Dragi! Oprtim na današnje premišljevanje vam bodi najvestneja skrb ta, da se vaši otroci redoma vdeležujejo pouka v ljuških šolah; če pa morete, privoščite jim še viših šol, ki so vir vse sedanje človeške modrosti. 0 tej modrosti vam govori Modrostina knjiga v sv. pismu, ki pravi: Jn više sem cenil modrost, nego kraljestva in kraljeve sedeže; in bogastvo sem štel kakor nič ž njo v primeri. Tudi nobenega drazega kamena nisem primerjal ž njo: zakaj vse zlato je v primeri ž njo slab pesek in srebro zraven nje ima ceno kakor blato. Ljubša mi je bila nego zdravje in lepota in za luč sem si jo izvolil; ker nikedar ne vgasne njena svitloba. Ž njo vred pa mi je došlo vse dobro; slave brez mere po njenih rokah... Ona je namreč dih božje moči in čist iztok svetlosti vsemogočnega Boga." (Modr. 7, 8. 9.10.11.25.) Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. (Konec) 11. Cerkev sv. Križa v stari bo I u iei. 1 s m i I j e II e s e s t r e. K oje i / p o <| - letela Ljubljančanom prošnja, da bi se vrnili u * m i 1 j e n i k i. obrnila se je njihova pozornost na usmiljen«- sestre, ki naj Li prevzele službo v bolnici. Dvajset do trideset let se je pletla ta stvar, dokler se ni naposled vresnieila. Poslali sii najprej nekaj deklic iz Ljubljane v Motiakovo. da bi se tamkaj izurile v oskrbo- vanju hohiikov. Ali ta poizkus se ni posrečil. Naselitev usmiljenih sester je prišla iznova na dnevni red, ko je volila neka vdova 30.0ooghl. kakor vstanovo za vzdrževanje posebnega duhovnika v bolnici pod pogoj o. da se izroči bolnična uprava usmiljenim sestram. Letos dne L list op uda ho minilo petdeset let. odkar se je to ob-i s t i n i 1 o. P e t i m s e s t r a m . ki so že prej bivale v Ljubljani, se je pridružilo se se d e m d r u g i h iz Nemškega (Jradea — prvi u s m i 1 j e n k i d e 1 u j o č i v Ljub-1 j a n i sta bili: s e d a n j a n a č e l n i e a L eo p o 1 d a II o p p e in Marija Urun-n e r. Za stanovanje so jim odkazali izbe, kjer sta prej prebivala dva zdravniška pomočnika in holnični oskrbnik. Leta lsua. je bivalo v sedmih izbah nekdanjega diskal-ooatskega samostana 20 usmiljenih sestra. C e r k e v. < lovore o preustrojevanju nekdanjih diskalceatskih poslopij za bolnico sem omenil, da so cerkev sv. Josipa z žagradom vred porabili za bolniške prostore. Skrajni jugozapadni holnični oddelek ob dunajski cesti, kije molel nalik rizalitu iz ostale zgradbe, to je bilo pročelje nekdanje diskalceatske cerkve. Cerkvena vrata so zazidali iu zvonika porušili. Od diskalceatskega svetišča sv. Josipa je ostala cdinole mrtvaška kapela. ki so jo prelevili v bolniško eerkev sv. križa. O njej podam v nastopnih vrsticah zanimive beleške v. prijateljskega peresa železniškega olicijala Frančiška Pod-k raj še k a. ki je nekoč prod 4<> leti opravljal službo ministranta v cerkvi sv. križa — srčna mu hvala zanje! Kdin oltar špitalske cerkve — lako jo je nazival narod —je bil iz mavca (sch\var-zer (iipsahgussi. iz kakoršne snovi je bil tudi rajni veliki oltar šentpeterski.* Slog mu je * Veliki oltar šentpeterske cerkve v Ljubljani, porušen leta 18%., ko so podaljšali apsido, je bil impo-»anten renesančen velikan V dnu prezbiterja se je dvigal ob steni. Na dveh visokih podstavkih stoječa sta ga stražila na evangeljski strani kip sv. Pavla v preko-životni velikosti. Iznad podstavkov sta se vzpenjala na vsaki strani po dva mogočr.a stebra, ki jo slonel na njima oltarjev svod. V gorenjem delu oltarja je gledal iz okrogle line kip Buga Očeta, ol> njem na straneh sta bila nameščena dva velika nnglja s Siroma razprostrtima rokama V sreliSču rltarja je bila z zlatim okvirjem bil retiesanški. Na vsaki strani je imel po dva okrogla slopa. Oltarna oljnata slika je kazala trpečega Rešitelja razpetega. Mila je jako dobro delo. če se ne motim. Pavla Kiihnla. Sohi blažene Device in sv. Ivana hlagovestnika na straneh, pozlačeni in - a naravne velikosti sta bili menda tudi iz mavca. Iz te snovi je bilo tudi pozlačeno šotorišče. čegar vrata so se sukala in dva moleča an-gelja ob strani. Nad šotoriščem je stala izvrstna oljnata slika sv. Hogorodice z detetom Jezusčkom v naročju: obleka jej je bila modre in rdeče barve. Okvir tej sliki je bi! širok, kositernast in posrebreit. zaokrožen s pozlačenimi žarki. Ta podoba je bila tolikošuja. kolikorsnja je ona Marije pomočnice v IVan-čiskanski Cerkvi v drugi kapeli na listovi strani. O šniarnicah so namesto to podobo stavili kip lirezinadožne na šatorišče. Poleg krstnega kamena je visela slaba, a silno velika slika: glavosek sv. Ivana Krstnika. Po-edine osebe na tej podobi so imele skoro naravno velikost. Visoka je bila kake :» o do I ni. Omeniti treba tudi oljnate slike, ki jo jo našel o. Karol Heidrich pod bolnično streho. Mariji pomočnici, vpodobljeni na tem uiuo-tvoru slikarja 1 lerrleina. je z zlatom obrobljena obleka, takisto Jezusčku. Sedaj visi ta slika v pisarni duhovskega uiada v noviboluici. Cerkev sv. križa je imela obliko pravo-kotnika. Krajši stranici njegovi sta se dotikali: ena bolnice, ob njej je bilo orgljišče. ki je do njega iz sredine vodilo šest kanic-nitili stopnic, druga nekdanjih Parmhcrci-garskih (sedaj Dalmatinovih) ulic, ob njej je stal veliki oltar. Hrastove klopi so zavzemale vso ladijo. Na evangeljski strani je bil žagrad. Nad njim se je vzpenjal zvonik. Imel je podobo paralelograma. I>il je nizek, da se obrobljena dolbina in v njej kip sv. Petra ponosno dvi-gajočega ključa; nad njim je tičal napis: Tibi dabo rlaves regni coelorum. Vrh oltarja je gnezdil pelikan odpirajoči si s kljunom prsi, da pijo iz njih mladiči kri Na prosto stoječi menai sta klečala ob tabernaklju dva velika keruba. Kakor vsi drugi kipi sta bila tudi ta dva sadrasta in bela. Oltar je bil marmoriran, glavice vrh stebrov pa pozlačene. Modeloval ga je v les in preobleko! s sadrom stukater Martin Kigel leta 1777- za 2000 gld. Leta 184H. ga je prenovil in prezlatil pozlatar Maček Žal, da se ta znameniti oltar ni udostojil fotograf, -vanja, predno se je zgrudil v prah. ^ / * »K«« . y ■ i !'»■»« * i'i.f ji* _____ Stran 308. 'l"**?^ . DANICA 1905 % (Letnik III. (LVII.) iz inK^r^nso^Tifeie^ mkakthTkni^ ni ridel^mic po ki^TniTi in sv('too1jsl^>hi?4ili: vodo, preko cerkvene strehe na Dunajsko cesto, drevesno volno i. dr. Mnogokrat sem ga Kapa mu je bila baročna. Pričetkom šestde- spremljal. Pod zemljo je ležalo tedaj še mnogo set i h let so ga povišali za kakih deset metrov lobanj in drugih človeških kosti ter ostanki ter mu nadeli šiljasto streho. Line so dobile krst. okniee. Seveda so tudi tri zvonove, ki vise Do leta 1811. je bila cerkvica sv. križa danes v novi bolniški kapeli, obesili mnogo više. Ob enem je dobil zvonik ur^ katere prej ni imel. Izdelal jo je urarski mojster Pogačnik iz Krope. Tudi ta ura se je z zvonovi vred preselila v novo bolniško kapelo. Baje je to uro nabavila neka gospa Jelenova, posestnica hiše na oglu Perinercgarske gase« in Dunajske ceste. Ko so konec petdesetih zasebna kapela usmiljenih bratov: tedaj pa se je izročila očitni službi božji i Zg. Danica« 1S54.. 47). Po zopetni pridobit vi kranjske dežele so v bolnični cerkvi dne 4. vinotoka 1814. slovesno praznovali god cesarja Franca. Bila je tamkaj velika sv. maša z zahvalno pesmijo. Avstrijsko vojaštvo — konjiča in pešci — let kopali novi temelj tej zgradbi, našlo seje so prisostovali prazniško opravljeni z mno- tam mnogo mrtvaških kosti — umevno, saj se je tam na Ajdovščini kedaj nahajalo lu-tersko pokopališče: a narod je vgibal. da so petični Jeleni za časa francoske okupacije oplenili vojaško blagajno ter pobite Francoze zakopali v kleti doma — odtod one človeške kosti, odtod bogastvo Jelenovih. Da se odolži grehom prednikov, nabavila je Jelenovka bol- žico ljudij. ki so klicali cesarju: vivat. Izmed drugih slovesnosti, ki so se vršile v cerkvi sv. križa, omenjam dvestoletnico smrti sv. Vincencija Pavljanskega. Pričela se je dne 27. kimalca 1800. in trajala do 4. dne vinotoka. Deležniki so prejeli popolne odpustke. O češčenju tega svetnika v bolniški cerkvi pripominja Fr. Pod kraj šek: God sv. cerkvi uro — poroča Fr. Pod k raj šek Vincencija Pavljanskega seje praznoval od in o pravkar omenjeni dobrotnici pristavlja leta 1800. vsako leto počenši z 10. dnem ma- opomnjo: Pred sobo sv. Trojice, na južni lega srpana s slovesno osmino. Zjutraj je strani postamenta. še danes stoji pločevinasta bila o '/-jO. uri vsak dan slovesna peta maša. in pozlačena svetilka v podobi monšt ranče. Razsvetljava te svetilke je bila poverjena usmiljenkam. Vsako noč je gorela tam rdeča luč. Anton Mergole. bivši dolgoletni cerkvenec špitalski in kasneje frančiškanski, ki je prižigal to luč, mi je nekoč pri taki priliki pravil, da je i to zadužbino vstanovila imenovana Jelenovka vol i vsi v to svrho neko vsoto. Kje je naložena, ne vem. Po preselitvi v novo bolnico pa je prestala ta luč: danes se ne briga nihče zanjo. In vstanova ? Pred leti sem omenil nekje to stvar, pojasnil pa je ni nihče do danes. Iz prejšnje dobe so ostale podzemeljske rake. »Vhod v rake v zemlji — nadaljuje a zvečer ob 0. uri litanije zložene v proslavo tega ugodnika božjega z blagoslovom. Nad sv. šotorišče tja, kjer je stala sicer milostn i 1 »odol>a sv. Bogorodiee. postavila se je teh osem dni oljnata, vrlo lepo okičena slika sv. Vincencija Pavljanskega. Vsa popoldanska služba božja sploh se je izvajala vedno v nemškem jeziku. Samo šinarnice so bile vedno slovenske. Cerkev sv. križa je bila podružnica župne cerkve Device Marije pred mostom; a 1. 1857. seje nekoliko predrugačila la razmera. Tedaj je dobila izza gori omenjenega volila bol-nična cerkev svojega duhovnika, ki je po naročilu školijstva vodil svojo krstno in Fr. Pod k raj šek — seje nahajal nasproti vhodu mrtvaško knjigo, le zakonske stvari so ostale žagradovemu (pod zvonikom) na dvorišču. Nad temi rakami je bila dvorana za moške medicinične« bolnike — prej svetišče diskal-ceatsko. V rako so vodile široke lesene stopnice, nad katerimi se je spenjala z opeko krita streha. Vhod ni imel vrat. Doli v rake je nosil že imenovani cerkvence Mergole osta- tudi nadalje v področju frančiškanskega župnika ( Zg. I).< 1857., 105». Za duhovnega oskrbnika ikurata) ljubljanske bolnice je postavilo školijstvo Višnjami Josipa Tu rka, rojenega dne 25. sušca 1815.. posvečenega dne 31. sušca 1838. Koje po 30letnem delovanju v duhovskeni stanu zatisnil za vselej oči, pisale so Blei\veisove Novice« takole o njem: Dne 30. rožnika 1874. je umrl po nesrečni operaciji — bolehal je za kamenom v mehurju (Fr. F.) — g. -lože Turk, duhoven v ljubljanski deželni bolnišnici. Ranjki, zvest sin svoje domovine, je marljivo izpolnoval mnogo let težavne opravila v bolnišnici in si je še zadnji čas postavil s tem lep spominek, da jc nabral za napravo novih orgel j in novega kora v bolnišnični cerkvi zdatnih milodarov. Turk je bil ljudomil mož srednje postave, rejen in okrogel, Govore je holmjal (Fr. F.). Po Turkovi smrtilso prevzeli duhovno službovanje v cerkvi sv. križa in v bolnici oo. frančiškani. Tu so delovali: o. Klemen del ene c do svoje smrti dne 20. grudna 1875.; umrl je. za logarjem, ki gaje bil nalezel v bolnici; o. A n g e 1 i k Hribar leta 1870. in 1877. in o. Feliks Podbregar leta 1877. do 1879. Tega leta so nastopali ku-raeijo v bolnici oo. 1 a z a r i s t i. Kurati so bili: o. d o s i p P r e m o ž , o. I v a n K u -kovic, o. Ignacij H ii h m , o. K a r o 1 II e i d r i c h ; subsidijariji: o. A n ton G e r-š a k , o. Iva n K u k o v i č , o. Ig n a c i j H d h m , o. A d o 1 f P o g o r e 1 e c in o. Karol II e i d r i h. Dne 20. rožnika 1880. so jo slovesno praznoval spominj za našo deželo prevažnega dejstva, da je pred sto leti ljudomili cesar dosip II. vstanovil v nekdanjem diskaloeat-skem samostanu javno bolnico. Omenjenega dne jo bila slovesna sv. maša v cerkvi sv. križa. Daroval jo jo superijor lazaristov o. Bolim ob navzočnosti knezškofa drja. dakoba Missie, deželnega predsednika Andreja \Vin-klerja, deželnega glavarja grofa Tluirna, mestnega župana Petra Grassellija in drugih veljakov. Prostori, ki so se polnili z bolniki več nego sto let. so postali nedostatni. Oezdalje bolj so je oglašala potreba novo, modernim razmeram primerne bolnice. O cesarjevi štiri-desetletnici lota 1888. so je oglasil velikodušen kupec, ki jo ponudil deželi 120.000 gld. za staro bolnico. Bil jc to vstanovitelj višje dekliške šolo in darovalec mnogih vstanov. milijonar d o s i p (loru p. Kranjska dežela je rada sprejela njegovo ponudbo. Razni vzroki so zavlekli razpis del za zgradbo nove bolnice do meseca malega travna 1893. Namestil leta 1890.. kakor je bilo prej določeno, jo dovršila eerkev sv. križa in ž njo vred stara bolnica — nekdanji diskalceat-ski samostan — svojo nalogo že eno leto poprej. Vzrok je bil velikonočni potres L 1895. K o s t a o b zaloški e e s t i na nekdanjih škofijskih njivah že stali 11 a ni o s t n i o i: n o v a b o 1 n i e a i n n o v a 1 i č 11 e j š a cerkvica, zadal je grozni potres smrtni vdaree poslopjema, ki je b i 1 o g o v o r j e n j o o n j i ni a v temle poglavju. V stari bolnici so se vdrli stropi in steno so so razpočile, da so jo videlo iz izbo v izbo. Zid ob cesti se jo zelo nagnil. L sni i Ij on o sestre so v g r o z n i p o t r o s n i n o č i s č u d o v i t o pogumu ost jo in požrtvovalnostjo nosile bolnike i z r a z p a d a j o č e g a pošlo p j a n a v r t. Dno Ki. vinotoka 1895. je bila slovesno blagoslovljena nova bolnica. V novo svetišče ob zaloški cesti so prenesli vso bogoslužno opravo iz stare bolnične cerkve in tudi zvonove. Proti koncu vinotoka imenovanega leta so joli podirati nekdanjo »parmhereigarsko ali špitalsko eerkev in bolniorT O poruše-vanju so so pokazalo ponekod stare freske diskaleeatske in v zemeljskem krilu njihovo rake. Na stavbišču eerkvo sv. dosipa in samostana bosih avguštineev na Ajdovščini so dvigajo sedaj v modernem slogu sezidane hišo. Župnik Ivan Vrhovnik Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini. (Dalje.) Oglejski očak j o imel v avstrijskih deželah nad snu d n h o v n i k o v. a komaj 50 jih jo bilo domačinov, vsi drugi so bili tujci tujega jezika. >ljudstvu veljajo pridige več nogo mašo in ceremonije; Lutoraiici so ravno s pridigami največ dosegli. Patrijarh bi moral vsokako znati te jezike in bi moral o sebi reči: Moje ovce čujejo moj glas. daz poznam svoje ovco in one poznajo meno: tako si jo pritrjeval papežev protoiiotarii. ' y ' -V^' rt/%. r .r «* ».■ tj pozneje novomeški prošt Albert 1 Vssler (H»22 lt»2!M. ki s«* je trudil v liimu izpolniti željo nadvojvode Kerdinauda. da bi se \slanovila v Gorici nova nadškolija. Poglejmo sedaj, kako je lutcranstvo životarilo v Beli Krajini, ki je Lila pod brezvplivno očakovo eerkveno oblastjo. XIV. L u teran i v IJeli Krajini, rti Lu teran i vlomijo v Delo Krajino. Prav listi ras. ko so Turki zagrozili, da snaiiiejo z zvonika sv. Štefana na Dunaju krščanski križ ter zasade mesto njega ni«>-lianiedaiiski polu mesce, je žugala katoliški cerkvi m* dosti manjša nevarnost od katoliške strani, od severa. V začetku 17. stoletja, namreč L l."»17. je začel Martin Luter trositi svojo krivo vero. katera se je z Nemškega razširila čudovito naglo na Kranjskem. Nova verasezove luteranska po začetniku Lutru. Ker je pa »m sv. pismo proglasil za edin vir sv. vere. in skliceval >e v« dno na sv. evangelij, tolniačujoč ga po svoje. imenuje se njegova vera evangelj^ka in ker so njeni pristaši na državnem zboru v Speicru » L">2U. oporekali. s tlijo besedo protcstoVali oklicu dtŽaV-nega zbora »ki prepoveduje vsako novotai ijo V cerkveliill iu Verskih zadevalo, oprijelo se jih jc ime oporckovalci-protestantje. Davno se je bil Lutru poizkus na Nemškem posrečil, potem Še le je prišla vest o novi veri ludi na Kranjsko. Tu ni nastopila kakor odločna nasprotnica stare vere. nego z najboljšo voljo, odpraviti razne razvade in učiti le čisto resnico. Zato koj v začetku ni bila v trdem nasprotstvu s staro cerkvijo, pač pa je na tihem izpodkopavala njen vgled in sebi zidala vedno trdnejšo podlago. < >klenili SO se liOVe Ve| e plemiči po graščinah na svojo stran pridobili nekaj katoliških duhovnikov, katerim ni prav vgajalo v n jihovem stanu. I videli sc. da jih nova vera na najlepši način oprosti onega bremena dolžnosti in obljub, ki so jim bile tako nadležne. 7. njihovo pomočjo so poizkušali na svojo stran pridobiti priprosto ljudstvo, češ: izgled odpadnikov le vrste zelo vpliva. Vender prav pri ljudstvu je šln trdo: imeli s»» premalo zaupanja prvi kakor slednji, da bi jim slepo ledilo v verskem oziru. Ložjc je šlo po mestih. Mest ni pisarji, po manjših mestih edini svetni izobraženci, so se nove vere oklenili z \ -o vnemo. Na svojo stran so potegnili mestne sodnike. Pod pritiskom teh glav so se morali polnteraniti meščani. Meščanska pravica se je delila le luteranom. niti posestva si ni smel nikedo kupiti od meščana, če ni prej opustil stare in se oklenil rove vere. Sodnik je sodil luteranom v prid: katolikom v kvar. Kjer ni šl » z lepa. tam in zlasti pri kmetu je pela sila od strani pleineuitasev. ki so izku-šali strahovati celo vladarja. Odrekli so celo potm*č v turški sili in kaj naj bi delal vladar brez te p.-moči nasproti Turku. Deželni knezi bi bili sila radi stopili predrznemu nastopu lulcraiicev na prste. ;» zažugali so. da se vdajo rajše Turku, če ne odjenja. (V so Turki jeli žugati in rožljati z orožjem, takrat gotovo niso zamudili prilike, da ne bi bili iz njih iztisnili novih pravic. Na ta način so imeli lu-terani kateregakoli stanu pri plcmenilaših najzanesljivejšo zaslombo. Plemiči neposredno, p o s r c d n o Turki so odpirali luteranstvu pot v Delo Krajino. katera je kmalu mrgolela luteranskili pridigarjev. Zdel s«- jim je prav la kotiček varen pred roko svetne in cerkvene oblasti. Lu t eranstvo se je na Do le tisk e m n a g 1 o širilo, k e r so g r a -š č a k i sprejeli skoro vsi do zadnjega novo vero. Pri njih so se držali s cesarskimi ukazi preganjani luteranski pridigarji. L. LVlN. se je vselila nova vera v večino doienskih mest. Pomanjkanje duhovnikov in odpad njihov je onemogočil vse vla-dine v k repe. In novnvcrci so sramotili katoliške duhovnike in hujskali ljudstvo proti njim. da je jelo rogoviliti po mestu. Ker je prav Novo Mesto in sosednje Hrvaško in Stajarsko dobivalo največ pomoči iz Dele Krajine, smemo sklepati, da se je bilo lule-ranskih pridigarjev seni veliko priteplo. In to umevno: gradovi pleinenitašev v Krajini in v nje obmeji so jim bili varno zavetišče. V njih so se držali s cesarskimi ukazi preganjani predikantje: Oglej je bil predaleč in brez vpliva, da bi jih bila dosegla svareča in kaznujoča škofova roka. Takozvaneinu višjemu svetu je bila ta okolica predaleč in pre-ueznalna. da bi tu iskali ali vsaj slutili te nevarne ljudi. Ljubljana s svojim vplivom je bila predaleč in še dalje sedeži deželnih knezov. Oglej ]>a m * prihaja sploh v poštev. In naj hi s.« zavezalo vse proti njim. plitka Kolpa j«' dala v tem oziru mirnih Hrvaški nedosegljivih zavetišč. licla Krajina je postala. o čemur se prepričamo v naslednjem, ne le zavetišče, nego tudi iztečišče predikan-tom za njih misijonsko delovanje na Dolcii-skem. v prvi vrsti v Novem Mestu, na Spodnjem štajar>kem in na Hrvaškem. Daje hila ona iuteraiiom gnezdo zavetišča, prepričamo se le iz teh slučajev. Luterani so clohro znali, da ne bodo z nečimur svoje stvari toliko podprli. nego s tiskom. Torej jim je bilo to najbolj na, šivu. Ko je Ivan baron t ngnad. Korošee. položil gmotni temelj temu podjetju, začel je prevajati Primož Trubar slovenske. Konzul Stepati, duhovnik odpadnik, pa hrvaške knjige. Konzul je že 1. 1550. prevel katekizem in prvi del sv. pisma novega zakona in se napotil s tem v domovino, da se posvetuje s strokovnjaki. PriŠedŠi v Ljubljano seje seznanil z Antonom Dalmatinom. Matijo Khloinhuerjem in je prevajal Trubarjeve knjige na hrvaški jezik. L. 1559. 2*. avgusta se je sešel v Metliki zbor veščakov. ki so odobrili Konzulove in Dalmatinove prevodi' in mu to pismeno potrdili. S tem pismom je odšel Konzul zopet na Nemško in je vzel seboj Antona Dalmatina. Vdeležili so se tega zbora veščakov: Konzul. Anton Dalmatin. M. Zmajič. komtur vitezov sv. Ivana. Mat. Vlahovič in Ivan Kei-stenberger. metliška pastorja. Ivan Pičik. mestni župan. Stepali Stipanič. kapelan iz Ms.-. Ivan Kolovič. kapelan iz sv. Križa. Anton liožič iz Modruša. Miha Vozič Melličan. Andrej dakšič. peter Krajačič. Nikolaj Drino-vački. oskrbnik bana Krdodija v Metliki, durij Pisee. pisar.* Dne 2. januarija 1500. je poslal Trubar po en izvod vseh dotlej izdanih knjig kralju Maksimilijanu na reškem, da bi (»vrgel očitanje, češ. da je sanjar in krivoveree. Prosil ga je. naj da na Kranjskem po strokovnjakih presoditi knjige: 12. januarija se je Trubar z isto prošnjo pozval do deželnih stanov kranjskih. Zbrali so se plemiči, duhovniki in meščani. ki niso mogli vsebini nič očitati, pač pa so marsikaj očitali .jeziku, v katerem je pisal. Med katoliškimi duhovniki, ki so se vdeležili ocene knjig, nahajamo Nikolaja Se-miskega (odpadel 1. 1570.) župnika v Semiču iTsehiembs). župnika Viniškega. Crmošnjiš-kega in onega iz Kostela. Ti so bili že isti čas Nikodeniove vrste, ki so na zunaj še pripadali stari veri. v srcu se pa oklepali novih naukov. lv» so se odobrile Trubarjeve knjige, začeli so jih koj to leto (1500) razpošiljati po slovenskih deželah. Metliškim predikantom so pustili deset izvodov zastonj**", iz česar bi sklepali, da so jih ti zahtevali v večjem številu in dobili one zastonjske za nameček (Dalje pride.) „r\ Iz sveta. Papež Pij X. — prijatelj telovadbi. < »d 5. do s. dne vinotoka bodo v vatikanskih vrtovih gininastiške igre italskih katoliških društev in papež je namenil 200 zlatih in 3oo srebrnih kolajn za nagrado najboljšim telovadnim činom. Posvetovaje se s kardinali zaradi teh iger je dejal papež kardinalom, ki jim ni vsem po godu ta šport, takole: Pridite gledat te vrle dečke. Čutili se boste za petdeset let mlajše: saj svežost in živahnost mladine pomladi tihi in mirni Vatikan. Mladina naj si vtrjuje telo: v tem naj išče svoje veselje. Ob tem se okoristi ne le telo. nego tudi duša! B P Katoličanov na Japonskem je bilo konec leta 190-1. v veliki školiji tokijski 917S s 31 misijonarji, v nangasaški školiji 41.45-s z ed-nakini številom misijonarjev. v osaški školiji 4000 katoličanov z 2s misijonarji iu v liako-daški školiji 4235 katoličanov in 23 misijonarjev. B P Zrnje. Korist sv. maše. S sv. Petrom Damijaii- skim je ravnal njegov brat zelo grdo. Velikokrat je moral biti lačen, velikokrat strgan, še večkrat je bil pa tepen. Deček je našel nekoč zlat. Kaj naj stoti ž njim? Ko ni mogel dobiti pravega lastnika, premišljeval je na vse strani, kako 1»i ga porabil. Slednjič se je domislil. Tekel je do /upnika in mu ga dal za eno sv. mašo za duše v vicah. Bog je oče-vidno vrlemu dečku povrnil to dobro delo. Od tistega dne je postal brat ves drug. Začel je zanj z vso ljubeznijo skrbeti. Dal ga je v šole. kjer se je marljivo učil. Postal je škof. imeniten cerkveni učenik. ki je spisal veliko krasnega, in naposled svetnik. Večkrat v svojem poznejšem živenju je priznal: »Saino ona sv. maša za verne duše v vicah mi je naklonila vse te milosti od Boga. o. Kazimir. Tudi junak. Pripravljaj se raje za šolo. nego da ietaš v cerkev do fr . . ov, ko ob 1 _»Dokler ni bolnik previden, ne more spoznati. na kateri stopinji da je bolezen : a potem pa. ko je bolnik spravljen z Bogom in 11111 je duša pomirjena, zamore bolezen dobro spoznati in presoditi, v kateri količini naj bolniku zapiše zdravil.« — Ravnanje tega zdravnika je bilo nasprotno menenju nekaterih doktorjev in mnogih ljudi, ki mislijo in trdijo, da previdenje bolnikov njihove duše vznemirja in shuduje bolezen. — Sedanje visoko stalo tega zdravnika v cesarskem našem mestu kaže. da najodličneji krogi računjajo ž njim. a. Nehvaležnost je plačilo sveta. Angleški zgodovinar Stave je posvetil vse svoje živenje in premoženje proučevanju domačih starinskih znamenitostij. Kes je prepotoval vso domovino in preiskal vse knjižnice. Noč in dan je študiral in storil za Angleško, v znanstvenem oziru. neizmerno mnogo. Ali narod ni videl njegovih zaslug. Kakor osem-desetletni starček je Stave popolnoma obubožal. ker je vse dal za ljubljeno domovino. Ona bi 11 k 11 bila dolžna vrniti vsaj najpotrebnejše za živenje. A niti tega ne! Prijeti jc moral za beraško palico. Pozval se je do kralja Jakoba L, ki niti je dobrotno dal dovoljenje, da sme beračiti po vsem kraljestvu. — Ali so tudi njemu postavili po smrti spomenik. ni znano. Da so se vedli po znani pesmi našega (iregorčiča — bili 11111 ga vse-kako. f. H. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan Pichlerjeve tabakarni na Kongresnem trgu.