IZ PODOLNICE
Težave se ne rešujejo same od sebe
Ko so pred toliko in toliko stoietji v odročni horjulski dolinici med slikovito Rupo in Sv. Ur-hom vznikle prve luneaie hiše, priseljend najbrž nili pomislili niso, kaj vse se bo kasncje zgmilo nad njihov kraj: tu so njihova polja veiitnt suro-vo pomendrali turtki konjeniki in so izginjale cele gruče biš v strahovitih požarih, tu so njihovo svinjad redčile najrazličnejše živinske bolezni in tu so jim že kdove od kdaj razjedale senožeti uničujoie poplave.
Toda Podolničani se niso dali kar tako. Trd^o odločni, da je treba z te zemlje vendarle čiiriveč iztisniti, so brez omahovanja pljurrili v roke in življenje na vasi je vselej spet zaživelo v starem utripu in polia so spet obrodila.
To odločiKist, da se spoprimejo s sleherno nad-logo, pa naj bo Se tako velika, so prenesli tudi v novejši čas. Le da seveda zdajšnje razmere terjajo od njih, da se težav lotevajo bolj kompleksno, kakor je zdaj bolj raznotero in večstransko tudi satno njihovo življenje in delo v kraju.
»Treoutno nam dela še največ preglavic most v Bukovju,« je razgrnil paleto zdajšnjih problemov kraja predsednik vaškega odbora Janez Lešnjak. »Ta je namreč že krepko načet in pripravljeni smo ga temeljito obnoviti, le ne vemo, kdaj bodo prišli očistiti glavno strugo Horjulščice, ki teče tu mimo. Potok, se pravi njegova glavna struga, namreč še vedno pogosto poplavlja in še zmerom je ogrožena vsaj polovica naših senožeti. Da pa j* nadloga še večja, se ujma spravlja na to zemljo ravno poleti, ko je čas košnje.« vToda kakor je že težko brzdati nepredvidljivo vodno stihijo, pa je po drugi strani toliko lažje iskanje novih vodnih virov. Podolničani so lani ojačali svoj vodovod z dveroa novima studencema in se s tem bržčas vsaj za nekaj časa otresli bojazni pred morebitno ponovitvijo lanskoletne hude suše.
Podobno preventivno, a z nekolikanj drugačni-mi smotri, so ravnali tudi pri ožjem urbanem delu: asfaltirali so cesto skozi vas, dogradili gasilski dom (le-ta bo služil tudi9y druge namene) in ofganizirali občasen odvoz večjih kosovnih od-padkov. Ne skrivajo pa, da bi radi dobili tudi javno telefonsko govorilnico (zdaj so v kraju menda le 4 telefoni), da bi radi sodobneje opre-tnili svoje gasilce in po možnosti tudi raziirili vaško pokopališče pri Sv. Urhu. V ta namen so že odmerili primeren kos zemljišča poleg zdajšnjega pokopališča, a se je zataknilo pri pravno-admini-strativnem postopku. Da pač ni nikogar, pravijo, ki bi prišel to pregledati in ki bi izdal potrebno soglasie za razširitev.
Toda Podolničani, že po tradidji odločeni, da vsako stvar izpeljejo do kraja, najbrž ne bodo gledali, da bi vse te njihove načrte prerasel čas. To bi bil za kraj korak nazaj. Skušali jih bodo dosle-
dno uresničiti, pa četudi bo šlo vse po drobcih, kakor mozaik, ki ga sestavljajo celi rodovi.
BRANKO VRHOVEC;
IZ KS STANE SEVER
Tisočmladih bo dobtto svojo organizacijo
Obfinska konferenca mladine, sodalistične zveze in komunisti si skupno že nekaj časa priza-devajo izboljšati aktivnost mladincev v mestnih krajevnUi skupnostih. Obiskali so že krajevno skupnost Murgle, Tmovo, Vrhovce, Rožno doli-no, pred kratktm pa še KS Stane Sever, kjer miadinske organizadje še nimajo. Z obiski je bil brez dvoma dosežen dlj, ki so si ga zastavili -obuditi delo mladine. Z mestnimi krajevnimi skupnostmi pa se bo še naprcj potrebno sistema-tično ukvarjati in jim nuditi vso pomoč, da se aktivna mladinska orgenizarija obdiži.
Krajevna skupnost Stane Sever šteje okoli 4200 prebivalcev, od tega jih je približno tisoč mladih, ki bi lahko delali v mladinski organizaciji, žal pa te nimajo. Mladi se zbirajo pred bloki po skupinah, med seboj se dogovarjajo, vendar nika-kor teh skupin niso mogli povezati v eno - v OQ ZSMS.                                                           »
Na skupnem sestanku s predstavniki občinskih in krajevnih DPO je bilo približno dvajset mla-dincev, ki so v razgovoru razmišljali o tem, kam bi bilo najbolje usmeriti njihovo aktivnost. Doslej so bili nekateri že aktivni v ŠD Partizan, s pomočjo tajnika KS pa so sodelovali tudi v krajevni samo-upravi. Sklenili so, da skupina desetih mladincev, ki so jih predlagali na tem sestanku, pripravi program in ga na ponovnem sklicu vseh mladin-cev te krajevne skupnosti predstavi. Potem naj bi izvolili tudi vodstvo in ustanovili mladinsko orga-nizacijo. Pri njihovem delu pa jim bo pomagal tajnik KS, ki so ga predlagali tudi za mentorja mladinske organizacije.
Osnovne pogoje za delo mladi že imajo, soba za sestanke jim je na voljo v prostorih KS, igrišče bodo upajmo kmalu dobili, družabne in plesne večere pa bodo skupaj z mladinsko organizacijo VIČ organizirali v njihovih prostorih. Ponovno bodo poizkusili ustanoviti pohodno enoto, pove-zali se bodo z OŠ in tako pridobili še več mladih.
Družbenopolitične organizacije iz krajevne skupnosti in občine so izkazale pripravljenost, da jim pomagajo in 23.junija, ko KS Stane Sever praznuje svoj krajevni praznik lahko pričakujemo veliko angažiranje tamkajšnjih mladincev.
D. ERHATIČ