
žalostna mati.

Molitvenik

v poeeščenje matere božje sedem žalosti,

Z

dodatkom za očitno in domačo službo božjo.

Sostavil

Saia Bessjals,

kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja.

Šesti predelan in pomnožen natis.

V Mariboru 1887.

Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru.

Štev. 1955.

Z dovoljenjem vis. čast. knezoškof. Lavantinskega
ordinarij ata.

žalostna mati.

„Imej v časti svojo mater! kajti ne
smeš pozabiti, kaj in koliko je zavoljo tebe
pretrpela." (Tob. 4, 3.)

„Bolečin svoje matere nikar ne po¬
zabi!" (Sir. 7, 29.)

KAZALO.

Uvod.

0 eeščenju žalostne matere božje.

Stran

I. Zakaj Marijo, žalostno mater božjo

častimo. 2

II. Brat. matere božje sedem žalosti . 5

ITI. Praznik Marije sedem žalosti . . 7

IV. Podobo žalostno matere božje . . 11

V. Eazne pobožnosti v čast žalostne ma¬
tere božje.12

VI. Korist, ki jo češčenje žalostne ma¬
tere božje donaša.13

Pobožnost

v čast matere božje sedem žalosti.

Pripravna molitev.21

Prvi petek.23

Drugi petek ........  36

Tretji petek.47

Četrti petek.61

Peti petek.73

Šesti petek.84

Sedmi petek .97

Zadnja molitev, s ktero se pobožnost konča 111

Litanije v čast žalostne matere božje . 113

Rožni venec, ali roženkranc žalostne
matere božje.116

IV

Stran

Pesem v čast žalostne matere božje . 119

Krajša pobožnost v čast žalostne matere
božje Marije.122

Razne molitve in pobožnosti

za god sedem žalosti device Marije.

Prva sv. meša.132

Druga sv. meša.135

Kratke dnevnice od sedem žalosti presv.

device Marije.149

Pot žalostne matere božje . . . .162

Pesem.175

Molitev na praznik sedem žalosti matere

božje.177

Žalostna mati božja.178

Počeščenje žalostne matere božje . . 179

Zdihljeji k žalostni materi Mariji . . 181

Počeščenje žalostne matere božje in
prošnja za 7 čednosti in 7 darov sv.

Duha.182

Pesem.185

V čast Marije sedem žalosti . . . 186

Molitev k žalostni materi božji za uboge

duše v vicah.189

Pobožna vaja v čast žalostne matere

Marije.191

Pozdravljenje žalostne matere božje . 191

Vsakdanja molitev v čast žalostne matere
Marije za srečno smrtno uro . . 192

Sedem radosti matere božje . . . 193

Počeščenje sedmerih radosti Marijinih . 196

Molitev sv. Efrema Sirskega . . . 198

Zbirka molitev

za očitno in domačo službo božjo.

Stran

Juterna molitev'.200

Pobožni zdihljeji med dnevom . . . 201

Večerna molitev.203

Sv. meša v čast britkega trpljenja Kri¬
stusovega .205

Spovedne in obhajilne molitve . . . 221

Molitev pred podobo križanega Jezusa 238

Molitev za sv. odpustke.230

Rožni venec na čast žalostne Matere božje 239

Tri božje čednosti.244

Litanije vseh svetnikov.247

Druga molitev za vse potrebe krščanstva 256

Lavretanske litanije.260

Molitev sv. Bernarda.266

Litanije v čast sv. Jožefa ....  267

Počeščenje sedem žalosti in sedem ra¬
dosti sv. Jožefa.271

Memorare k sv. Jožefu.276

Devetdnevna pobožnost k sv. Jožefu v
kaki posebni stiski in nadlogi . . 277

Litanije v čast trpljenja Kristusovega . 279

Molitev prod podobo križanega Jezusa 283
Pobožno pozdravljanje sv. udov Jezusa

Kristusa.285

Pozdravljenje Jezusovih pet krvavih ran 287
Darovanje sv. rešnje krvi Jezusove . 291

Sedem besed Kristusovih na križu . . 294

Duhovna ura v čast Kristusovega trp¬
ljenja .303

Sv. križev pot.307

VI

Pesmi.

Mešna pesem.

Oče naš.

Postna k pridigi ....
Prva adventna ....
Druga adventna
Sladko ime Jezus
Trpljenje Jezusovo. I.
Trpljenje Jezusovo. II. .

V čast trpljenja Jezusovega .
Sveti križev pot ....

Sveti križ.

Jezus Nazarenski
Obljuba ljubezni ....

Velikonočna.

Pred sv. rešnjim telesom
Večerno pozdravljenje Jezusa
Peščena si Marija
Sladko ime Marije. I.

Sladko ime Marije. II. .
Marija rožni cvet
Lepota device Marije
Slava Mariji, prečisti devici
Zdihljeji k materi božji .

čast Marije.

Marija, gospa presv. srca .
Marija, naše pribežališče
Slava Mariji . . .

Slovo romarjev od Marije
Hvalna pesem .

Stran

331

336

337

338
340

342

343
346

348

349

351

352
354

356

357

358

360

361

362

363

365

366

367
369

369

370
372
372
374

Uvod

0 češčenju žalostne Matere
božje.

našem srcu živi nek sladek spomin,
sp ki nas spremlja od zibelke do groba.
Oživlja se v temni noči, ne izbriše in ne
ogluši ga šum dneva; on je tako živ v
srcu neusmiljenega divjaka, kakor v srcu
rahločutne in nježne device, in srce brez
njega bi bilo podobno srcu divje zverine.
Glej, to je spomin na drago in ljubo
mater! Že mali otrok steguje rokice
materi nasproti in jo ljubeznjivo objema;
— smehlja se, če je mati vesela, otožen
pa postane in glasno začne jokati, kedar
vidi mater žalostno in o jokano. In tudi
odraščen človek, ki ni popolnoma po¬
pačen, se s svojo materjo radii je in ž njo

2

žaluje. Kedar pa pride ura ločitve in
spuščajo drago mater v hladni grob, otali
se tudi kamenito srce; človek, naj je še
tako razvajen, da celo življenje na svoje
stariše porajtal ni, joka in žaluje vsaj na
grobu svoje matere.

I. Zakaj Marijo, žalostno Mater božjo
častimo? — Zraven telesne matere, do
ktere ljubezen in hvaležno srce imeti, je
dolžnost vsakega človeka, imamo še
drugo mater, črez vse ljubeznjivo in milo,
— in ta je Marija. Odkar je namreč
božji zveličar na križu viseč z milim po¬
gledom na Janeza rekel Mariji, svoji
materi: „Žena! glej tvoj sin“.  (Jan.
19, 26.) je postala ona tudi naša mati,
mi pa njeni otroci. Zato so pa kristjani
bili že od nekdaj z otroško ljubeznijo
udani tudi tej materi, ter so imeli po¬
sebno spoštovanje in zaupanje do nje.

Ali ta naša preljuba mati je tukaj
na zemlji v svojem presvetem srcu in
svoji presveti duši občutila mnogo bole¬
čin, kajti njeno celo življenje je bilo,
kakor je bila sv. Brigiti razodela, vedno
mučeništvo. Rekla je namreč nekega dne
tej svetnici: „Na zemlji nisem bila

3

eno uro brez b r i t k o s t i in srčnih
bolečin". Celo primerno prispodablja
toraj sv. katoliška cerkev žalosti Matere
božje morju, ko Marijo z besedami pre¬
roka Jeremija nagovarja: „Komu te
bom prispodobil, ali koga tebi
enakega imel, o hčijeruzalem-
sk a ? Komu te srneni primerjati,
da te potolažim, o devica sion¬
ska! kajti velika, kakor morje,
je tvoj a britkost". (Žal. Jer. 2, 13.)

In iz tega grenkega morja srčnih
bolečin naše nebeške matere nam sv. ka¬
toliška cerkev stavi navadno le sedem,
pa najgrenkejših kapljic pred oči, ko
nam iz Marijinega britkosti polnega živ¬
ljenja sedem največih bolečin v pobožno
premišljevanje ponuja. Te so :

1. Bolečine, ki jih je Marijino srce
občutilo pri Jezusovem darovanju v tem-
peljnu, kder jej je stari Simeon preroko¬
val, da bo njeni Sin postavljen v zna¬
menje, kteremu se bo nasprotovalo, in
da bo njeno lastno dušo meč presunil.

2. Bolečine, ki jih je Marija pre¬
trpela, ko je morala z detetom Jezusom
v Egipt bežati.

l*

4

3. Srčna britkost, ki jo je Marija
občutila, ko je svojega dvanajst let sta¬
rega Sina Jezusa v jeruzalemskem tein-
peljnu zgubila.

4. Britkost, ki je kot oster meč ra¬
nila Marijino materno srce, ko je svojega
Sina Jezusa s težkim križem obloženega
na potu srečala.

5. Nepopisljiva britkost, ki je Mari¬
jino srce takrat topila, ko je svojega
Sina Jezusa na križu umirati videla.

6. Bolečine, ki jih je Marija pre¬
trpela, ko so mrtvega Jezusa s križa
vzeli in ga jej v naročje položili.

7. Srčna britkost. ko so Jezusa v
grob položili. Ino s tem sedmerim
mečem žalosti in dušnih bolečin v srce
prebodena se Marija, naša mati postavlja
pred nas, ki po tej zemlji potujemo, ter
nas milo nagovori: „Ovivsi, ki mimo
greste po potu, pomislite in
glejte, če je kaka bolečina, ka¬
kor bolečina moja‘‘!  (Žal. Jer. 1,
12.) Je-li mogoče, da bi lehkomišljeni
mimo šli in se ne bi na njo s sočutjem
niti ogledali ? —- ko vendar sam sv. Duh

5

vsakega izmed nas opominja, rekoč:
„Bo 1 ečin svoje matere nikar ne
pozabi!  (Sir. 7, 29.) Celo naravno je
toraj, da so bogoljubni kristjani že od
nekdaj srene bolečine svoje nebeške ma¬
tere kaj radi premišljevali in Marijo, kot
žalostno mater v njenih britkostih častili,
preden je sv. katoliška cerkev še o tem
bila kaj posebnega vravnala in določila.
Vse bolj pa seje eeščenje žalostne Ma¬
tere božje začelo še razširjevati, ko je
Marija sama naznanila, kako ljuba in
dopadljiva jej je taka pobožnost.

II. Bratovščina Matere božje sedem
žalosti. — Proti sredi trinajstega stoletja
je sedem pobožnih mož iz Florencije na
Laškem na povelje Matere božje ustano¬
vilo red Servitov ali služebnikov Marije,
kterih poglavitni namen je bil, britke
žalosti, ki jih je Marija v življenju in pri
trpljenju svojega božjega Sina prestala,
vedno premišljevati in to češčenje tudi
med kristjani razširjevati. Ta red, ki je
sprejel pravila sv. Avguština, je bil leta
1251 od papeža Inocenca IV. potrjen,
kar je tudi papež Aleksander IV. leta
1255 ponovil

6

Tem služebnikom se je Marija ne¬
kega dne prikazala in jim naročila, da
naj v spomin njenih žalosti nosijo črno
redovno obleko z enako barvanim ška-
pulirjem; kar so papeži večkrat potrdili.
Ob enem so Marijini služebniki začeli mali
črni škapulir deliti tudi tistim kristjanom,
ki sicer niso tem redovnikom pristopili,
pa so se zavezali, kot Marijini služeb¬
niki pobožno premišljevati njene brit-
kosti in žalosti. To je bil začetek tako
imenovane bratovščine Matere božje se¬
dem žalosti. Kakor servitovski red, se
je tudi ta bratovščina in ž njo češčenje
žalostne Matere božje, — hitro po svetu
razširila. Ne samo pri prosti ljudje, am¬
pak tudi osebe visokega stanu so pristo¬
pile v to družbo. Sv. Ludvik IX. kralj
francoski in Rudolf Habsburški sta bila
najimenitnejša uda te bratovščine. Papeži
so jo večkrat gorko priporočili in jo z
bogatimi odpustki obdarovali.

Razun Servitov so češčenje žalostne
Matere božje razširjevali tudi Bernar¬
dinci ali redovniki sv. Bernardina in
drugi od papeža za to pooblaščeni duhov¬
niki. Enaka bratovščina je bila že v

7

starodavnih časih upeljana tudi na slo¬
venskem Štajerskem, in iz prelepe, v čast
žalostne Matere božje posvečene kape¬
lice, ki je farni cerkvi v Celju prizidana,
se je, -— kot iz središča te bratovščine
razširjevalo češčenje Marijinih britkosti
krog in krog. Ta bratovščina je imela
mnogo imenitnih pravic in svoje postave,
po kterih se je ravnala in oskrbovala,
ter je slovela v daljne kraje. Pa vsled
velikih posvetnih sprememb, ki so po¬
sebno od preteklega stoletja sem bratov¬
ščini stare pravice zlo kratile, je vedno
bolj hirala in bi bila gotovo celo zaspala,
ko bi se ne bil za Marijino čast vnet
dušni pastir z gorečnostjo za njo poteg¬
nil. Po njegovem hvalevrednem prizade¬
vanju pa je ta bratovščina s spremenje¬
nimi pravili leta 1856 zopet oživela in
ima dvojni preimeniten namen:

1. Izprositi po priprošnji Matere
božje sedem žalosti živim udom srečno
zadnjo uro; in

2. priskrbeti mrtvim udom večni mir
in pokoj,

III. Praznik Marije sedem žalosti. —

Početkom petnajstega stoletja so na Oe-

8

skem vstali krivoverci, ki so se po svo¬
jem začetniku, Ivan Husu imenovali
sploli le Husiti. Ne le v svoji domovini,
ampak tudi po sosednih nemških deželah
so trosili svoje krive nauke ter z neko
peklensko srditostjo preganjali in pokou-
čevali posebno podobe križanega Jezusa
in njegove preblažene matere. Njim na¬
sproti delati in popraviti vsaj nekoliko
strašno nečast, ki seje po tolikih oskrum¬
bah božji Materi godila, je viši škof ko-
linski Teodorik sklical leta 1412 pro¬
vincialni koncil ali cerkven zbor v mesto
Kolin ob Reni na Nemškem. Zbralo se
je mnogo škofov in duhovnikov in med
drugimi hvalevrednimi sklepi se je tudi
določilo, naj se v čast žalostne Matere
božje obhaja zanaprej poseben praznik,
za kterega naj se odloči en petek v post¬
nem času.

V pismu, ki so ga škofje svojim ver¬
nim poslali, pravijo: „Ta praznik ho¬
čemo obhajati v spomin svete, neomade-
žane device in božje porodnice Marije,
ki zmiraj svojega križanega zveličarja za
uboge grešnike prosi in ktere slava nik¬
dar zadosti hvaljena ne bo, če bi tudi

9

vsako zrno nepreštetega peska pri morju
hvaliven jezik bilo. Potem naj se ta god
obhaja v spomin in na čast tisti britkosti
in tistim bolečinam, ktere je pretrpela
Marija, ko je naš zveličar Jezus Kristus
z razpetimi rokami na križu viseč, svojo
mater svetemu evangelistu Janeza iz¬
ročil. In slednjič, pravijo zbrani škofje,
naj se ta god obhaja zato, da bi bil Jezus
Kristus potolažen, in naj bi nevernikom
odvzel zaslepljeuje in jih v sveto katoli¬
ško cerkev nazaj pripeljal, pravoverne
pa obvaroval vsega krivoverstva in vsega
hudega. “

In tako so začeli praznik žalostne
Matere božje obhajati najpred na Nem¬
škem. Papež Sikst IV. so ga obdarovali
s posebno sv. mešo. Papež Benedikt XIII.
po so leta 1726 zapovedali, naj ga vsi
katoliški kristjani obhajajo cvetni petek.
Ker pa sv. mati katoliška cerkev v post¬
nem času žaluje in so takrat prepovedane
vse posebne slovesnosti, je apostolski
sedež dovolil najpred Servitom, da smejo
praznik žalostne Matere božje praznično
obhajati tudi tretjo nedeljo meseca sep¬
tembra. Ravno to milost je presvitli

10

cesar Karol VI. leta 1734 zadobil tudi
avstrijskim deželam. Leta 1814 pa so
papež Pij VII., poseben častivee žalostne
Matere božje zapovedali, da se ima praz¬
nik Matere božje sedem žalosti po celem
krščanskem svetu obhajati vsako leto,
ne le cvetni petek, ampak tudi tretjo
nedeljo meseca septembra.

Od tega časa praznuje tedaj vsa
katoliška cerkev v spomin Marijinih
britkosti dva praznika:

Prvi je v petek po črni nedelji ali
cvetni petek. Ta nas opominja najbolj
tistih Marijinih britkosti, ki jih je ob¬
čutila zraven križa svojega ljubega Sina;

drugi se pa praznuje na tretjo ne¬
deljo meseca septembra v spomin vseh
srčnih bolečin, ki jih je Marija zavoljo
Jezusa pretrpela.

S posebno pobožnostjo in sloves¬
nostjo obhajata ta praznika že od nekdaj
dva reda, Bernardinci namreč in Serviti.
In gotovo se spodobi, da tudi drugi
kristjani spomin nepopisljivih srčnih in
dušnih bolečin svoje nebeške kraljice
in matere vsako leto praznično obhajajo.

11

IV. Podobe žalostne Matere božje. —
Da bi si Marijine britkosti bolj živo
predstavili in nje v svojo dušno tolažbo
ložej premišljevali, imamo raznovrstnih
podob žalostne Matere božje. Navadno
najdemo po krščanskih hišah zraven po¬
dobe Jezusove s trnjem kronane glave,
tudi podobo žalostne Matere božje. Na
njej vidimo Marijo kot objokano devico,
ki vsa udana s solzami zalite oči proti
nebu obrača in ktero tu in tam sedem
mečev prebada; — včasih pa jej v prsih
tiči le en sam meč. Na drugih podobah
najdemo Marijo kot žalostno mater z
mečem presunjeno ali pa z mrtvim Jezu¬
som v naročju pod križem; tu in tam je
videti zraven nje še tudi kelih britkosti
ali pa orožje Jezusovega trpljenja. Krona
na glavi, ki se na nekterih podobah na¬
haja, nam jo naznanjuje kraljico žalosti.
Nikakor pa nimajo prav nekteri umet¬
niki, ki slikajo Marijo z razkodranimi
lasmi ter nam jo kažejo pod križem
omedljevati in pasti, v tem pa sv. Janez
priskoči ter jo podpira. Le poslušajmo,
kaj cerkven pisatelj pravi: „Marija,
ktere vera ni omahovala, kakor

12

apostolov, je stala tam in ni
nobene malosrčnosti razode¬
vala. Ona ni padla na tla, ni
divjala sama proti sebi." In sv.
Ambrož piše: „Ona je stala tam,
tudi pripravljena umreti za
zveličanje človeškega roda."
Še celo sv. evangelist Janez pričuje, da
je Jezusova mati poleg križa stala, kar
naznanja tudi premila pesem:  „ S t a b a t
mater" ali „Zalostna je mati
stala".

V. Razne pobožnosti v čast žalostne
Matere božje. — „Zavoljo tebe, o
človek! je Marij a toliko trpela",
pravi sv. Ambrož; kajti naši grehi so
bili uzrok Jezusove grenke smrti in
Marijinih britkosti. Zato pa veljajo vse
bolj nam, kakor mlademu Tobiju besede
njegovega očeta:  „Imej v časti svojo
mater! kajti ne smeš pozabiti,
kaj in koliko je zavoljo tebe
pretrpela." (Tob. 4, 3.) Zategadelj
pa so se bogoljubni kristjani Marijinih
britkosti radi spominjali; ž njo so žalo¬
vali in s sočutno ljubeznijo in posebno
pobožnostjo častili njeno prebodeno srce.

13

V ta namen so upeljali več lepih pobož¬
nosti, ktere so papeži z obilnimi od¬
pustki obdarovali. Nekteri častivci ža¬
lostne Matere božje so v premišljevanje
sedmerih poglavitnih Marijinih žalosti
obrnili sedem petkov pred praznikom
Marije sedem žalosti; — ta pobožnost
še je tudi dan današnji med slovenskim
ljudstvom na Štajerskem zlo razširjena.
Drugi posvetijo žalostni Materi božji celi
mesec september, ali pa opravljajo v čast
Marijinih britkosti rožni venec žalostne
matere ali druge molitve, — molijo lita¬
nije ali pa obiskujejo tako imenovano
materno pot s sedmerimi postajami, ki je
v počešeenje žalostne Matere božje v
nekterib cerkvah postavljena. Tem ča-
stivcem se pridruži tudi ti, ljubi krist¬
jan! ter premišljuj po navodu teh bukvic
pogostoma prav pobožno Marijine sed¬
mere žalosti. Iz češčenja žalostne Matere
božje ti bo izvirala obilna korist.

VI. Korist češčenja žalostne Matere
božje. — Nedolžnemu otroku se ne mo¬
reš ložej in hitreje prikupiti, kakor če
njegovi materi v kaki potrebi pomagaš
ali če jo v žalosti potolažiš in razveseliš

14

ali pa ž njo vsaj sočutje imaš. S koliko
večim dopadenjem se bo pa najnedolž-
niši izmed človeških otrok, — ljubi
Jezus ogledal na tebe, ako njegovo ža¬
lostno mater počastiš in jo v njenih brit-
kostih pomiluješ. Iz pobožnega premiš¬
ljevanja Marijinih žalosti in iz češčenja
žalostne Matere božje si nabereš najložej
obilni dušni sad za časnost in večnost.

a)  Prvi sad, ki ga iz premišljevanja
Marijinih dušnih bolečin leliko dobiš, je
goreča ljubezen do Jezusa in Marije.
Pri premišljevanju Marijinih žalosti naj¬
lepše spoznavamo, kaj in koliko je ne¬
beška mati iz ljubezni do svojega Sina,
pa tudi za naš blagor pretrpela. Kaj ?
Se li pri tem spoznavanju ne bo vnelo
tudi tvoje srce, da vendar enkrat ljubiti
začne in vedno bolj in bolj ljubi Jezusa,
ki je iz ljubezni do tebe toliko trpel, —
in da se z otroško ljubeznijo okleneš
matere, ktere presveto srce je bilo za¬
voljo tebe ranjeno?

bj  Drugi sad pobožnega premišlje¬
vanja Marijinih britkosti je žalost nad
grehi. Če pogledamo v Marijino ranjeno
srce in pomislimo, da ona trpi zavoljo

15

naših grehov, — (vsaj so naši grehi vse¬
kali njenemu Sinu skeleče rane in vto-
pili v morje britkosti tudi njeno srce, —)
se li nas ne bo polastil strali in gnjus
pred grehom, ki je uzrok tolikemu trp¬
ljenju, — in ali ne bomo trdno sklenili,
nikdar več grešiti in Marijinega srca z
nobenim grehom raniti? Nek mladenič
je imel lepo navado, obiskati vsak den
Marijino podobo, ki je žalostno Mater
božjo s sedmerimi meči v srcu pred oči
stavila. Nekega jutra, ko je spet pred to
podobo svojo navadno pobožnost oprav¬
ljal, je zagledal na njej ne sedem, ampak
osem mečev. Strme je spoznal, da je
osmi meč pridjal greh, ki gaje pretečeno
noč bil storil. Pobit in skesan se je
greha hitro spovedal in na prošnjo ža¬
lostne Matere božje je spet pri Bogu
milost zadobil.

cj  Tretji sad pobožnega premišlje¬
vanja Marijinih srčnih bolečin je goreča
želja, odvrniti od grehov tudi druge ljudi
in nje k Jezusu nazaj pripeljati. Kdor
mater resnično ljubi, si bo prizadeval,
spolniti njene želje. Kaj pa Marija bolj
poželi, kakor da bi vsi ljudje Jezusa lju-

16

bili in tako neskončnega zasluženja nje¬
govega trpljenja in njegove smrti deležni
postali. Blagor toraj njemu, ki zgubljeno
ovčico k dobremu pastirju nazaj pri-
pelja! — on razveseli tudi otožno srce
nebeške Matere, ki je za zgubljenim ža¬
lovala.

d)  Ce se žalostne Matere božje s
sočutno ljubeznijo spomnimo in njene
dušne bolečine večkrat pobožno premiš¬
ljujemo, bomo slednjič zadobili po njeni
priprošnji velike milosti v življenju in
smrti. Spomin na Marijine žalosti je
namreč Jezusu in prečisti devici zelo
prijetna pobožnost, kar je Jezus zveli¬
čani Veroniki iz Binazke sam razodel. V
prikazni namreč jej je rekel: „Moja
hči! ker svojo mater neskončno
ljubim, mi jepravmočno dopad¬
ljivo, če kdo premišljuje  žalosti,
kijih je pri moji smrti  t r p e 1 a. “
Marija se je pa do sv. Brigite pritožila,
da jih je tako malo, ki bi njene žalosti
premišljevali in ž njo usmiljenje imeli.
Rekla jej je: „Povsod se oziram,
ali jih bom našla, ki bi z m e n o j
usmiljenje imeli in bi moje bo-

17

leči n e premišljevali, pa prav
malo jih najde m. Zato. moja
hči! če ji h tudi m nogo mene
pozabi, vsaj ti me ne pozabi.
Glej koliko sem trpela; priza¬
devaj si po svoji moči me p o s n e-
m ati, in trpi z meno j. “ Ker je tora j
pobožnost do žalostne Matere božje Je¬
zusu in Mariji tako dopadljiva, ti -zamore
tudi velike milosti pridobiti. Le poslušaj,
kaj je svoje dni devica Marija k zveličani
Veroniki rekla ! ,,K d o r m o j e žalosti
premišljuje in svoje grehe res¬
nično obžaluje, — je rekla,  —
tega ne bom nikdar pozabila,
ampak p r i d o b i 1 a m u bom milosti
brez števila: milost stanovit¬
nosti v dobrem, — milost potr¬
pežljivosti v trpljenju, — mi¬
lost srčnosti in moči v skušnja¬
vah." In sv. Alfonz pripoveduje, kako
je bilo sv. Elizabeti razodeto, daje Marija
za nje, ki njene brhkosti z zgrevanim
srcem premišljujejo, od svojega Sina
izprosila sledeče milosti:

1. Da se bodo pred svojo smrtjo
resnično spokorili;

2

18

2. da jih ho Bog v vseli skušnjavah,
posebno pa v smrtni uri s svojo milostjo
podpiral;

3. da bodo Kristusovo trpljenje po¬
božno častili in zato v nebesih obilno
plačilo prejeli, in

4. da jih bo Marija v svojo materno
varstvo sprejela in jih ne bo nikdar za¬
pustila!

V spisih sv. Alfonza se nahaja tudi
sledeča prigodba, ki nam prav lepo kaže,
kako koristno je češčenje žalostne Matere
božje.

V mestu Cezeni sta živela dva velika
grešnika, ki sta se kot iskrena prijatelja
zlo ljubila. Dasiravno velik grešnik je
eden teh, ki mu je bilo Jernej ime, ven¬
dar vsak d en žalostno Mater božjo s tem
častil, da je molil: „St,abat mater“
ali ,.Žalostna je mati stala."  Ko
neki den spet to lepo pesem moli, zagleda
tole  prikazen : Zdelo se mu je, daješ
svojim prijateljem bil v gorečem morju,
in da mu je preblažena devica polna
usmiljenja roko podala in ga z ognja
vlekla ter ga opominjevala, da naj bož¬
jega odrešenika odpušeenja svojih grehov

19

prosi. Sin pa se je pripravljenega kazal,
zavoljo prošnje svoje matere mu grelie
odpustiti. Prikazen zgine, in že štopi v
liišo človek, ki Jerneju naznani, da je
nekdo njegovega prijatelja ustrelil. Zdaj
spozna, da prikazen ni bila zmota, za¬
pusti nevarno posvetno življenje, postane
kapucin, živi ostro in spokorno in umrje
v veliki svetosti.

Podaj se toraj tudi ti, dragi čitatelj!
z zaupanjem k žalostni Materi božji ter
posveti nekaj trenutkov v njeno češeenje
in v premišljevanje njenih srčnih bolečin;
— imej usmiljenje ž njo, — in nebeška
mati Marija, ki ljubezen z ljubeznijo,
usmiljenje pa z usmiljenjem povračuje,
bode tudi tebe v tvoji zapuščenosti ob¬
iskala in te v britkostih ljubeznjivo po¬
tolažila. ,,Blagor usmiljenim, kajti
oni bodo usmiljenje dosegli,"
(Mat 5, 7.)

Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju

na dan sv, Ane, matere device Marije 1886 .

Sl.

2 *

Pobožnost

v čast

Matere božje sedem žalosti.

Ta pobožnost se začne navadno v
petek pred pustno nedeljo ali Kvinkva-
gezimo ter se opravlja sedem petkov za¬
poredoma tako, da se ravno na cvetni
petek ali na praznik Marije sedem žalosti
konča. Zamore se pa opravljati ne le po
petkih, ampak tudi po nedeljah pred in
po prazniku, in sicer v cerkvi ali pa
doma pred kako podobo device Marije.
Najpred se moli pripravna molitev, po¬
tem sledi premišljevanje ene Marijine
žalosti; konča se pa pobožnost navadno
z litanijami, sv. rožnim vencem, pesmijo
in zadnjo molitvijo.

Papež Klemen XII. so dne 4. febru-
varija 1736 določili, da zamorejo vsi
verni zadobiti enkrat v letu popolni od¬
pustek, ako zakramenta sv. pokore in

21

sv. rešnjega Telesa vredno prejmejo in
eno uro Marijine žalosti premišljujejo,
ali pa v čast žalostne Matere božje mo¬
lijo. Ta odpustek sta papeža BenediktXIV.
dne 14. julija 1757, in Pij VI. dne 8. ju¬
lija 1785 potrdila in določila, da se za-
more tudi v prid vernim dušam v vicah
obrniti. — Razim tega se s to pobož¬
nostjo zadobi še več nepopolnih odpust¬
kov; — kar vse pri posameznih molitvah
zaznamovano najdeš. „O d pustki  so
pa,  kakor piše sv. Ignacij Lojolanski,
d o g a t zaklad in dragi biseri
tistim, ki hrepenijo po nebesih
in po ljubezni božji.“

Pripravna molitev
pred vsakim premišljevanjem.

V ponižnosti svojega srca te, o moj
Bog in zveličar Jezus Kristus! molim in
častim ter z živo vero spoznam, da si iz
ljubezni do mene vse svoje življenje v
trudili in trpljenju preživel. Želim zdaj
tvoje trpljenje in bolečine tvoje prečiste

22

matere in device Marije s pobožnim in
hvaležnim srcem premišljevati, da skažem
tebi dolžno čast in hvalo in ganem sebe
k znotrajni žalosti, k srčni grevengi
črez vse svoje grehe in k stanovitnosti
v trpljenju. O najdobrotljivši odrešenik
Jezus Kristus ! sprejmi dopadljivo to po¬
božnost, potrdi moje naprejvzetje in do¬
stavi po svojem neskončnem zasluženju,
česar s svojo slabo močjo doprinesti ne
morem. Prosim pa tudi, dodeli mi po
svoji najsvetejši volji posebno milost, ki
mi je k pobožnemu in krščanskemu živ-
jenju potrebna.

Pridi sv. Duh! razsveti mojo pamet,
gani in užgi moje srce k pravi pobož¬
nosti, da z Jezusovim srcem sklenjen
svojo molitev po namenu sv. katoliške
cerkve k svoji tolažbi opravim in vseh
odpustkov deležen postanem, ki so za to
pobožnost podeljeni.

Ti pa, o žalosti polna devica Marija!
podpiraj me s svojo pomočjo in priproš¬
njo, da te kakor hvaležen otrok v trp¬
ljenju ponižno počastiti zamorem. Amen.


23

Prvi petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je pri darovanju
svojega sina Jezusa v tempeljnu za¬
slišala Simeonovo prerokovanje,

,,Ko so bili dopolnjeni dnevi očiščevanja
Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v
Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda."

(Luk. 2, 22. J

Obrnimo dnes svoja srca v božji
tempelj, kamor je devica Marija svoje
dete Jezusa prinesla, da bi ga Gospodu
darovala, in kder jej je stari Simeon pre¬
rokoval žalostne reči, rekoč: „Tvojo
lastno dušo bo meč presunil. 1 '
(Luk. 2, 35.)

Premišljujmo:

1. Ponižno zadržanje žalostne matere
Marije pri darovanju.  —- Krščanska po¬
nižnost se večnemu Bogu zlo dopade,
zato pa tudi ni milosti tako visoke, da bi
se ponižnemu ne dala. „Bog se zoper¬
stavlja prevzetnim, ponižnim
pa da milost“,  pravi sv. apostol Jakob

(4, 6.) Naj sijaj niši dokaz za to resnico
nam je milosti polna devica Marija, ki
je ponižnost zelo cenila in ravno zavoljo
ponižnosti bila visoko povzdignjena. —
Le poglejmo njeno življenje. — Kakor
njeni stariši, bila je tildi ona v vsem zlo
ponižna. Enaka lepo dišeči vijolici, ki
pod nizkim grmičem celo skrita raste in
se mimogredočim le s svojim prijetnim
duhom, kterega daleč okoli razširja, na¬
znanja, je tudi Marija celo nepoznata od
ljudi, ponižno živela; — toliko lepše so
se pa razvijale njene čednosti, kterih
temelj je bila ponižnost. Celo priprosto,
■— ponižno je bila njeno oblačilo; —
ponižna njena molitev doma in v tem-
peljnu, in kderkoli se je med ljudmi pri¬
kazala, razodevala je s svojim zadržanjem
največjo ponižnost. Njena glava ni bila
po navadi drugih ljudi v prevzetno lepoto
ovita in nališpana, ni se lesketal gizdosti
kino na njenih pravičnih rokah, pae pa
se je brala povsod, kamor se je podala
pohlevno ponižnost na njenemu obrazu.
Ni se povzdigovala, akoravno je bila
kraljevega rodu; tudi ni nikdar godr¬
njala in se ni pritoževala, čeravno je bila

25

v revščini rojena. Ponižna je bila pri
molitvi in pobožnem premišljevanju; —
besede, ki jih je slišala ali brala, si je k
srcu vzela in ohranila, ter jih ni obračala
na druge ljudi. Kakor ponižno ženo jo
vidimo v tihi pokorščini z Jožefom poto¬
vati, kamorkoli jo je klical božji glas.
Mati božja je in gospa, kraljica nebes
in zemlje, vendar pa hoče biti le dekla
Gospodova. Ali bi zamogla svojo po¬
nižnost kedaj še lepše pokazati, kakor
takrat, ko je angelju rekla: Glej, de¬
kla sem Gospodova, naj se mi
zgodi po tvoji besedi?“  (Luk. 1,
38.), — in ko je vsa zavzeta nad veli¬
kimi rečmi, ki jih je Bog nad njo štorij
zdihnila: „Bog se je ogledal na
nizkost svoje dekle? 11  (Luk. 1, 48.)
— Že kakor mlada hči je ponižno ži¬
vela, veliko bolj pa še ko mati in vdova.

O presveta devica! kako lep zgled
ponižnosti nam daješ. Zato pa tudi ni
milosti, ki bi je Oče nebeški ne'bil tebi
podelil. Izmed tisoč devic je izvolil ravno
tebe za svojo hčer; — le v tvoje naročje
je položil svojega Sina! Ti, o ponižna
devica! si nam rodila Jezusa, odrešenika

26

sveta, in ga z Jožefom prva pri jaslicah
ponižno molila. Akoravno mu nisi imela
z drugim postreči, kakor z revnimi ple¬
nicami, je vendar tvoje ponižno srce bilo
črez vse veselo. Takrat pa ti še ni bilo
znano, kako se je imelo enkrat tebi in
tvojemu Sinu goditi.

„I\ o so bili dopolnjeni dnevi
očiščevanja Marije po Mojze¬
sovi postavi, so Jezusa prinesli
v Jeruzalem, da s o g a postavili
pred Gospoda",  pravi sv. evangelist.
(Luk. 2, 22.) — Da bi se kakor ponižna
mati zahvalila Bogu Očetu za posebno
milost, da je izmed vseli žen izvolil ravno
njo za mater svojemu Sinu, gre Marija v
tempelj in daruje tam svoje nježno dete
Gospodu Bogu. Ali s kolikor večim vese¬
ljem se je bila v tempelj podala, s toliko
večo žalostjo je zapustila hišo božjo. —
Povej nam, o mila mati! kaj žalostnega
se je tebi v tempeljnu pripetilo? Radi bi
slišali in zvedeli tvojo nesrečo. — Glejte!
nek starček jej ogreni vse veselje in
zasadi brhkosti oster meč v njeno srce.
Takrat namreč, ko je Marija v tempelj
prišla, da bi Jezusa Bogu darovala, je

27

bil tamkaj pobožen in pravičen mož,
Simeon po imenu. Že se je v upanju na
odrešenika postaral; pa glej ! malo dni
pred svojo smrtjo še doživi veliko srečo,
da so mu spolnjene njegove želje. Marija
prinese na strani sv. Jožefa Jezusa v
tempelj, sv. Duh pa Simeonu naznani, da
je ta, ki ga Marija na rokah drži, obljub¬
ljen odrešenik. S sv. strahom pristopi
bliže ter prijazno pogleda materin otroka.
Pa bolj ko gleda, bolj mu greni srčno
veselje, nepopisljiva žalost; — veselje
namreč, ki ga je nad božjim detetom ob¬
čutil, hoče zadušiti 'žalost, ki jo je imel
Mariji odkriti. Dolgo časa ne ve, kaj bi
storil; — ali slednjič vzeme vendar ob¬
ljubljenega in davno zaželenega odreše¬
nika, ki ga je Marija na nedolžnih prsih
grela, v svoje roke. Zdaj stisne s sv.
spoštovanjem Jezusa na svoje srce, hvali
z milimi zdihljeji Boga ter si smrti prosi,
— potem pa se nagloma k Mariji obrne
in jo milo pogleda. Ali zdaj vidi v duhu
vse britkosti in trpljenje, ki bo zavoljo
tega otroka zadelo deviško srce božje
Matere ; nepopisljiva britkost navda
njegovo srce in s sočutnim pogledom na

28

Marijo jej reče: „ T v o j o lastno dušo
bo meč presunil." (Luk. 2. 35.)

O nemile besede, kako so ubogo
materno srce globoko ranile! Zdelo se jej
je, kakor da bi ognja plamen v njeno
srce švignil in ga vžgal; tako jo je sklelo
in peklo. — O Simeon, o Simeon! zakaj
si ponižni in ljubljeni materi naznanil
toliko žalost? Grlej, kakšna britkost jo
sprehaja! Ali nimaš nobenega usmi¬
ljenja ž nio, ker jej take strahovite reči
odkrivaš ? — O ponižna devica! Tedaj
že zdaj, ko svoje dolžne molitve oprav¬
ljaš in svoje ljubo dete Bogu daruješ,
moraš v svojo srčno žalost poslušati, da
se bo tvojemu in božjemu Sinu nasproto¬
valo, — ,,da je postavljen v padec
in vstajenje mnogih v Izraelu",
(Luk, 2, 34.) — oh! kaj še le bo, kedar
se bo prerokovanje starega Simeona
spolnilo! — Ta misel rani, kakor oster
meč, Marijino materno srce. — Ne morem
svojih oči od tebe, o ponižna devica in
potrpežljiva mati! proč obrniti, ker vidim,
kolika žalost tvojo dušo navdaja in kak¬
šna britkost tvoje srce trga. In dalje ko
Simeonove besede v svojem srcu premiš-

29

ljuješ, bolj se množijo tvoje znotranje
bolečine; — ne moreš jib več zakrivati.
V tvojih očesih vidim solze. Kakor bli-
sčeci biseri se vdirajo po tvojem milem
obrazn, — tvoje srce pa, akoravno je
vtopijeno v morje britkosti, se vklanja
božji previdnosti in govori: Naj se zgodi
božja volja! — Oh, kako potrpežljivo
prenaša Marija vse britkosti!

O Bog! daj mi milost, da s sedem¬
dnevno pobožnostjo, ki jo dnes začnem,
devico Marijo, ktero si zdaj za posebno
varhinjo izvolim, prav počastim in omi-
lujem. Saj ne morem objokane matere
dolgo gledati, da se mi ne bi globoko v
srce usmilila. — O ponižna in žalosti
polna mati Marija! mi li dovoliš, da se
smem tvoj otrok imenovati? Nadjam se
namreč, da mi bo to nemirno in otožno
srce vsaj nekoliko umirilo in olajšalo.
Kajti glej! z žalostnim srcem moram
spoznati in se potožiti, kako slabo sem
tebe do zdaj posnemal. Ti vsa ponižna in
v božjo voljo udana, jaz pa tako svoje-
glaven in nepotrpežljiv!

Glej, mila mati! kolikokrat godrnjam
črez svoj stan in njegove težave; — ko-

30

likokrat se pritožujem in mrmram črez
trpljenje, ki mi ga ljubi Bog pošlje! Zdaj
mi kako oblačilo ni po volji, zdaj spet
mi je zoperno ktero delo, — še z jedjo
in pijačo mi domači vsikdar ne pogodijo.
Kako hitro postanem ves nevoljen, če se
kaj po moji volji ne zgodi, ali če se mi
kdo s pogledom ali z besedo kaj zameri.
Takim ne morem tako hitro dober biti,
ne jih prijazno pogledati; — še celo črez
lastne brate in sestre rad pomrmram ter
kažem, kako zlo mi še prave ponižnosti
manjka. Lastno hvalo rad poslušam,
hitro pa postanem nevoljen, če kaj ne¬
prijetnega in zopernega o sebi slišim in
mi kdo v čem nasprotuje. Pri drugih
hočem za ponižnega veljati, na skrivnem
me pa navdaja prevzetnost. Ti, Marija!
si Simeonove besede s ponižnostjo po¬
slušala in jih v srcu ohranila, jaz pa v
prevzetni nepremišljenosti hitro vse dalje
povem in še druge k srditosti in sovraštvu
proti bližnjemu napeljujem. Tudi pri
molitvah in pri poslušanju božje besede
mi še ponižnosti maujka; —- da, moja
prevzetnost mi velikokrat celo brani,
biti pri spovedi odkritosrčen in naznaniti

31

kak skriven greh, da ne bi kde potem
pri spovedniku manj veljal. Glej, o mila
mati! takošen je tvoj otrok. O nesrečna
prevzetnost mojega srca ! Zdaj spoznavam
in obžalujem svojo slepoto in obljubim
tebi, o Marija! da bom tvojo ponižnost
in pohlevnost posnemal. Izprosi mi pri
Jezusu potrebno milost, da bom svoje
naprejvzetje ležje spolnil!

Premišljujmo na .dalje:

2. Marijin strah pred grehom.  —-

Da ne bi nobene zapovedi opustila in v
nobeni reči se Bogu zamerila, jo vidimo
dnes po božji zapovedi z malim darom
v tempelj hiteti, tam dolgo premišljevati,
moliti in solze pretakati. Kako je to,
mila mati! da te vso v solzah pri altarju
zagledam, ko si vendar v popolni poniž¬
nosti brez vsega greha živela? — Jaz
pa, ki sem globoko v grehe utopljen, se
obnašam, kakor da bi ne imel vesti, in
bi ne bilo ne Boga, ne pekla, ne nebes,
ne sodbe. — O mila mati! povej nam
zdaj, zakaj tako obilne solze pretakaš?
Oh jaz sem tisti trdokoren grešnik, ki
tebi toliko žalost prizadeva! Zato te pa

32

zdaj milo prosim, obrni svoje milostljivo
srce k meni ter se oglej ljubeznjivo na
me, kakor se je tvoj ljubi Sin ogledal
nekdaj na zgrevanega Petra, kteremu so
potem hitro solze v oči stopile. Le črez
moje grešne navade se jočeš; — moji
grebi prebadajo, kakor oster meč tvoje
smilečno srce. O kam se bom podal?
Ali bom smel, jaz nehvaležen grešnik,
enkrat pred tebe priti? Od grehov ni
jenjala moja hudobija in ž njimi se
množi tvoja britkost. Kako trdokorno je
vendar moje srce! Ne gane, — ne omeči
se, akoravno te v tolikih bolečinah za¬
gledam. Kedaj vendar bom začel svoje
grehe objokovati; — kedaj se za nje
pokoriti ? — Samo tebi, o prečista de¬
vica! imam se za Bogom zahvaliti, da še
nisem pogubljen, akoravno sem ti to bil
že zdavnej zaslužil. O Marija, pribeža¬
lišče grešnikov, prosi za nas! — Kamor¬
koli se obrnem, najdem greh. Z grehom
vstanem, v grehu živim, v grehih se
oblačim in slačim, v grehu jem, pijem
in delam, z grehom grem spat in v tistem
tudi zaspim. Tako sem do zdaj živel. —
Kdo še zamore z menoj usmiljenje imeti?

33

Če se me ti, o dobrotljiva mati! ne usmiliš,
kam hočem potem iti, —- kam se podati ?
O usmili se me toraj, saj si moja mati!
Koliko grešnikov, ki so se zaupljivo k
tebi obrnili, je našlo pomoč, in po tvoji
priprošnji zadobilo od Boga milost po-
boljšanja, — boš li ravno na me poza¬
bila? Oh ne. — Posodi mi dnes samo
enega izmed sedmerih mečev, ki v tvojem
srcu tičijo, in rani ž njim moje kamenito
srce, da izteče iz njega vsa grešna kri,
ki se je do zdaj po hudobnih, nesramnih
mislih in željah v njem stekala. Sprejmi
me za svojo lastnino ter me, kakor nek¬
daj mrtvo truplo svojega Sina, vzemi v
svoje blago krilo, da se tam ogrejem in
novo, poboljšano življenje začnem! Pre¬
ženi in ozdravi mojo dušno slepoto, da
svoje velike grehe, posebno pa tiste
prav spoznam, kterih morebiti še ni¬
sem nikdar obžaloval, in v kterih sem
do zdaj brez vsega stralni živel! —
Oh, pokoro delati, me je bilo sram,
ali grešiti se pa nisem bal in sramo¬
val. O ubogi, zadremani grešnik! kaj
hočem začeti? Pobožnega sem se imel,
pa zdaj le preveč in predobro spoznam,

3

34

kako zlo sem se goljufal, saj sem bil
grehom vedno udan in v nje celo zakopan.
Kde najdem toliko moči in srčnosti, da
zamorem svoje življenje resnično pobolj¬
šati? Kde zadobim pravo žalost in gre-
vengo, da svoje hudobije in neštevilne
pregrehe prav objokujem? Kaj bo enkrat
z menoj, če še zanaprej star, navaden
grešnik in sovražnik božji ostanem ? K
tebi, o Marija! bi si skoraj še najbolj
upal. Slišal sem namreč, koliko trdokor-
nih grešnikov si že omečila in s svojim
maternim srcem k poboljšanju ganila.
Le eno me še straši; — bojim se, da bo
težko z menoj, ker sem se že vse preveč
grehu udal in mu preveliko oblast pre¬
pustil. Že dolgo se želim poboljšati, pa
vedno še odlagam ; — kako dolgo hočem
še odlagati? Morebiti do tje, da me smrt
prenagli? Ne. Zdaj hočem začeti; zato
pa tebe, o Marija! prosim, daj mi pravi
strah pred grehom in podpiraj me na
potu poboljšauja. Le tako se bom spo¬
koril in rešil svojo dušo večnega pogub¬
ljenja.

35

Molitev.

Glej, o mati mojega Boga! Tukaj
pred tvojimi nogami kleči reven grešnik,
ki z zgrevanim srcem pod tvojo brambo
pribeži in vse svoje zaupanje edino v
tebe stavi. Nisem sicer vreden, da bi se
ti na me ogledala, ali to me osrčuje ker
vem, da odkar si svojega ljubega Sina
za grešnike umirati videla, tudi trdno
želiš, vsakemu pomagati. O mati milost¬
ljiva ! oglej se toraj na me reveža in bodi
tudi meni usmiljena. Vsi te imenujejo
brambo grešnikov, tolažbo in upanje.
Obrnem se tedaj tudi jaz s srčnim za¬
upanjem k tebi, o žalosti polna mati Ma¬
rija! in te milo prosim, priporoči me
svojemu božjemu Sinu, da zanaprej vama
več žalosti ne delam, se grehu odpovem,
svojo dušo izveličam in enkrat večni raj
zadobim. Amen.

(Po vsakem premišljevanju se molijo litanije,
in če je mogoče tudi rožni venec žalostne Matere
božje, potem se poje pesem: Žalostna je mati

stala 11 , ako se ni pela že pred premišljevanjem;
konča se pa pobožnost vsikdar z zadnjo molitvijo.)

3 *


38

Drugi petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je morala z detetom
Jezusom v Egipt bežati.

„Jožef I vstani, vzemi dete in njegovo mater

in beži v Egipt.“ (Mat. 2, 13.J

Dnes, dragi častivci žalostne matere!
poglejmo devico Marijo v novi žalosti:
kako vsa objokana z detetom Jezusom
in s sv. Jožefom v tujo deželo bežati
mora.

Premišljujmo tedaj:

1. S koliko udanostjo in potrpežlji¬
vostjo se ta revna mati s svojim dragim
Sinom na dolgo, neznano pot poda.  —
Kakor od sulice zadet in ranjen bolečino
vedno seboj nosi, enako občuti po žalost¬
nem prerokovanju Simeona od meča brit-
kosti zadeta tudi naša nebeška Mati po¬
vsod srčne bolečine. — Ko je hudoben
kralj Herod slišal o novorojenem judov¬
skem kralju, se je silno prestrašil, kajti
se je bal, da bo svoje kraljestvo zgubil.

37

„0 Herod! zakaj se bojiš?“ kliče
sv. Fulgencij.  „N o v o roj e n M e s i j a ni
prišel kraljev in dežel z vojske
premagovat, ampak s smrtjo si
jih pridobit." —Težko čaka Herod
na modre, da bi mu prišli povedat, kde
so Mesija našli; ker jih pa ni, začne so¬
vražna in smrtiželjna jeza v njem vreti
in dokipi do strašnega sklepa, umoriti
novorojeno dete. O ljubi zveličar! komaj
si prišel na svet, že ti preti tolika ne¬
varnost. Pa dobrotljivi Bog, ki pazi na>.
vsako še tako malo stvarico ter jo lepe
oskrbi, še ima toliko večo skrb za svojega
Sina. Zato pošlje pridnega varha, — mi¬
lega angelja iz nebes, ki sv. Jožefu v
spanju naznani, naj hitro vstane in vzeme
dete in njegovo mater ter odbeži v Egipt.
„0h, koliko b rit k ostije morale
Marijino srce takrat občutiti,
ke dar j e j jebilo naznanjeno, da
mora s svojim dragim detetom
Jezusom v tujo, celo neznane
deželo odbežati!"  kliče sv. Krizo-
stom. Ne da se lehko dopovedati, kaj vse
je morala revna mati v svoji cvetoči mla¬
dosti na tako dalnji in težavni poti pre-

38


stati. Pa kakor tiha ovca, se vsa potr¬
pežljiva v božjo voljo uda; — in tako
vidimo božjo Mater z malim Jezusom na
potovanju v dalnji Egit. — „Jožef je
vstal, vzel dete in njegovo ma¬
ter po noči in je pobegnil  v
Egipt," pravi sv. evangelje: (Mat., 2,14.)
Tedaj iz domačega kraja mora Marija
zavoljo svojega Sina v neznano deželo
bežati, — revna sirota mora iti med tuje
ljudi! Tako mora bežati pred ljudmi celo
tisti, kije  prišel, jih odrešit; — božje
dete še ne sme na prsih svoje matere
mirno počivati. Komaj je rojeno, že ga
preganjajo in mu po življenju strežejo.
O neizmerna žalost za ubogo mater, ki
vsa pobita svojo domačijo zapušča! Z ne¬
izrečeno žalostnim srcem je v temni noči
od svoje hišice slovo vzela in namakala
celo pot z britkimi solzami. Na meji ju¬
dovske dežele še se enkrat ustavi in se
na domače gore in doline milo ogleda,
potem pa stopi z detetom na rokah v
ljudsko deželo.

Sv. r J fomaž Akvin, sv. Bazilij in drugi
cerkveni učeniki pišejo, da so te tri sv.
osebe cela tri leta, kakor neznani ptujci


39

brez prijateljske pomoči v Egiptu živele
in dokaj pomanjkanja pretrpele. Večkrat
je mali Jezus, ves lačen, svojo mater za¬
kruli prosil, pa mu ga ni imela dati; —
oh, kolika britkost za njeno materno srce !
In vendar ni nobene nepotrpežljive be¬
sede iz njenih ust slišati; vso revščino
prenaša Marija v božjo voljo udana.

O Marija! uči nas, da se tudi mi
tako potrpežljivo v božjo voljo udarno,
kakor ti. — Marija nam prav lepo kaže,
kako se ima božja volja spolnjevati. Brez
vsega ugovarjanja in obotavljanja gre
uboga Gospodova dekla, udana v božjo
modro previdnost, s svojim ljubim to-
varšem in detetom tje, kamor jo božji
glas kliče. Ona gre, čeravno še ne ve
kam, in nikar ne poprasuje, kako jej bo
tam šlo. Nikomur se ne pritožuje črez te¬
žavne pote, po kterih jo Bog vodi. —
Glejte! kaj zamore duša opraviti in ko¬
liko pretrpeti, ako se z vsem srcem Bogu
izroči in v njegovo sv. voljo uda! Kako
zvesta in skrbna je Marija pri izpolnje¬
vanju božje zapovedi, s koliko poniž¬
nostjo in udanostjo posluša in sprejme
angeljeve besede' in kako hitro si priza-

40

deva, črez vse težavno naročilo na tenko
izpolniti! —

Grlej, prevzetni in svojeglavih, trdo-
korni grešnik! Ti pa božje zapovedi spol¬
njuješ le z nevoljo in mrmranjem ter se
vse prerad ustavljaš božjim naredbam.
Ti nočeš po Marijinem izgledu biti božji
hlapec; — le po svoji glavi bi rad go¬
spodaril. Ali zamoreš brez znotranje sra-
možljivosti gledati, kako tvoja trdovrat¬
nost tri sv. osebe v tujo deželo v pre¬
gnanstvo žene?

Jezus, Marija in Jožef grejo brez
vsakega obotavljanja. Njim je božja za¬
poved sveta. Oni ne gledajo in nikar ne
premišljujejo, ali je pot lehka, ali dalnja
in težavna; nič se ne mudijo in tudi an-
gelja ne izprašujejo, zakaj morajo bežati,
— ampak oni zapustijo svojo deželo,
žlahto in hišo, da le izpolnijo, kar naj-
modrejši stvarnik, ljubi Bog od njih tirja.

Hišni gospodarji in gospodinje, očetje
in matere! Se-li trudite tudi vi, spol¬
niti božjo voljo brez mrmranja in obo¬
tavljanja, čeravno vam previdnost božja
kaj težavnega naloži ? — Osramoteni

i  1

smo dnes pred Marijo; kajti vse preveč
nam očita naša vest, kako malo na božjo
besedo porajtamo in kako pogostoma se
božji volji celo ustavljamo. — Kakor si
Jožef in Marija nista mislila, koliko težav
ju v zakonu čaka, tako tudi vi prepo-
gostokrat zakonski stan za manj težav¬
nega držite, ter si neoženjeni le preradi
domišljujete, da vas v zakonu le dobro
čaka, namesto da bi že zgodaj vadili dušo
in telo za prihodnje trpljenje. — Glejte
mater devico Marijo z Jezusom na težavni
poti! Srce jej od žalosti poka, ko Sina
božjega na svojih rokah v tuj kraj nesti
mora; pa od svojega blagega otroka se
ne more ločiti. Dete mora pri materi biti;
— od nje se mora učiti spoznavati božje
zapovedi; nad materjo in očetom mora
gledati izglede, kako se ima sveta božja
volja na svetu s potrpežljivostjo na tenko
spolnjevati. „Naj se mi zgodi po
tvoji besedi,“  je rekla Marija in to
pokazala tudi v djanju. O srečni otroci,
ki imajo take stariše! Lep izgled boga¬
boječih starišev je živ nauk za otroke.
Zato pa je Jezus tudi devico Marijo še s
križa s hvaležnim srcem izročil Janezu,

42

rekoč: „ Grl e j tvoja m ati!  “ (Jan.

19, 27.) Vzemi jo, enake ne najdeš na
zemlji!

Premišljujmo nadalje:

2. Veliko srčnost, s ktero se je devica
pred grozovitnim Herodom podala na
dalijo pot. ■— O srečen človek, ki rad
gre, kamor ga Bog kliče in pošlje! V božjo
voljo udana vzeme Marija svoje ljubez-
njivo dete na svoje roke in gre ž njim v
dalnji Egipt. Sv. Bonaventura vpraša:
„0 devica! od kod boš vzela
živeža na cesti, in kde preno¬
čila z detetom v tujem  k r a j u ? “
— Pa Marije to ne skrbi, saj ima seboj
kralja nebes in zemlje; zato zaupa
v božjo pomoč in gre vsa srčna dalje.
Z njo potuje sv. Jožef, in tako vi¬
dimo tri sv. osebe bežati pred hudob¬
nostjo krviželjnega kralja Heroda. —
Tedaj pred grehom, ki se v srcu hudob¬
neža šopiri, mora nedolžnost bežati, —
sam Sin božji mora iti med neznane ljudi.
O nesrečen greh! — Znabiti je moral
Jezus že tudi pred menoj bežati, saj den
za dnevom grehe doprinašam in žalim

43

ljubega Boga, O rad še bom enkrat
Jezusa klical, rad se za njim glasil,
rad ga iskal, pa vendar ga ne bom
našel, ne doklical ga več. Zdaj ne
hodim za Jezusom, akoravno ga moja
duša želi; — rajši ga preganjam. Toda
ne bo več dolgo trpelo, da bom iz te
solzne doline vržen v večno globočino.
Dnevi mojega življenja bodo hitro pre¬
tekli : zadnja ura bo bila, mrtvaška sveča
se užgala in se mi v roke podala, — oh!
le prehitro, še poprej, kakor si sam mis¬
lim, bom moral vzeti od sveta slovo. Kako
dolga steza se bo takrat pred menoj od¬
prla ; — po temni poti bom moral poto¬
vati v neznano večnost.

O mila mati Marija, od mene zdaj
preganjana in premalo spoznana, v tistem
strašnem trenotku mi bodi milostljivo k
pomoči! Vse svoje hudobije zgrevam zdaj
iz globočine svojega srca; — o da bi jih
ne bil nikdar storil! Žal mi je 5  da sem s
svojimi grebi preganjal tolikokrat tebe
in tvojega ljubeznjivega Sina, ali pa kriv
bil, da sta bila od drugih zasramovana;
— še celo skrival se sem večkrat pred
vama, kajti nisem vaju hotel spoznati.

44

O mladenči in device! Kolikokrat
ste bili od starišev k Jezusu poslani, da
bi njegovo besedo poslušali ali pa ga v
sv. altarskem zakramentu vredno v srce
prijeli; ali iskali ste rajši druge skrivne
in grešne pote, da le niste Jezusa našli.

Grešniki! Kako dolgo hočete svo¬
jega milostljivega odrešenika še pre¬
ganjati? Ali se vaše hudobije še zdaj
niso vlegle? O padite vendar enkrat na
svoja grešna kolena, saj slišite mili glas
svojega odrešenika: Grešnik, zakaj me
preganjaš? Naj vas njegova beseda glo¬
boko v srce zadene, da tudi vi celo zgre-
vani s Savlom poprašate: „ G o s p o d,
kaj imamo storiti?"  (Apost. dj. 9,
6.) — Idite, pokažite se duhovniku in
trdno sklenite, nikdar več grešiti.

Marija na begu iz domače v tujo
deželo okrepi pa tudi vsem tistim s
tolažljivim naukom pobito srce, ki mo¬
rajo svoj dom zapustiti in v tuj kraj
potovati. — Hlapci in dekle, udove in
sirote, vojaki in drugi popotniki, ki ne
poznate svoje domovine, izbrišite si dnes
pred Marijo svoje solzne oči, da vam bo
vaše potovanje na tem svetu nekoliko

45

olajšano! — Nevesta, ki vsa žalostna, v
velikih straheh pred prihodnjostjo svoje
drage stariše zapuščaš in se v tuj kraj
podaš ; — ubogo družinče, ki svojo borno
obleko s solzami v skrinjico zlagaš in ž
njo za britko plačilo služit greš; —- ob¬
jokan mladenič, ki te vojaška služba iz
očetove hiše v dalnjo deželo pelja, zasta¬
vit ondi za varnost domačiji svoje živ¬
ljenje ; — sirote in drugi reveži, ki ne
veste, pod ktero streho bote našli pokoj;
— oglejte se dnes na popotno devico
Marijo! Vzemite in nesite, kakor ona,
tudi vi Jezusa povsod seboj, naj bo on
vaš popotni tovariš na tem svetu noter
do večnosti.

O ljubljeni Jezus! Ko bi te na težav¬
nem poti smel z Marijo tudi jaz sprem¬
ljati in te v duhu ne le na rokah, ampak
tudi v svojem srcu nositi! O bodi moj
zvesti tovariš skoz celo moje življenje!
Za to milost te dnes prosim, ter te z go¬
rečimi željami objamem; — oh! ostani
moj zvesti varh, da vselej na tvoji strani
brez greha mirno proti večnosti hodim.

Poln veselja sem in moje srce hrepeni
za Jezusom. Njega najti in imeti so moje

46

želje. Ali ravno tistega Jezusa, s kterim
je Marija v Egipt bežala, najdem v taber-
nakeljnu. Tukaj se on prijazno na nas
ogleduje in deli milost vsakemu, ki zgre-
vau k njemu priteče. O da bi našel tudi
jaz tamkaj vselej tolažbo, kedarkoli z
zgrevanim srcem tje pribežim!

Molitev.

O moja preljubeznjiva mati Marija!
Kako lep nauk smo dnes od tebe dobili!
Učila si nas, o nebeška gospa in kraljica!
kako naj vsa božja povelja s potrpežlji¬
vostjo sprejmemo in brez vsakega godr¬
njanja izpolnjujemo. O usliši nas revne
grešnike, ki tukaj pred teboj in tvojim
Sinom svoje grebe in hudobije resnično
objokujemo. Trdno sklenemo in oblju¬
bimo, da hočemo božje in svojih predpo¬
stavljenih zapovedi zanaprej vsikdar
zvesto spolnjevati; — sklenemo pa tudi,
kakor najhitreje se svojih grehov, ktere
smo z mislimi, z besedami, z djanjem in
hodom storili, čisto spovedati; posebno
vse stare morebiti nespovedane krivice
in hudobije svojemu spovedniku s ske¬
sanim srcem odkriti, da ne boš več toliko

47

solz zavoljo nas točila. O mila mati!
varuj nas in nikar ne pripusti, da bi še
na dalje za grehom hodili in na zadnje
še svoje zveličanje zgubili. Amen.

--

Tretji petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je svojega dvanajst
let starega Sina Jezusa v jeruzalemskem
tempeljnu zgubila.

„8in, kaj si nama to storili’ 'Glej! tvoj oče
in jaz sva te z žalostjo iskala." (Luk. 2,48.J

Premišljujmo:

1. Ljubezen device Marije do Boga.
— Podajmo se v duhu v Jeruzalem. Tam
najdemo nedolžno mater, objokano in po¬
bito, kajti je zgubila ljubeznjivega Je¬
zusa. Sv. Lukež piše v svojem evangelju,
Ja je presveta devica po navadi svojih
bogaboječih starišev obiskala vsako leto
ob veliki noči s sv. Jožefom Bogu po¬
svečeni tempelj v Jeruzalemu, da bi tam

48

pobožno molila. In ko je Jezus bil dva¬
najst let star, vzela je mati tudi njega
seboj. Goreča pobožnost jo pelje v božjo
hišo, misel pa, da ima Jezusa pri sebi,
ki ves ponižen kraj svoje matere gre,
navdaja njeno srce z nepopisljivo radostjo.
Veselo je moralo biti, videti tri pobožne
romarje na božji poti. Ob, kako močno
malemu Jezusu srce trka, kaka radost
mu iz obraza žari, ker sme s svojimi
stariši iti v tempelj molit! Vsi trije se te
svete poti zlo veselijo.

O ljubljeni starši; povzdignite dnes
svoje oči in poglejte mlado devico in
mater, kako lepo s svojim zakonskim to¬
varišem za bogaboječnost svojega otroka
skrbi in kako ponižno ta ljubeznjiva mati
kraj svojega tovariša gre. Ko pa v sveti
tempelj pridejo, se pred vsegamogočnim
Bogom vsi trije do tal priklonijo in po¬
božno molijo, da se iskrena pobožnost iz
njihovega obličja sveti.

Povejte mi stariši! Ali sejate tudi vi
tako gorečo pobožnost do Boga v srca
svojih mlajših ? In vi otroci! Ali zapazite
take lepe izglede ponižne bogaboječnosti

49

nad zadržanjem svojih starišev ? Stariši!
Se-li vaše srce ne topi veselja, ko Jezusa
med Jožefom in Marijo v božji hiši vi¬
dite ? Kakšni občutki in kake želje vas
pri tem pogledu obhajajo? Kaj ne? Vase
srce si želi, da bi zamogli tudi vi tako
srečni biti in se po izgledu Jožefa in Ma¬
rije s svojimi otroki pogostoma v gorečih
molitvah v cerkvi pred Bogom znajti.
Pa kaj, da svoje mlajše v cerkvi večkrat
pogrešate in pri sebi ne vidite! Joj vam,
ako ste vi krivi, da vaši otroci božjega
tempeljna ne obiskujejo in po drugih
potih hodijo! — Ali veselite se, ako nad
njimi že v rani mladosti iskreno udanost
v voljo nebeškega Očeta in pravo pobož¬
nost zapazite!

Blagor vam, ljubljeni stariši! če vaše
dete rado v cerkev hodi. Božji duh ga
tje vleče; — samo ne ve, kako in zakaj.
Tam pred altarjem poklekne in pobožno
moli, kakor ve in zna. Z gorečim srcem
povzdigne nedolžne rokice navzgor in se
hvaležno spomni na dobrotljivega Očeta
v nebesih, o kterem so mu stariši dosti
lepega doma povedali, ter moli: Oče naš!
Na belorudečem licu se sveti lepa brez-

4

50

madežna, še nepokvarjena čistost in iz
jasnih oči sije blaga nedolžnost deviške
duše, ki se v sv. željah do svetili nebes
povzdiguje. Ali vidite zdaj, stariši! kako
pobožno zna otrok po vašem lepem iz-
gledu in nauku moliti? Se-li vam ne do¬
zdeva, kakor da bi angelja pred altarjem
klečati videli? In kako lačno in žejno
božjih naukov še je tako dete! Vsako
drobtinico nebeškega kruha radostno po¬
bere, poljubi in po slabi moči v duhu za-
vžije. Kako željno upira na Jezusov križ
svoje oči ter z žalostnim duhom premiš¬
ljuje, kdo neki se je podstopil, prizadjati
ljubemu Jezusu toliko bolečin; — kako
ga globoko v srce zaboli, kedar Jezusovo
stran prebodeno zagleda! Kdo je to storil,
globoko vzdihne, njegovo mlado srce pa
se sočutja do križanega Jezusa tali. In
ko zagleda podobo device Marije z malim
detetom na rokah, si misli in želi, da bi
kaj rad na rokah nebeške matere počival.
Kako se mu krona na Marijini in Jezusovi
glavi lepo dopade, posebno pa, ker mali
Jezus za pobožnim otrokom milo gleda
in se otroku zdi, da božje dete zmirom
bliže njega pride. Ko pa Gospoda, vsega-

51

mogočnega stvarnika v bliščeči mon-
štranci zagleda, trkne, ko mali, nevedni
grešnik trikrat na prsi. Tudi zvonček in
orgije ga k pobožnosti vabijo ; — kam le
pogleda, ga vse veseli, da se ne more od
sv. tempeljna ločiti. — Slednjič pa se
poln veselja, ki ga ne more nikomur do¬
povedati, še enkrat pred Jezusom ponižno
nakloni, si pokropi svoje goreče lice z
blagoslovljeno vodo, se prekriža, potem
pa se od veselja ves ginjen poda mirno
k svojim starišem na dom.

Glejte, stariši! malo podobo pobož¬
nega otroka: glejte pa tudi, mladenči in
deklice! kako veselo je gledati, kedar
tako dete moli. Oh, naj bi vedeli še tudi
mi tako moliti! Ali kako redki so stariši,
ki bi svoje otroke že od prve mladosti
učili pobožno roke sklepati in moliti! Pa
mislim, da se je dnes v vašem srcu izbu-
dila želja, izrediti svoje otroke pridne in
pobožne.

Kaj bi pa rekli in kako bi vam bilo
pri srcu, če bi pridno dete, ktero ste si
bili z velikim trudom odgojili, na enkrat
zgubili, kakor naša revna mati Marija?

4 *

52

— Ena največih britkosti, ki jih je Ma¬
rija trpeti imela, je bila ta, da je svojega
ljubeznjivega Sina v tempeljnu zgubila
in ga ni tri dni videla. — Matere! po¬
vejte nam: Ali vam ni pri srcu tesno, ke-
dar vas nemila osoda od ljubljenega otroka
loči ? Glejte, kako oster meč je moral
Marijino srce zadeti, ko je zgubila njega,
kterega tako goreče ljubi! — Vsaj stariši
celo pot s solzami namakajo, če je njih
ljubljen otrok v dalnje kraje poklican in
odpeljan, akoravno vejo, da bo na skorem
nazaj prišel. Kako britkost pa je morala
občutiti še le božja Mati, ker ni vedela,
kam je njeni Jezus prišel, in ali ga bo
še kedaj zopet videla! Te bolečine ne more
odkriti Jožefu, on pa Mariji ne; — in
tako bodita cele tri dni brez deteta vsa
pobita okoli. Enako nevesti v visoki
pesmi je lehko devica govorila: ,,Po

noči sem iskala njega, ki ga
moja dušaljubi; iskala sem ga,
pa ga nisem našla. Vstati ho¬
čem in sem ter tj e po mestu ho¬
diti, po ulicah in cestah bom
iskala njega, ki ga moja duša
ljubi; iskala sem ga, pa ga

53

nisem našla. 1 ' (Vis. pes. 3, 1. 2.)
Povsod je popraševala in klicala: „Ste
ga li videli, ki ga moja duša
ljubi?"  (Vis. pes. 3, 3.) — Pa nikjer
ga ne najde, zato milo vzdihuje: Deteta
ni več; — kam se hočem podati ? — oj,
kde je moj Jezus? — ne morem ga najti.
-— „Moje solze so mi jed in pi¬
jača noč in d e n, ker mi pra¬
vijo: Kde je tvoj Bog?“  (Ps. 41,
3.) Ta žalost jej ne da spati, zato joka
in kliče za Sinom rekoč: „Povej mi,
kde si opoldne počivaš, da ne
zajdem!“  (Vis. pes. 1, 6.)

Mnogi cerkveni učeniki trdijo, da je
ta Marijina žalost bila med vsemi naj¬
večja, kajti pri drugih je Jezusa povsod
imela pri sebi, zdaj pa je ločena od njega.
O britki dnevi, v kterih ni nikjer tolažbe
našla! cela stoletja so se jej dozdevali.
— „Moj dragi Jezus je daleč od mene
in ne vem, kde je. Kdo me bo zamogel
potolažiti, ker tistega ni, ki je moja to¬
lažba?" — Tako vzdihuje, —- tako žaluje
revna mati za zgubljenim Sinom. In kdo
ve, ali ni morebiti mislila, da je Jezusa

54

zato zgubila, ker nm ni vsikdar zadosti
postregla; saj je hitro, ko ga je bila
našla, od njega pozvedovala, rekoč : „ S i n,
zakaj si nama  to  storil? 1 ' (Luk.
2 , 48 .)

Pri tem milem vzdihovanju zberite,
ljubljeni stariši! nekoliko svoje misli,
naj vam dnes težki kamen od srca od¬
valim, saj se morebiti tudi vam več¬
krat ravno tako godi, kakor naši božji
Materi. Kaj ne? Tudi vi ste že zgubili
otroka: nemila smrt vam ga je pobrala
in iztrgala brez vsega usmiljenja iz va¬
šega naročja, ljubčeka vašega srca. Oh,
kako občutljivo je bilo takrat ranjeno
vaše srce! Dete že morebiti dolga leta v
zemlji trohni, ali vaše srce še ni mirno;
vedno še je pobito. In nek znotrajni glas
vam znabiti očita, da ste smrti svojega
otroka sami krivi, ker ste v bolezni z
zdravilom ali pri postrežbi kaj zamudili
in zanemarili. Da, — večkrat se vam do¬
zdeva, da bi vaše dete še znalo živeti, če
bi zanj bili boljše skrbeli. Ubogi stariši!
kako britki meč prebada vaše srce po
zgubi otroka in koliko žalost ima vaša
duša prenašati! Učite se toraj dnes od

55

Marije, ki je svojega ljubljenega Sina z
žalostjo iskala in se v božjo voljo udala,
— za svoje otroke ljubeznjivo skrbeti im
na nje paziti; če pa vam jih ljubi Bog
vzeme, naj vaše pobito srce pomiri misel:
Kar Bog stori, je dobro; ter govorite s
potrpežljivim Jobom: „Gospod je

dal, Gros p od je vzel. Kakor se
je Gospodu dopadlo, se je zgo¬
dilo! Ime Gospodovo naj bo
češčenoP  (Job. 1, 21.)

Premišljujmo:

2. Kako skrbno žalostna mati svojo
drago dete išče in ko ga je našla,, kaj mu-
reče. ■— Ko sta Marija in Jožef zapazila,
daje  Jezus zaostal, sta hitro vstala in
ga iskala med žlahto in znanci. Ker pa ni
bilo nikder sledu po zgubljenem Sinu,
sta se vrnila nazaj proti Jeruzalemu. —
Pomisli kaj je Marija celo to dolgo pot
delala. S svetim Jožefom je tekala sem-
tertje in iskala Sina po celi poti, po go¬
rah in po dolinah ; klicala ga je in povsod
pozvedovala po njem, kterega je njena
duša ljubila; — pa vse zastonj! — ni ga
našla. Klicala je na ves glas: „Oj Jezus!

56

Jezus!‘ ;  ali Jezus je ni slišal, se jej ni
oglasil. Ravno tako skrbno ga je iskala
in po njem pozvedovala tudi v Jeruzalemu.
„Lehko bi bila mislila,“  pravi
nek cerkven učenik, „dvanajst let
je že star, tudi Bog je, toraj se
ne bo zgubil; bo že sam v Na¬
zaret nazaj prišel.  “ Ali Marija ne
misli, ne govori tako, — ne; tri dni ga
išče z žalostjo in bi ga iskala gotovo še
četrti, peti den, ko bi ga ne bila tretji
den našla. Ivde pa ga je našla? —-
Sv. evangelje nam pove, da je devica Ma¬
rija našla Jezusa črez tri dni v tempeljnu
med učeniki. Tam se je božji Sin mudil,
ter poslušal učenike, jih izpraševal in
jim dajal take odgovore, da so se nad
njegovo zastopnostjo in modrostjo vsi
čudili. „In prigodilo se je,“  piše
sv. Lukež, „da so ga tretji den v
tempeljnu našli sedeti v sredi
učenikov. In ko so ga zagle¬
dali, so se zavzeli; in njegova
mati mu je rekla: Sin, zakaj si
nama tako storil? Glej! tvoj
oče in jaz sva te z žalostjo is¬
kala.“  (Luk. 2, 46. 47.) Toda vsa ža-

lost kmalu mine. Jezus je najden, •—
mati dobi nazaj svojega Sina in oster
meč je potegnjen iz njenega srca! Veselje,
ki ga je Marijino srce takrat čutilo, ne
da se popisati, ne dopovedati.

„Sin zakaj si nama tako sto¬
ril?"  -— Preljubi! ostanimo še nekaj
časa pri teh besedah, ki jih je Marija v
svoji preveliki žalosti Jezusu rekla. —
Ljubo dete, zakaj si to storilo? — O
večni Bog! podpiraj mojo slabost, ki me
pri teh besedah sprehaja! Vest me peče
in žge, kajti tudi mene zadeva to vpra¬
šanje. — Ljubo dete, zakaj si nama to
storilo ? tako c  sem slišal govoriti večkrat
ljubega očeta in drago mater. Ali zdaj
tega glasu ni več slišati! Nobeno srce —
ne očetovo, ne materno me več ne išče,
— nikdo na tem svetu me več tako ne
kliče. Kam koli se obrnem, povsod mi
nekaj manjka; — naj grem na eno ali
drugo stran, — dragega očeta in ljube
matere vendar nikder več ne najdem.
Oh, že zdavnej mi jih je vzela nemila
smrt; — zato pa težko gledam nje, ki
še imajo, kar sem jaz že zgubil. Kaj bo
z menoj, kedar bom spet pred svoje

58

stariše stopil in bodo oni mene sodili!
Ob, bojim se; — kako mi bo pri srcu,
kedar bom na Jezusovi strani zag-ledal
očeta in mater, ki se bota z ostrimi be¬
sedami do mene obrnila in mi rekla: Sin,

— hčer, zakaj sta nama to storila? To¬
liko časa sva z nauki in lepimi izgdedi
vaju iskala, — toliko se za vaju trudila
in kaj pretrpela, ali nepokorna otroka
poglejta zdaj, kako sramoto sta nama
pred sodnikom napravila ! - Oh, zavoljo
hudobnega in spridenega otroka se je po¬
starala in osivela očetova glava, je oble¬
delo in vpadlo materno lice. Trepetajoče
roke, težke in onemogle noge, žalostno
in pobito srce in nemirno vest imajo ubogi
stariši zavoljo ničvrednih otrok. Kaj bo,
ko bodo stariši na sodnji den rekli: Ljub¬
ljeni Sin! draga hči! nisva li za vajino
zveličanje vsega storila, da bi zamogla
srečna priti pred sodbo? Ali kaj vse mo¬
rava nad vama zdaj zgrešiti? Ivde je
vajini deviški prstan ? — v kterem kraju,

— na kteri poti sta ga zapravila ? Kteri
den sta imela zadnjikrat nedolžnosti lepo
oblačilo ? — Ktera noč je vama pripra¬
vila to nesramno obleko? — Pred koliko

59

leti sta si se spletala deviški venec? Kdo
vama je tistega raztrgal ? Za ktere be¬
sede. za kako jed in pijačo ali obleko,

— za ktere obljube sta prodala svojo
Čistost? Ali nista zamogla kratkih let
svojega življenja v nedolžnosti preživeti?

— O strašna očitanja! Hribi padite na
nas! gore pokrijte nas! o zemlja, — o
morje požri nas! skrijte nas pred grozno
jezo pravičnega sodnika! — In vendar;
koliko mladih ljudi poprej ne miruje,
dokler v slabe tovaršije, — slednjič pa v
nečistost ne zabredejo!

O Jezus, moj usmiljeni odrešenik!
bodi mi milostljiv in prizanesi mi moje
grehe. — O Marija! zdaj spoznam, kako
hudo sem svoje stariše razžalil, kako zlo
jih goljufal in s tem tudi Jezusa zgubil,
in vendar kako kamenito je moje srce!
Saj pri tebi, o žalostna mati! naj se črez
svojo preveliko zgubo razjokam. Da, —
Jezusa sem zgubil in ž njim vso srečo in
zadovoljnost. Pa prav željno ga hočem
iskati, dokler ga zopet ne najdem. O da
bi mi bilo tudi mogoče, vse svoje grešne
pote z grenkimi solzami objokati; pa kaj,

60

ko bi morebiti že prepozno bilo! —
Hvala Bogu! da še ni prepozno; zato
trdno sklenem se k tebi povrniti, moj
Gospod in moj Bog!

Molitev.

Milostljiva Mati, devica Marija! iz¬
prosi mi pri Bogu milost, da prav spo¬
znam, kaj se pravi Jezusa zgubiti in da
še včakam, njega zopet najti. Pripusti,
nebeški Oče! naj tvojega Sina z Marijo
tudi v tempeljnu najdem in se njega srčno
razveselim. Vse rad pustim, vse z ve¬
seljem dam, da le Jezusa dobim. Zaupam,
o Jezus! da še imaš svoje srce za me od¬
prto in da tvoje razpete roke še tudi
mene, — zgubljeno ovčico, zopet objeti
želijo. Le tukaj me kaznjuj, tu me tepi,
tamkaj pa mi milo prizanesi! Imej z
menoj potrpljenje, in čakaj z naglo
smrtjo, da še poprej greh zapustim in ob¬
jokani in tako vreden postanem, tebe
najti. Slednjič pa še od tebe, milostljiva
mati! ene milosti prosim: Glej, zgubil
sem Jezusa, kakor ti; —- nimam ga več.
Daj, da ga pri tebi zopet najdem in
spoznam, da brez njega ne morem živeti.

61

Za njim bom hodil, jokal se in žaloval,
z zgrevanim srcem ga milo klical; noč
in den hočem hoditi, da ga le zopet
najdem in dobim. Amen.

Četrti petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je svojega Sina Je¬
zusa s težkim križem obloženega na potu
srečala.

,,ln on nese svoj križ ter gre tje ven na
mesto, ki se imenuje kraj mrtvaških glav, hebrejski
pa Golgota(Jan. 19, 17J

Premišljujmo dnes:

1. Potrpežljivost device Marije, kedar
]e svojega Sina na križevem potu srečala.

~ Kakor je bilo pretečeni petek rečeno,
sta Marija in Jožef Jezusa v tempeljnu
našla. „In on je šel ž njima in
prišel v Nazaret in je bil jima
pokoren/'  piše sv. Lukež (2. 51.).
Tam je ostal do svojega tridesetega leta.
Totem pa začne svoj nauk, kterega lju-

62

cletn tri cela leta oznanjuje in skaže z
mnogoterimi čudeži zdravim in bolenim
brez števila dobrot. Ko bi pa trudapolna
setev ga imela z obilnim sadom razve¬
seliti, obsodijo ga — oh, žalostil oje po¬
vedati. -— k strašni smrti. Eden njegovih
učencev, ves preplašen pozabi na stor¬
jeno prisego in ga trikrat zataji; — drugi
ga za trideset srebrnikov proda in s po¬
ljubom sovražnikom izda, — ostali pa
„ga zapustijo in odbežijo."  (Mat.
26, 56.) Od pismoučenih in farizejev na¬
jeti hlapci dobrotljivega Jezusa na Oljski
gori zgrabijo, zvežejo in kakor razboj¬
nika od molitve k sodnikom vlečejo. In
potem, ko so ga bili neusmiljeno bičali, s
trnjem kronali, mu v obraz pljuvali, so
ga zadnjič še obsodili k smrti križa. In
zdaj žene njihova divjost Jezusa, s težo
križa obloženega na Kalvarsko goro.

Stopimo, dragi kristjani! dnes tiho
na žalosten križev pot, postojmo tam in
poglejmo, koga bomo videli mimo iti. —
Oh, naš Gospod, učenik, dobrotnik in
zveličar Jezus Kristus nese ondi, ves
opešan in s krvjo oblit svoj težki križ;
za njim pa gre, od prevelike žalosti vsa

63

pobita — njegova premila mati. Kako
tenko posluša vse grdo zaničevanje svo¬
jega Sina; vsak udarec, vse pehanje in
suvanje ona sliši in oh! kaj vidi? Svo¬
jega Sina; — ali kako je spremenjen!
Na glavi nosi hodečo trnjevo krono, na
ramah mu sloni težek križ, — in trdo¬
srčni hlapci ga suvajo in za vrvi, s kte-
rimi so močno zvezali njegove roke, vla¬
čijo sem in tje po prahu in trdem kamenju.
Marija ga milo pogleda. Tudi Jezus še
hoče videti svojo mater, ali njegove oči
so s krvijo oblite. Zato si je moral, ka¬
kor sv. Brigita pravi, še poprej zasedeno
kri iz oči izbrisati, preden je zamogel
mater pogledati. O boleči pogled! —
Marija hoče Jezusa objeti, pa razbojniki
jo z grdim psovanjem proč suvajo. Z mi¬
lim pogledom srčnega usmiljenja se božji
Sin zdaj k svoji materi obrne in jej na
tihem pravi: O moja mati, postoj! Kam
hočeš iti? — Ce greš tje, kamor mene
peljajo, boš trpela moje bolečine, jaz pa
bom še tvoje občutil.

Postojmo še nekoliko trenotkov in
poglejmo v duhu, kaj vse se na tem krva¬
vem potu pri srečanju Sina in njegove

64

matere godi. — Jezus pade trikrat pod
križem. Kralj nebes in zemlje obnemore
pod težo križa in se, oh žalosten pogled!
na zemljo zgrudi. — Ne sme mu poma¬
gati mati, ne pridejo mn na pomoč učenci:
— on sam nese zvezan svojo težko
smrtno posteljo na Kalvarsko goro. O v
greh zapleteni grešniki! pridite in stopite
bližje. Grlejte! — Ves opešan obleži Je¬
zus s križem prvikrat pred vami na pe¬
čini. K vam je obrnjen njegov ljubeznjiv
obraz, kajti vaši smrtni grehi slonijo na
njegovih sv. ramah in ga tiščijo k zemlji.
Ali mu ne bote te teže odvzeli? ga-li
bote pustili še dalje ležati ? — Naj vas
njegova žalostna podoba vendar enkrat
k poboljšanju gane, vsaj vidite, kako
krotko jagnje vašo grešno težo drugikrat
vzdigne, pa zopet pod njo obnemore in
pade.

O Jezus! ti ležiš na svojih kolenih,
kakor da bi grešnika prosil, naj ima s
teboj usmiljenje in se z zgrevanim srcem
k tebi obrne, pa trdokorni grešnik še le
noče; — oh, on se ne zmeni za tebe.
Noče še se poboljšati, ampak odlaga po¬
koro od leta do leta ter pusti brez vsega

65

usmiljenja svojega zveličarja pred seboj
ležati. Vnovič beži za navadnim grehom
in ne mara za Jezusa. Ali božji Sin, poln
ljubezni do zgubljenega grešnika, še
prime enkrat z veliko težavo svoj križ
ter ne ve, bili  gledal grešnika ali mater,
kteri se tako toži: Glej, mati! ne najdem
počitka, kajti nespokorjen grešnik me
žene naprej; — postal je moj gospod in
napravil mene za hlapca. — O Ijubez-
njivi Jezus! stisni se k srcu svoje mile
matere in okrepi se, da svoj križ še
tretji krat vzdigniti in nesti zamoreš. Pa
pod težo križa Jezus zopet pade, da bi
nas s svojim tretjim padcem ganil k pra¬
vemu in stanovitnemu poboljšanju. Ves
oslabljen leži božji Sin na zemlji, ali
grešnik pa se še vedno v svojih grehih
kota. Trikrat je padel Jezus, — trikrat
klečal,— trikrat prosil; kaj? je-li za-
mogel za grešnika še več storiti ?

O Jezus! kako milostljivo je vendar
tvoje srce do mene revnega grešnika.
Ne morem tebe na zemlji ležečega dalje
gledati; — moram se poboljšati! O Ma¬
rija! bojim se svoje poslednje sodbe. Kaj
mi boš rekla, ker sem s tvojim Sinom do

5

66

zdaj tako hudobno in neusmiljeno rav¬
nal ? Ti si s pobitim srcem za njim šla
in njegove krvave stopinje s svojimi vro¬
čimi solzami namakala, jaz — hudobnež
pa sem ga z jezo, zasmehovanjem in pre¬
grešnim veseljem preganjal! Njegove Iju-
beznjive besede, s kterimi je jeruzalemske
žene tolažil, segajo zdaj tudi meni glo¬
boko v srce. „ N i k a r se n e j o k a j t e, “
je rekel, „nad menoj, ampak jo¬
kajte se nad seboj!“  (Luk, 23, 28.)
Tudi meni zdaj drugega ne ostane, ka¬
kor vroče solze prave pokore in srene
grevenge; ž njimi hočem svoje ostudne
grehe objokovati in milosti pri Jezusu
iskati.

O moj milostljivi odrešenik in zve¬
ličar Jezus Kristus! Vstani in dopusti
mi, da smem dnes zraven tvoje matere
pred te poklekniti in svoje roke k tebi
povzdigniti. Pred teboj hočem klečati in
zdihovati, tebe moliti in prositi, dokler
pri tebi usmiljenja in milosti ne najdem.
Samo ena misel mi še strah dela: ali me
boš uslišati hotel, ker sem do zdaj na
tvoje vabljenje in klicanje k pokori tako
malo porajtal! O tisočkrat me greva, da

67

sem tvoje milostljive prošnje tolikokrat
zavrgel ! Ali še smem milosti pri tebi
upati in usmiljenja od tebe pričakovati'?
Zanašam se na tvoje besede: „Nisem
prišel iskat pravičnih, ampak
grešnikov,  “ (Mat. 9, 13.) — ter trdno
lipam, dami  boš odpustil moje hudobije,
s kterimi sem se proti tvoji neskončni
dobroti v treh potih svojega življenja
pregrešil, namreč: v otroških, odraščenih
in starih letih. Govori tudi ti, o usmiljena
mati! za me le eno besedo, saj si nam za
pribežališče grešnikov dana, in moja duša
se bo po zadobljenem odpuščenju grehov
v Gospodu razveselila, ker bo z Jezusom
vnovič sklenjena.

Premišljujmo na dalje:

2. Srčnost in stanovitnost device  Ma¬
nje. — Druge matere bi obupale ali vsaj
mrmrale, če bi se v taki nevolji znašle;
božja mati pa v tihi žalosti za Jezusom
gre in tudi v brhkostih srčna in stano¬
vitna ostane, akoravno je spremljala Sina,
kijev  grozovitnih bolečinah še grozovit-
nejši smrti nasproti šel. Tebe, o Marija!
vidim vso srčno za trpečim Jezusom ho-

5 *

88

eliti, zato se pa hočem tudi jaz z božjo
milostjo iz grešnega spanja zbuditi, vstati
in za milim Jezusom stanovitno hoditi.
Moja duša poželi Jezusa; — le v njem
je sladkost in življenje. Njega zadobiti
in pri Bogu milost najti, sem pripravljen
vse trpljenje sprejeti in s potrpežljivostjo
prenašati. Do zdaj sem le za grešnim
veseljem dirjal, same dobrote poželel, le
greh iskal, križev in težav pa se z vsemi
močmi branil; — naj me je le najmanjša
nevolja zadela, hitro sem mrmral proti
svojemu stvarniku. Dnes pa kleče pred
Marijo trdno obljubim, ne le grešnemu
poželenju dati na vsikdar slovo in se z
Marijo podati za svojim ljubljenim Je¬
zusom in pastirjem, ampak tudi vse križe
in težave s potrpežljivostjo prenašati.

O Jezus! sprejmi me, da ti smem s
Simonom cirenejskim težki križ nesti po¬
magati ! Dopusti mi, da tvoj križ objamem,
poljubim in na svoje rame zadenem. Ze
tisočkrat sem si ga z neštevilnimi grehi
zaslužil, pa ti, o usmiljeni Jezus! si me
pred križem tako dolgo obvaroval. —
O naj ga nosim ; — kako ljuba in sladka
mi je njegova teža 5  če ž njo žalostno

69

mater ]e nekoliko razveselim! Čeravno
pod težo križa obnemorem in padem, —
nič za to. Naj le moje nemirne noge, ki
toliko stopinj za grehom storijo, občutijo
smrtno težo križa, — naj se ob trdi skali
le ranijo tudi moje krivične roke, ki tako
rade hudobije in nesramnosti doprinasajo
in v lenobi počivajo; in naj se pobije in
do krvavega rani moje prevzetno obličje,
ki je bilo mnogim v spodtiko in po¬
hujšanje.

O Jezus! imej potrpljenje z menoj,
da še s križi in nevoljami tvoji pravič¬
nosti na tem svetu zadostim. Pripravljen
sem, vse potrpežljivo prenašati, kar mi
bo tvoja i’oka naložila.

O Marija, milostjiva mati! kadar bom
težo svojih grehov spoznal in ž njimi pred
sodnji sedež svojega spovednika stopil,
takrat me podpiraj, da nobenega ne za¬
molčim, ampak se vseh zgrevano spovem.
Ko me bo pa poslednji križ, —• moja
zadnja bolezen, spravil na kraj življenja
in se mi bo oznanilo, da je moj čas do-
tekel, tedaj —- o mila mati! mi bodi po¬
močnica, da pridem za Jezusom v sv.
nebesa.

70

Ljubljeni starši! tudi vam izroči ža¬
lostna mati Marija dnes lep nauk. Kadar
bote, kakor ona, videli svojega otroka s
težkim križem, to je s smrtnimi grebi ob¬
loženega hoditi po cesti življenja,*-— o
potem pojdite in dirjajte za njim, dokler
ga vaše solze ne ganejo in vaše klicanje
k poboljšanju ne spravi. — In vi otroci,
ki bodite z velikimi grebi brez vse vesti
veseli po svetu, oglejte se na nauke in
opomine svojih skrbnih starišev in uče¬
nikov, kakor Jezus na križevem potu na
svojo objokano mater. Prizadevajte si,
živeti vsikdar pobožno, ponižno in ne¬
dolžno, da ne bodo vaši stariši zavoljo
vas žalovali. Vi pa zgubljeni grešniki!
oglejte se na zvezanega in s težkim kri¬
žem obloženega Jezusa in pomislite, kako
teža vaših storjenih grehov to krotko
jagnje trikrat na trda tla vrže. Ne pustite
ga vsega opešanega dolgo na zemlji ležati
in ne delajte njegovi materi še večih brit-
kosti, ampak prinesite vreden sad pokore!

Molitev.

Nebeška gospa, prečista devica Ma¬
rija ! Dnes vidim tebe s tesnim in žalost-

71

nim srcem za s križem obloženim Jezusom
hoditi in gledam ostri meč, ki je tvojo
dušo prebodel. Vse to me opominja in
uči kako neznano hudoben in ostuden
mora greh biti, ker zavoljo njega ti in
tvoj Sin toliko trpita. O nesrečen greh!
Kaj vendar sem mislil, da sem se v tolike
hudobije pogreznil! Zdaj, o mila mati!
ko tvojega Sina pod težo mojih grehov
zraven tebe na zemlji ležečega vidim,
spoznavam hudobijo svojih pregreh. Zato
pa z zgrevanim srcem k tebi, o pribe¬
žališče grešnikov! pribežim in ti obljubim,
da se hočem od te ure vsem grehom od¬
povedati in resnično poboljšati. Amen.

72

Peti petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je pod križem svojega
umirajočega Sina Jezusa stala.

„Stala pa je zraven križa Jezusovega nje¬
gova mati." (Jan. 19, 25.J

Zopet se nas je zbralo precejšnje
število okoli podobe žalostne matere Ma¬
rije, da bi jo s svojimi mislimi do konca
njenega trpljenja spremljali. Zadnjikrat
smo, o nebeška gospa! pomagali tvojemu
Sinu, kolikor nam je bilo mogoče, težki
križ nosti, dnes pa te liočemo z jeruza¬
lemskimi ženami spremljati na Kalvarsko
goro, kamor tvoj Sin z veliko težavo
težko breme križa nese. O Kalvarska
gora! ti imaš za ubogo in opešano mater
novih britkosti in novih muk, za nas pa
lepih opominov in naukov.

Premišljujmo dnes:

1. Potrpežljivo zadržanje in stanovit¬
nost božje matere pri grenki smrti Je¬
zusovi.  — Marija želi in hoče videti, kako

73

smrt bo njeni Sin za grešnike pretrpel;
zato se na Kalvarsko goro za njim poda,
da bi vse na tenko videla in vsak njegov
zdihljej slišala. Obrnimo zdaj tudi mi
svoje oči za njo na Kalvarsko goro in
pomislimo, kaj žalostnega se je tam
godilo!

Novi, — že peti meč — prereže
Marijino boleče srce, in Jezus pride s
svojim križem ves opešan na breg. Pred
seboj in za seboj ima razbojnike, ki nje¬
govo britko smrt črez vse poželijo. Za
njimi gre Marija, ktero nedolžen Janez z
žalostjo spremlja. Sodnijski hlapci in
trdosrčni vojščaki ne dopustijo, da bi si
božji Sin smel le nekoliko trenotkov po¬
dirati in vsaj nekaj oddahniti. Se ni
križa do mesta privlekel, že mu ga z rame
na tla vržejo, da se zemlja strese. Drugim
razbojnikom so pred križanjem zavezali
oči, da bi jih ne prevzel smrtni strah; ali
Jezus mora vse pripravljanje za svojo
smrt gledati. Kakor krotko jagnje stoji
med rabeljni, ki se pripravljajo, dovršiti
svoje krvavo delo. — In zdaj planejo z
vso srditostjo, enaki divjim zverinam,
nad njega in oh! — že mu trgajo oblačilo

n

z ranjenega telesa, ga vržejo nagega na
križ; ga vlačijo za roke in noge ter na¬
tezajo njegove ude, — in zdaj se razlega
strašno pribijanje na križ in iz prebo¬
denih rok in nog vre presveta kri; -— že
vlečejo križ k skopani jami, ga povzdig¬
nejo in po koncu postavijo, — mu dajo
za tovariša na desno in levo razbojnika,
— in Sin božji visi na ranah svojih rok
in nog ter trpi, preden umre, strašne bo¬
lečine. Tri cele ure še moli. uči, prosi in
zdihuje, potem pa izroči svojo dušo ne¬
beškemu Očetu, nagne glavo in umre. —
Nad Jezusom pač lehko spoznamo, da
kakor kdo živi, tako tudi umre. O srečna
in naukov polna smrt!

Zdaj pa poglejte! Tam pod križem,
na kterem Jezus umira, stoji njegova
mati Marija. „Stala pa je zraven
križa Jezusovega njegova mati,“
piše sv. Janez ( 19 , 25 .). — O žalosten
prizor! Znabiti je med vami ktera mati,
ki je že pri smrtni postelji svojega edi¬
nega sina stala in mu s trepetajočo roko
oči zatisnila; — ona nam naj pove, kaj
je v tistem trenotku občutilo njeno srce.
Pa njena še tolika žalost šene da primer-

75

jat iz f britkostjo, ki joje Marija pod križem
občutila, vsaj nobena mati svojega otroka
tako ne ljubi in tudi ljubiti ne more, kakor
je Marija ljubila Jezusa. Marija je ljubila
Jezusa črez vse. In ravno ta Jezus je bil jej
vzet, ter je visel na sramotni križ pribit
med dvema razbojnikoma. Sovražniki so
ga še zrnirom zasramovali in preklinjali
in Marija, njegova mati pod križem je
morala vse to poslušati. Iz globokih ran
je tekla ljubljenega Sina nedolžna kri
doli na nehvaležno zemljo, — in mati je
morala vse to gledati. Videla ga je na
križ pribitega, pa mu ni mogla pomagati;
videla ga je ysega ranjenega, pa mu ni
mogla ran obvezati; videla ga je vsega
v bolečinah, pa mu jih ni mogla polaj-
šati; videla je njegovo glavo, celo slabo
na prsi viseti, pa mu je ni mogla pod¬
pirati ; videla ga je umirati, pa ni mogla
ž njim umreti. Zares:

Mati je pod križem stala, — jokala in žalovala
Kder je visel njeni Sin.

Srce v žalosti vtopljeno, — je pobito, prebodeno
Z mečem dušnih bolečin.

Svoje solznate oči ima obrnjene na
svojega božjega Sina; roke, ki so ga

76

nosile, so sklenjene; iz prs, na kterih ga
je grela in redila, se izvijajo britki zdih-
ljeji, srce, pod kterirn ga je nosila, od
žalosti in britkosti, -— oh, globoko je
ranjeno! — Povej nam, žalosti polna
mati! kdo je takrat tebe podpiral, da nisi
omedlela, kaj te je obranilo tako stano¬
vitno? — Trdna vera, nepremakljivo za¬
upanje in goreča ljubezen do Boga, —
ti močni stebri so podpirali tebe v tvoji
grozovitni žalosti. — Marija ostane sta¬
novitna zraven križa.

„L e s i c e imajo votline, ptice
neba gnjezda, Sin človekov pa
nima, kam bi položil svojo
glavo/ 1  potožil se je Jezus že pred
svojim trpljenjem (Mat. 8, 20.). In zdaj
na križu? Trdi les njegova postelja, oli!
kako bi si tam počinilo njegovo trudno
truplo? Vsaj se slamice nima, da bi na njo
naslonil svojo z bodečim trnjem opleteno
glavo; nima odeje, s ktero bi se pred
žgečim solncem, ki ga je po ranjenem
životu hudo peklo, ogrnil; ne more se
opreti ne na noge, ne na roke; viseč med
nebom in zemljo ogleduje svoje krvave
rane po zbitem truplu in šteje drage

77

kaplje svoje rešuje krvi, ki jo za grešnike
preliva. Oh, kolikim je dal pogled, ali
zdaj zapuščajo njega samega kalne oči;

— koliko ljudi je očistil, zdaj pak
sam v sramoti na križu visi; — koliko
jih je ozdravil: enemu zravnal hrome
ude, drugemu razvezal jezik itd., zdaj
pa je sam pozabljen in zapuščen brez
vsake pomoči; — koliko mrtvih je k
življenju obudil, zdaj pa mora sam umreti;

— koliko jih je potolažil, zdaj pa sam
brez tolažbe na križu visi, — razun ma¬
tere, Janeza in nekaj pobožnih žen se
nihče s pomilovanjem na-nj ne ogleda.
Da, — vidi se, da ga celo nebeški Oče
zapusti in mu v strašnih smrtnih brh¬
kostih svojo pomoč odreče.

O Marija! kako je le mogoče, da ti
pod križem ni srce žalosti razpočilo ? O
nebeška gospa! kako lep izgled potrpež¬
ljivosti nam daješ in tvoje zadržanje pod
križem, oh! kako naukov polno je za
nas! Gledala si, kako se tvoj Sin na
sramotnem križu z bledo smrtjo bojuje,
Poslušala si njegove mile zdihljeje in
prošnje, in akoravno je vsaka njegova

beseda tvoje srce globoko ranila, si ostala
stanovitna. Jaz pa tako hitro nevoljen
postanem in mrmram. Oli, kako sem ob¬
čutljiv, ali ne tam, kder bi biti moral.
Kolikokrat obračam svoje oči na križ
in vendar sem, kakor bi ničesar ne videl.
Srce moje je mrzlo, brez vsakih občutkov,
ter se ne gane. Kolikokrat grem celo
mlačen mimo božje podobe; oči moje si¬
cer gledajo ali srce za nič ne ve. Kadar
je Gospod nebes in zemlje, mili Jezus,
strašno smrt za zgubljeno človeštvo tr¬
pel, se je zemlja trosila, solnce je otem-
nelo, mesec je zgubil svetlobo, skale
so pokale, grobi se odpirali, mrtvi se
oživeli, vojaki in drugi okoli križa
stoječi so prestrašeni na prsi trkali,
— ali jaz trdokoren grešnik od vsega
tega ničesar ne čutim. O mili Jezus!
naj odkupiš mojo dušo in jo rešiš, daš
vse in preliješ do zadnje kaplje svojo
kri. Ali kako neobčutljivo in trdokorno
je moje srce, — s kolikimi grehi oma¬
deževana moja duša! O Marija! oglej se
milo na me in sprosi mi milost, da s te¬
boj žalujem in tvojega Sina ljubiti
začnem.

79

Premišljujmo dalje:

2. Rako je devica Marija pod kritem
Jezusove poslednje besede globoko v 'srcu

ohranila. R-  Kakor sv. evangelist Lukež
trdi, si je Marija vsako besedo svojega
Sina k srcu vzela in jo tudi v srcu ohra¬
nila (2, 51.); — pa gotovo so jo njegove
poslednje besede na križu najbolj v srfce
zadele. O Marija! kaj je tvoje srce ob¬
čutilo takrat, ko se je tvoj ljubi Sin še
pred smrtjo milo na te ogledal rekoč:
»Žena, glej tvoj sin! — Glej,
tvoja mati!“  (Jan. 19, 26, 27.) Oh!
kolika britkost se je polastila tvoje duše,
ko je Jezus okoli devete ure na ves glas
zaklical: „Eli, eli, 1 ama sabak-
tani,“  to je: ,,Moj Bog,  moj  Bog,
zakaj si me zapustil?"  (Mat, 27.
46.) — S suhim jezikom je zdihoval:
»Žeja me!“  — in ti mu  nisi zamogla
pomagati, ne požirka hladne vode njemu
dati! Oh, kolika žalost za te revna mati!
In zdaj še odpre enkrat svoja bleda usta
'Ugovori: „D o polnjen o je! Oče v
tvoje roke izročim svojo dušo“
(Luk. 23, 46.), pa vsaka beseda rani ka¬
kor bodeči meč tvoje v britkost utopljeno

80

srce, kajti uboga liči brez očeta in uboga
žena brez moža si s smrtjo Jezusovo
postala še uboga mati brez sina!

Kako lepo, črez vse imenitno spo¬
ročilo je božji Sin še pred svojo smrtjo
na križu napravil, kterega ne bo na vse
veke prelomil, saj ga je s svojo lastno
krvi j o podpisal. Svojo ljubo mater nam¬
reč izroči sv. Janezu, njega pa Mariji;
enemu razbojniku obljubi, prijazno na-
proščen, sveti raj; svojo dušo pa daruje
za vse človeštvo nebeškemu Očetu. —
O ljubljeni Jezus! kaj -si pa meni spo¬
ročil ? Ali smem od tebe kaj upati ? Zares
sem veliki grešnik, pa obljubim, resnično
poboljšati se, zato pa upam v tvojo mi¬
lost. To pa še toliko bolj, ker si z be¬
sedami, skterimi si Janeza Mariji izročil,
njenemu maternemu srcu priporočil tudi
mene. S križa si rekel nam vsem: „ Gr 1 e j,
tvoja  m a t i!  “

Postojmo nekaj časa pri teh besedah,
ki bodo nas vse, stare in mlade enkrat
zadele ter jih premislimo nekoliko bolj-
— Na sodnji den, ko bo Sin božji prišel
v oblakih neba in bo zbral okoli sebe

81

vse narode, da poplača vsakteremu po
njegovem zasluženju, rekel bo tudi nam:
„Glej, tvoj oče, —- tvoja mati, •— tvoj
brat, — tvoja sestra, — tvoj prijatelj,
— tvoj sovražnik!" Pa še tudi za druge
duše bo vprašal rekoč: „Glej, je-li to
tvoj sin, tvoja liči, tvoj otrok, tvoje dete?“
Že zdaj, kadar pri teh besedah sam se¬
boj sodbo držim, si ne morem srca umi¬
riti, ker od žalosti močno trka in me kar
strah obhaja. O Jezus! če mi boš v res¬
nici predstavil in pokazal vse duše, na
kterih pogubljenju sem vtegnil kaj kriv
biti, „kam bom potem šel pred
tvojim duhom in kam bežal
pred tvojim obličjem?"  (Psalm
138 , 7 .)

Stariši! kako vam bo pri srcu, kadar
vam Jezus poreče: Glejte svoje otroke!
Kakšni so bili nekdaj ■—• in kaj ste iz
njih napravili? Iz vaših rok tirjam zdaj
njihove uboge duše! Ali ste imeli za nje
tako skrb, kakor moja mati Marija za
me ? Kaj bote sodniku odgovorili, s čem
se opravičevali, če ste kaj zanemarili?

Sin in hčer ! kaj vama bo rekla vajina
vest, kadar vaju bo Jezus starišem pred-

6

82


stavil rekoč: Glej sin svojega očeta! —
hči, ali vidiš tukaj svojo mater? Zdaj še
se poglejta, kajti skoraj bom na vse veke
nepremakljivo steno med vami postavil,
zato ker nista hotela četrte božje zapovedi
do svojih rednikov poznati in spolnjevati.

Veselje pa naj obhaja vse uboge in
zapuščene otroke, ki svojih lastnih stari-
šev na tem svetu videli in poznali niso,
kajti Bog bo sodnji den njihove želje iz¬
polnil in jim stariše pokazal, rekoč: „fein
ali hči, glejta! to so vajini oče, —- vajina
mati! V življenju svojih starišev nista
videla in poznala, kajti sem vzel oba za-
rano k sebi, —- pa tukaj pri meni sta
bila lepo shranjena .' 1  — Ali kako bo za
tiste otroke, ki niso bili v sv. zakonu
spočeti, — kako sodbo bodo tam pri
pravičnem sodniku imeli njihovi očetje
in matere ?

Tudi uboge sirote in vdove bo Jezus
potolažil rekoč : „ Vi otročiči in zapuščene
žene! na sv. križu na vas nisem pozabil;
dal sem vam pomočnico in tolažnico,
ktero sem sam najbolj ljubil, -— svojo
lastno mater . 11

83

Sprejmimo toraj z radostnim srcem
Marijo devico za svojo mater, saj je Kri¬
stus jo s križa nam za mater ponudil,
ter bodimo njeni hvaležni otroci. Kdo se
bi še znašel, ki ne bi z gorečo hvalež¬
nostjo pred devico Marijo pokleknil in
zdihnil: O mogočna gospa! bodi meni
revnemu grešniku še tudi zanaprej usmi¬
ljena mati! Ti žalostna devica poznaš
dobro nevolje tega sveta, kajti tudi ti si
pod križem bila od vseh zapuščena. Ni-
koga nisi imela, ki bi te tolažil, ali bi imel
s teboj vsaj usmiljenje. Ali glej tukaj pred
seboj otroka, ki s teboj žaluje in smrt
tvojega ljubeznjivega Sina objokuje; —
bodi mi v moji smrtni uri tako v pomoč,
kakor si bila svojemu Jezusu! Zmisli ne¬
beška gospa, o Marija takrat na me!

Molitev.

Najpotrpežljivša božja mati, prečista
devica! Z zgrevanim srcem pribežim ka¬
kor spokorjen grešnik dnes k tebi in te
milo prosim, stori me v mojih težavah in
v mojem trpljenju tako potrpežljivega,
kakor si ti pod svetim križem bila. Vnemi
moje srce za vsako božjo besedo, da si

6  *

84

jo tako globoko v srce vtisnem in zvesto
ohranim, kakor ti zadnje besede svojega
umirajočega Sina. Kakor ljubeznjivo ma¬
ter te vidim pri grenki smrti svojega Sina
stati, zato pa, o Marija! zaupam, da boš
tudi meni v poslednji uri na strani stala,
mojo ubogo dušo v svoje roke sprejela
in v sv. nebesa sprevodila. Amen.

Šesti petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko so jej mrtvo truplo
Sina Jezusa v naročje položili.

,,0 vi vsi, ki po poti mimo greste, postojte
in glejte, je-li ktera žalost moji enaka."

(Žalost. Jer. 1, 12.)

Mislimo si, kakor da bi zares poleg
križa stali in gledali, kako žalostna mati
Marija mrtvo truplo svojega Sina Jezusa
v svoje naročje vzeme in ga ogleduje.
Zato premišljujmo:

1. Neizrečeno veliko ljubezen prečiste
device do umirajočih in pokojnih.  — Do

85

zdaj so zadevale britkosti Marijo le po
samem, ali dnes se nam dozdeva, kakor
da bi se razlile vse kar ob enem nad
prežalostno mater. — Zavoljo bližajočega
se velikonočnega praznika so judje Pi¬
lata, deželnega poglavarja prosili, da bi
jim dopustil, križane pokopati, ker erez
praznike niso smeli na križih ostati. Po
prejetem dovoljenju pridejo na mrtvaško
goro in najdejo dva razbojnika še živa,
Jezusa pa mrtvega. Prvima zdrobijo kosti
in ju tako umorijo; „ko so pa do
Jezusa prišli in videli, da je
že mrtev, mu niso kosti strli,
ampak eden vojščakov je s su¬
lico njegovo stran odprl, — in
zdajci je tekla kri in voda iz
nje.“ (Jan.  19, 33. 34.) — Razbojnika
pokopljejo judovski hlapci, za Jezusovo
sv. telo pa sta si njegova skrivna učenca
Jožef iz Arimateje in Nikodem od Pilata
milost sprosila, da ga smeta po svoji po¬
božnosti pokopati.

„Zraven križa Jezusovega
pa je stala njegova mati“  (Jan.
19, 25.); — mati čiste ljubezni ter gle¬
dala, kaj se z njenim Sinom godi. Njeno

86

srce, že tako z britkostjo čez in čez na¬
polnjeno , še mora marsikaj grenkega
okusiti; — pa vse to je od. križa ne
prežene, h kteremu jo ljubezen prikle¬
njeno drži. — Zadnji klic, s kterim je
mili Jezus svojo dušo nebeškemu Očetu
izročil in svoje življenje sklenil, je Ma¬
rijino srce celo pretresel; — in zdaj vidi
uboga mati, nektere može z orožjem pri¬
bliževati se, da bi križanim kosti zlomili
in jih potem pokopali.

O žalostna mati! kako je tvoje srce
takrat zatrepetalo; — zato si može v
duhu tako le nagovorila: „0 vi neusmi¬
ljeni ljudje! ne delajte mojemu Sinu
še večih ran in meni zapuščeni materi še
veče žalosti, saj vidite, da je že mrtev. “
Ko še Marija tako zdihuje, že nek vojščak
sulico zasukne in ž njo Jezusovo srce
tako močno prebode, da se križ strese.
In ta sulica je ranila tudi Marijino srce,
kajti ona je bila z Jezusovim srcem trdo
sklenjena, Da pa krvoželjni judje ne bi
z mrtvim truplom Jezusovim še dalje
sramotno ravnali in še večih hudobij spo-
čenjali, prosi ona Jožefa in Nikodema,
naj bi ga na kak miren kraj položila, —-

87

Bogaboječa moža postavita toraj lest¬
vico h križu, potegneta žreblje najpoprej
iz rok, potem še le iz nog ter primeta
drago truplo od zgorej in spodej celo
rahlo, ker se ga iz spoštovanja komaj
dotekniti upata. In zdaj ga častitljivo in
pobožno spuščata s trdega drevesa sv.
križa.

O presveta devica, ki si svojega Sina
iz ljubezni v odrešenje sveta darovala,
poglej zdaj, kakšnega ti ga svet nazaj
da! O nehvaležen svet! je lehko Marija
rekla, — moj Sin je bil lep in rudeč, ti
pa mi ga vsega modrega in od prevelikih
ran začrnelega nazaj daš. Njegovo obličje
gledati, je bila radost angeljev in veselje
ljudi, — ali zdaj ga je le groza gledati.
— Pa Marija še ga tudi zdaj goreče
ljubi. Zato pristopi in stegne od daleč
svoje roke proti ljubljenemu Sinu ; •— in
že ga je objela in poljubila ter se ž njim
pod križ vsedla. In tako počiva Jezus,
preden ga h grobu nesejo, v naročju pre-
čiste, svete matere. In zdaj poljnbujeona
njegova odprta usta in njegove zatemnele
oči, — zdaj ogleduje razbito truplo in
razkrite kosti; — vzeme bodečo krono

88

z njegove glave ter v svojo grozo za¬
gleda, kako strašno je ranjena; — še
pogleda tudi njegove prebodene roke in
noge, — ali vsaka rana na Jezusovem
truplu rani z nova njeno srce. —- O ljub¬
ljeni Sin ! milo izdihne, kam vendar te je
tvoja neskončna ljubezen do človeka
spravila! Oh, kako grdo, — kako ne¬
usmiljeno so ljudje s teboj ravnali! Bil
si ti meni, — o moj Jezus! — moje ve¬
selje, moja lepota in moje vse! in zdaj
me več ne pogledaš. Oh, ko bi še le eno
besedo govoril, kako rada bi te poslu¬
šala! ali ne čutim te več ne dihati, ne se
gibati; — mrtev si! — Na to se ogleda
na orožje britkega trpljenja, ter zopet
zdihuje: O vi neusmiljeni trni, žreblji in
ti sulica bodeča! kako ste zamogli tako
hudobno prebadati in raniti tistega, ki je
vaš stvarnik! — Pa kaj le o vas, trni,
žreblji in sulica govorim? Oj grešniki,
vi ste tako neusmiljeno z Jezusom rav¬
nali! Vi trdokorni in prevzetni hudobneži
ste spletli Jezusu bodečo krono! V svo¬
jem življenju ste sedem bodečih trnov
poiskali in jih božjemu Sinu v sv. glavo
vtisnili: trn napuha, trn lakomnosti, trn

89

nečistosti, trn jeze, trn lenobe; — oh,
kako občutljivo ranijo ti trni Jezusovo
sv. glavo! Ali sem tudi jaz med temi
brezusmiljenimi hudobneži ?

O moj Jezus in odrešenik! Grehi
moje pretečene mladosti dovolj kričijo,
kako malopridno je bilo moje zadržanje!
Ako svojo dozdajno življenje prav in
popolno premislim, — ob, moram spo¬
znati. da sem tudi z marsikterim trnom
ranil Jezusovo glavo. Oh nesrečna mo¬
ja otroška leta, ki ne bodo nikdar več
nazaj pritekla in se popraviti dala! Kaj
bi dal, ko bi ona se zopet povrnila! pa
kaj si hočem začeti in s čem si poma¬
gati, ker me predragi, hitro tekoči čas v
enomer naprej proti večnosti tira in me
še za en trenotek nazaj ne pusti!

Ljubeznjivi, v krilu svoje premile
matere ležeči Jezus! Močno mi je žal in
srce me boli, ker sem se proti tebi do
zdaj tako nehvaležno obnašal. Mrtvega
zavoljo mene te vidim v krilu prežalostne
matere počivati. Vse bledo je tvoje truplo,
zavišnjele so tvoje ustnice in zaprte tvoje
oči. Ali ne boš mene revnega grešnika
nikdar več pogledal in z menoj nobene

90

besede več spregovoril? — ali se smem
tebe vsaj dotekniti? Koliko veselje bi
bilo za me, ko bi tebe še kedaj živega
videti zamogel! Marija! mu-li tvoja lju¬
bezen ne more zopet življenja dati ? Ko¬
likokrat so iz teh zdaj celo bledih ust,
nekdaj zlati, nebeški nauki izvirali; —
kolikokrat so te zdaj mrtve roke toliko
jih blagoslovile; — iu te trudne, odre¬
venele noge, — o koliko zgubljenih ovčic
so poiskale! — Sin božji, — vir in za¬
četek vsega življenja, leži zdaj sam brez
življenja, v maternem krilu mrtev in na
vsem životu se zadosti pozna, koliko je
to krotko jagnje za grešni svet prestati
moralo ! O nesrečni greh! kaj si storil ?
Sinu si vzel življenje, materi pa pripravil
trpljenje.

Grešniki, stopite sem in poglejte!
„ Z a naših hudobij v o 1 j o j e J e z u s
ranjen, zavoljo naših grehov
ves  r a z b i e a n,  “ pravi prerok (Izai.
53, 5.). — Glejte na Marijo! Ste-li jej
zamogli pripraviti še večo žalost in jo
vtopiti v globokejše morje britkosti?

Nektere matere, kterim je nemila
smrt pobrala otroke, tolažijo ljudje, re-

91

koč: Dobro je Bog storil, da je vašega
otroka k sebi vzel, saj vas je večkrat
razžalil in vam pogosto nepokoren bil.
Kdove, kak hudobnež bi še iz tega otroka
znal postati in tako je boljše, da več ne
živi itd. — Pa kaj le bi zamogel kdo Ma¬
riji zoper Jezusa povedati? On je svojo
mater vselej ljubil, častil, ubogal in spo¬
štoval, zato pa ga je tudi tako zlo lju¬
bila, toliko večo žalost ima za njim zdaj.
Potok solz se udira iz njenih očes.

Glejte, v duhu neštevilne angeljske
trume, ki okoli žalostne matere za Je¬
zusom milo žalujejo! Le žalujte, nebeški
duhovi in ti mila mati! — le jokaj se.
Kaša srca so tako kamenita, da s svojim
največim dobrotnikom usmiljenja nimamo.
Le jokaj se! Saj je nekdaj tudi egiptovski
Jožef na grobu svojega očeta Jakoba
britke solze pretakal in sv. Avguštin se
pri smrti svoje matere Monike milo
solzil, zakaj bi pa kdo solze v toliki ža¬
losti ravno tebi za zlo vzel! Saj vsaka
svetla solzica, ki se po tvojem maternem
obrazu vdira, kaže, koliko tvoja ljubeča
duša trpi. O Marija vtisni svojo britko
žalost v moje srce! Tvoje solze naj me

92

omehčajo, da postanem poln ljubezni in
usmiljenja do tebe in tvojega ljubezni¬
vega Jezusa!

Premišljujmo še nekoliko bolj :

2. Marijino žalost zavoljo mrtvega

Sina .— »Koliko bodečih mečev
je ranilo Marijino  s r c e,  “ kliče sv.
Bonaventura, »kadar s o j e j m r t v e g a
Sina v naročje položili!“  — Sv.
mati katoliška cerkev predstavlja pobož¬
nim kristjanom ravno od šeste žalosti
največ Marijinih podob. Obrnimo dnes še
tudi mi svoje oči na podobo žalostne ma¬
tere pod križem.

Križ, na kterem je Sin Boga Očeta
za grešni svet pretrpel britko smrt, je
prazen, on pa, ki je bil za nas darovan,
počiva mrtev v Marijinem maternem na¬
ročju. Sedaj je Jezus Mariji v resnici
„Benoni“,  to je sin njene bolečine (1.
Mojz. 35, 18.) in njena žalost presega
vsako žalost; kajti on, ki ga mrtvega
njene materne solze oblivajo, je več ka¬
kor človek in sin svoje matere; on je
tudi Sin božji in nebeški ženin, Gospod
in kralj. Toliko še nobena mati na zemlji

93

ni posedla; zato pa tildi še nobena mati
na zemlji ni toliko objokovala. O le po¬
glejmo ubogo, zapuščeno vdovo, objokano
mater in nevesto! ob, kako milo ona za
svojim ženinom zdihuje ter nam govori:
O grešniki, glejte zdaj! koliko je greh
zadel mojemu Sinu in meni! Še celo nebo
po njem žaluje, solnce od žalosti otemni
in vse nebeške luči se skrivajo!

Ako med vami kdo umerje, o kako
lepo, — jarno pojejo zvonovi in nesejo
svoj žalosten glas po celi fari; — pri
Jezusovi smrti pa je vse tiho ; le Marija
z nekterimi pobožnimi osebami in ž njimi
narava britko žaluje. — Ako imajo med
nami v kteri hiši mrliča, se zbira obilno
ljudi k molitvam, kar polni s sladko to¬
lažbo pobita srca; kadar pa počiva božji
Sin mrtev v maternem krilu, jo najdemo
skoraj celo zapuščeno; — brez vsake
tolažbe.

O revna mati! koliko žalosti in brit-
kosti je oče nebeški tebi poslal! koliko
nadlog je moralo tvoje srce občutiti!
Zato nam popotnikom lehko nasproti
kličeš: „0 vivsi,kipopoti mimo

94

greste, postojte in glejte, je-li
k te ra žalost moji enaka! 11  (Žalost.
Jer. 1, 12.)

O Marija! z žalostjo gledam, kako
mi mrtvega Jezusa v svojem naročju ka¬
žeš. Ravno tega Jezusa je nekdaj v je¬
ruzalemskem tempeljnu stari Simeon v
roke vzel in ves zavzet zaklical: „Zdaj
spusti svojega hlapca, o Go¬
spod! po svoji besedivmiru, ker
so videle moje oči tvoje zveli¬
čanje/ 1  (Luk. 2, 29. 30.) Kaj boš pa
ti mila mati! rekla, ko ravno tistega zdaj
mrtvega v svojem naročju imaš? Kako
vesela je bila sveta noč, ko je božje dete
ležalo prvič v tvojem naročju: kako ža¬
losten je pa ta večer, ko gospodovo telo
zopet počiva v tvojem maternem krilu!
— Tvoja ljubezen do njega ne najde
konca! Ce tudi tvoje srce krvavi, vendar
vsa potrpežljiva in udana govoriš: Naj
se zgodi po božji volji! — Ta tvoj zgled
si hočem globoko v srce zapisati in po
njem želim vse dni svojega življenja, ne
le v veselju in dobroti, ampak tudi v
trpljenju in britkostih ravnati in ostati
vsikdar v božjo voljo udan.

95

Glejte otroci! tako nam nebeška
gospa pod križem nasproti kliče, —
glejte tukaj mojega Sina, svojega brata,
zveličarja in sodnika — mrtvega v mo¬
jem naročju ! Bila sem mu mati. Mene
slabo deklo si je izvolil za mater in po¬
stal človek. Vse je storil, kar je bilo v
odrešenje sveta potrebno; — „vse je
d o v r š i 1, k a r mu je Oče nebeški
naročil;"  (Jan. 17,4.)—  zato pa je
smel na sv. križu na ves glas zaklicati:
»Dopolnjeno  je!“ (Jan. 19, 30.) —
0 ko bi le v resnici vse dopolnjeno bilo,
— končano tudi njegovo trpljenje! Pa
kaj, da grešni in nehvaležni svet njemu
vedno nove bolečine in muke pripravlja.
O nehvaležnost!

Tolažljivo sporočilo je Jezus s svojo
krvijo podpisal. Iz ljubezni do nas nam
je v presvetem zakramentu zapustil in
za večne čase sporočil svoje lastno meso
in krv za hrano k večnemu življenju. O
kako srečni smo mi revni grešniki! Tega,
kterega ona le mrtvega v svojem krilu
ima, smemo mi vsak čas živega v srce
sprejeti. O ko bi za to neskončno dobroto
ie zamogli tebi, o sladki Jezus! zadosti

96

hvaležni hiti. Sv. Janezu si dal svojo
mater, ujej pa njega: meni pa -— o neiz¬
rečena dobrota, si dal samega sebe! O
tako pa pridi, moj ljubeznjivi Jezus!
kleče te prosim : Le pridi! Moje srce te
z veseljem poželi in po tebi hrepeni; —
o pridi! Nasproti ti grem, roke povzdig¬
nem in ti dušo izročim. — In kadar te
tako srčno kličem, se mi zdi, kakor da
bi bil že bližej mene in jaz bližej tebe.
O podaj mi svojo roko! Z radostjo seje
oklenem in ti odprem svoje srce. V njem
sem ti pripravil čisti prostor,— le pridi!
Oh! že mi srce tolče, krv mi kipi, —-
dobil sem Jezusa; — svojega Boga!

Molitev.

Ti pa, o presveta in mogočna gospa,
me ogrni s svojim čistim plaščem ! Ne¬
beški duhovi popevajte Jezusu popotnico
in vi božji prijatelji in prijateljice sprem¬
ljajte mojega Gospoda in zveličarja, ka¬
dar se ponižuje v moje revno srce priti;
jaz pa ga hočem z ljubeznijo objeti in
vedno pri sebi imeti. Ničesar več ne po¬
želim, če le Jezusa kleče molim in ga
ponižno počastim, pred teboj pa tudi

97

trdno sklenem in obljubim, nikdar več
kaj takega storiti, kar bi njemu in tebi
žalost napravilo. Daj mi solze prave gre-
venge, da svoj grešni stan objokujem in
svoje nesrečno življenje resnično po¬
boljšam! Zadnjič še imam eno prošnjo
do tvojega milega maternega srca. Stori
me vrednega, da tvojega Sina v sv. rešujem
Telesu vsikdar s pravo pobožnostjo sprej¬
mem in ob smrtni uri milost zadobim, z
Jezusom sklenjen, priti v veseli dom ne¬
beškega Očeta. Amen.

Sedmi petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je mrtvo telo svojega
Sina Jezusa pokopati videla.

„ 8/7  je pa. na tistem kraju, kder je bil Je¬
zus križan, vrt in na vrtu nov grob, v kterega še
nihče ni bil položen, kterega je bil dal Jožef iz¬
sekati v skalo, Tam sta tedaj zavoljo dneva pri¬
pravljanja Judov Jezusa položila[Jan.  19, 41,42.)

Kot slab služabnik in častivec tvoj
pridem še dnes na koncu svoje sedem-

(

•98

dnevne pobožnosti k tebi, žalostna mati
Marija! da bi v duliu gledal tvoje pobožno
zadržanje pri Jezusovem pogrebu in prav
zvesto premišljeval, kaj je pri tem sv.
opravilu občutilo tvoje opešano srce.

Zato želim premišljevati:

1. Kaj Marija se pred pokopom stori
in kakosno žalost občuti, ko so jej mrtvo
truplo vzeli in ga pokopali . — Ce mora
ktera mati pri postelji bolenega deteta
stati in gledati, koliko ono trpi, občuti
in trpi tudi njena duša in telo vse, karkoli
ima ljubljen otrok prestati. Kadar pa mrt¬
vega v grob spustijo in mora vzeti mati
od njega za vselaj slovo; — o moj Bog!
takrat postanejo njene prsi pretesne in
misel, da ga ne bo nikdar več videla,
utopi njeno srce v grozovitim žalost. Vsa
pobita misli, da za njo svet nima več to¬
lažbe ; — najrajši bi šla z otrokom tudi
ona v grob.

Ravno to in tako se je godilo tudi
naši ubogi materi, prečisti devica Mariji.
Do zadnje kaplje je želela s svojim ljub¬
ljenim Sinom izpiti kelih britkega trp-

99

Ijenja; — da, še več bi bila radovoljiio
prestala, če bi volja božja bila.

Od prevelike žalosti in brhkosti vsa
g onemogla drži revna mati svojega mrt¬
vega Sina pod križem v svojem najčistej¬
šem naročju. Sama ne ve, ali bi ga s svojo
sapo grela, ali se jokala; — bi li pobeg¬
nila in vse pustila. Ali Marija tega ne
stori; — ona ostane stanovitna. V voljo
božjo se uda ter se ne gane od križa.

Druge pokojne položijo pobožni
ljudje na oder za to pripravljen ali pa
vsaj na klop v hiši, ter jih pokrijejo z be¬
limi rjuhami; ali glejte! božji Sin, ki v
življenj n „ n i imel prostora, ka¬
mor bi bil položil svojo glavo“,
(Luk. 9, 58.) ga tudi po smrti ne najde;
— v krilu svoje matere mora počivati.
L koliko siromaštvo za kralja nebes in
zemlje! S kako lepo zeleno rjuho je nek-
daj vso zemljo pokril; kako krasen modri
plašč je črez nebo razgrnil; koliko diše¬
čih zelišč in pisanih rožic je povsod. —
po gorah in dolinah nasadil; — ali zdaj
mrtev nima še kam svoje glave položiti,
da bi si počrnil! Truden leži v materne

r--*

(

100

krilu. O dovolj žalosti za Marijo, ki mu
ne more boljše postreči!

Jožef iz Arimateje in Nikodem se že
bojita, da bo prevelika žalost objokano^
mater celo prevzela. Zato pa vzemeta
mrtvega Jezusa iz njenega naročja, da
bi ga odnesla izpred njenih oči in ga po¬
kopala. Najpoprej ga z dišečim mazilom
pomazilita in v pripravljene bele rjuhe
zavijeta, potem se pa k pogrebu namenita.
Jožef ima v svojem vrtu, snažno v skalo
zasekan grob, za se pripravljen. Pa kder
je želel sam pokopan biti, tam pripravi
zdaj Jezusu, svojemu učeniku počivališče.

O srečni Jožef, ki želiš božjega Sina
v svojem vrtu shraniti! ISiaj si od truda
svojih zveličanskih naukov in dobrih del
v miru počiva; naj si po grozovitnem
trpljenju uživa sladek pokoj! O blago-
dušni Jožef, ki najdeš v svojem vrtu mali
prostorček za zveličarja in odrešenika!
Sovražniki Sina božjega, ga od same jeze
in nevošljivosti niso mogli živega gledati,
zato so upili: „ L e proč  ž n j i m!  “
(Luk. 23, 18.) - ti pa, ljubljeni učenec,
si z veliko ljubeznijo in z veseljem spre¬
jel celo njegovo mrtvo telo ter mfl

101

svoj lastni grob prepustil v počitek! —
To je vsaj nekoliko potolažilo tudi Marijo,
ki mu sama ni mogla pomagati.

In zdaj, ljubljeni! podajmo se nazaj
na kalvarsko goro, spremljajmo v duhu
Jezusa do pokopališča ter poglejmo, ka-
košni sprevod Jezus ima in kako bodeči
meč prečista devica na tej poti v srcu
nosi. Ali ne morem lehko govoriti, kajti
mi trga srce nepopisljiva žalost, kadar
to malo procesijo gledam. Kako rada bi
še božja mati svojega Sina v svojem krilu
imela, pa učenca jej ga iz sv. naročja vze-
meta, da bi ga pokopala. Poglejmo tedaj
celo procesijo! Ta procesija ne gre od
Jezusovega doma, ampak od strašnega
kraja mrtvaških glav, od Golgote do Jo¬
žefovega vrta. — Tako tedaj Sin božji
ni umrl v Betlehemu, kder se je bil na-
nodil •  tudi ne v Nazaretu, kder je imel
svojo domovino, ampak umrl je v tuji
zemlji, in v tujem kraju ga tudi pokop-
] jejo. —

Kako žalosten sprevod, ki se v sveti
tihoti vrši! V ponižnosti si učenca nalo¬
žita dragoceno Jezusovo telo na svoje
r nme, ter trepetajoča neseta svojega

102

stvarnika in odrešenika do pokopališča.
Nebeški angelji. od Boga Očeta poslani,
grejo, kakor piše sv. Alfonz, objokani na
strani in žalujejo za svojim Gospodom,

— za njimi pa gre v tihi žalosti, Ma¬
rija, solznata mati. Le nektere žene jo
spremljajo, ki pa same v žalost vtopljene
ne najdejo besed, da bi potolažile ubogo
(levico. Kakor vidimo, je procesija sicer
mala in tiha, pa vendar se nad njo leliko
vsako srce razjoče!

O ljubljena mati! Nekdaj si položila
svoje dete v jaslice, — v jeruzalemskem
tempeljnu si ga darovala nebeškemu
Očetu in dala staremu Simeonu v roke;

— kam pa ga spravljaš zdaj? — Tvoja
neizmerna ljubezen do njega te vleče za
njim do pokopališča, kajti hočeš še videti,
kde si bo tvoj Sin počival. Brž ko ne bi
ž njim vred se kaj rada podala tudi ona
v hladno zemljo in se k njemu skrila, pa
božja volja in njena potrpežljivost še jo
na zemlji ohrani.

Ko sprevod do pokopališča pride,
položita blaga učenca svojega učenika
z rjuhami vred v grob in deneta zraven
sv. trupla tudi žreblje in trnjevo krono.

103

Preden pa kamen na grob položita, še se
k žalostni materi Mariji obrneta, rekoč:
Poglej, ljuba mati! zdaj'bova grob po¬
krila. Obrni se svoje oči k svojemu lju¬
bemu Sinu zdaj zadnjikrat in vzemi od
njega slovo! — Te besede so Marije glo¬
boko v srce zbodle. Obilne solze se vli¬
jejo iz njenih oči, nepopisljiva britkost
jej trga srce, — vsa žalosti trepeče. Zdaj
nagne svojo utrudeno glavo in pogleda
zadnjikrat v temno jamo ter zdihuje: O
moj ljubljeni Sin! Odsihmal te ne vidim
več! Počivaj tedaj v hladni zemlji, spavaj
v miru in vživaj sladek pokoj ! Jaz revna
tvoja mati in vdova vzemem zdaj od tebe
slovo, pa dovoli mi, da svoje srce poleg
tebe v grob položim!

O kolika je morala Marijina materna
ljubezen biti, ker želi s svojim srcem pri
Jezusu biti in ostati! Kde imamo pa mi
svoja srca pokopana, — kde ležijo ?
Skrbno iščem eno srce za drugim, in
kde jih najdem ? V svojo srčno žalost
vidim eno v prevzetno oblačilo ovito,
drugo najdem v posvetno blago in pre¬
moženje celo zaljubljeno; — eno se je
vtopilo v nesramno, nečisto življenje,

104

drugo se pogreznilo v nezmernosti in pi¬
janosti grdo jamo; — eno leži zakopano
v hudobni skoposti in neusmiljenosti,
drugo se je zvrnilo v hudo jezo, v gro¬
zovito preklinjanje in trdosrčno sovražtvo,
tretje pa gnjije in trohni od mrtve vtrag-
Ijivosti in smradljive lenobe na dobrih
delih! — Ivde pa je naše srce? — kam
smo ga položili in zakopali? — Oh, za¬
kaj nimamo svojih src vedno pri Jezusu,
ki tako goreče želi, pri nas ostati?

O Ijubljenik moje duše! Potrkaj na
moje grešno in trdokorno srce, da se bo
vendar enkrat tebi odprlo, potem pa pridi
k meni revnemu grešniku, da s teboj
živim in umerjeni!

Premišljujmo zadnjič:

2. Kaj Marija po pogrebu stori in
kako strasni meč sedmikrat njeno srce
prebode.  -— Bogaboječa učenca sta Jezu¬
sovo truplo v grob položila in kamenito
ploščo črez grob djala. Marija še počasti
in s spoštovanjem poljubi kraj, kjer njeni
Sin počiva, potem se pa objokana obrne
proti nebu rekoč: Tebi večni Bog izročim
in darujem tvojega in svojega Sina!

105

Po končanem zdikovanju se poslovi
orl sv. pokopališča, zapusti vrt in gre,
kakti vdova in zapuščena sirota proti
svojemu stanovališču. Vsi pa, ki so to
mater srečali, se niso mogli, kakor trdi
sv. Bernard, joka zdržati. Nekteri cerk¬
veni učeniki celo pravijo, da so učenci in
pobožne žene bolj žalovale črez žalostno
in objokano devico, kakor za Jezusom
samim. — Tiho grejo vsi od groba in
spremljajo v žalost vtopljeni objokano
mater. Ko do križa pridejo, se Marija
vstavi ter z milim pogledom proti nebu
pod križem poklekne in ga ljubeznjivo
objame, rekoč: O sveti križ! poljubim te
in molim, kajti od zdaj nisi več prekleto
drevo, ampak tron večne ljubezni, altar
milosti božje, na kterem je bilo jagnje
božje darovano za grfehe sveta.

Potem se mala družba vrne z Marijo
na dom. V samotni hiši si revna mati želi
nekoliko oddahniti in počiniti. Ali kaj, —
da jo, kamorkoli le pogleda, vse žalosti.
Vse je prazno, — vse nekako mrtvo.
Ljubljenega Sina, ki jej je kot otrok
vselej prijazno nasproti pritekel, zdaj
ni več videti; — nikder ni slišati nje-

106

govega milega glasa; — povsod je vse
tiho in prazno. -- In z žalostjo še pre¬
mišljuje enkrat vse hude muke, ki jih je
njeni Sin prestati moral. Pred seboj vidi
ostre žreblje, v duhu gleda bodečo krono
in sulico, vidi globoke rane po vsem
truplu, gleda njegove mile oči in bleda
usta in vedno se jej dozdeva, kakor da
bi ga še slišala klicati ali ga držala vsega
ranjenega v svojem krilu. In ta prežalostni
spomin je kakor oster meč njeno srce in
dušo z mirom globokeje ranil. Nikder ne
najde počitka. V tej britkosti se obrne k
Janezu, rekoč: Povej mi, kde je tvoj božji
učitelj? — potem vpraša Marijo Magda¬
leno : Povej mi, moja hči! vsaj ti, kje je
ljubljenec in ženin tvojega srca? kdo
nam ga je vzel ? — In zopet se joka Ma¬
rija in ž njo točijo*solze tudi vsi drugi.

Le ti krščanska duša! imaš tako ka-
menito srce, da za Jezusom malo ali celo
nič ne žaluješ in z objokano materjo no¬
benega usmiljenja nimaš. Omiluj jo vsaj
zdaj, ter jo s sv. Bonaventurom ponižno
prosi, rekoč: „0 moja ljuba mati!
dodeli mi milost, dasteboj ža¬
luj era in jokam. Glej, vse tvoje

107

žalosti sera jaz kriv; zavoljo
mene moraš po nedolžne m t r-
p e t i!“ O dopusti mi. da se vsaj zdaj,
preden še od tod odidem, pri tebi raz¬
jočem, kajti ne vem, če morebiti ne oprav¬
ljam te pobožnosti letos zadnjikrat v svo¬
jem življenju. O Marija bodi moja Iju-
beznjiva mati, zdaj in v moji smrtni uri!

Preden pa se od nje poslovimo, se
zahvalimo jej še za vse milosti, ki jih je
nam v tej sedemdanski pobožnosti pri
nebeškem Očetu izprosila in se ponižno
izročimo v njeno materno varstvo.

Ti pa, moj ljubljeni Jezus! usliši
svoje matere mile priprošnje za nas!
Grlej, v obilnem številu smo prihajali
tvojo mater obiskovat in častit; mladi in
stari so z veseljem pritekali semkaj v zna¬
menje, kako radi nebeško mater imajo!
—- O Marija! le ostani še na dalje nam
vsem ljubeznjiva mati, in nikar nas svojih
otrok ne zapusti! — Poglej, nebeška
gospa in kraljica! pobožno družbo, ki v
ponižnosti pred teboj kleči, ter nobenega
ne zavrzi, kar ti jih dnes priporočim.

Vas ljubljeni starši! najpoprej pre¬
čisti devici izročim. Ona naj vam bo v

108

izgled. Bila je pobožna in potrpežljiva
zakonska tovarišica in črez vse skrbna
mati. Glejte, očetje in matere! koliko je
ona s svojim božjim Sinom trpela in kako
se je v vseli brhkostih in nadlogah udala
v božjo sv. voljo. Naj vam bo pri vsem
vašem gospodarstvu mogočna pomočnica:

Odraščeni in nedolžni mladenči! tudi
vas prečisti devici priporočim. Poglejte,
kako pobožnega ženina je ona k sv. al-
tarju pripeljala. Ne iščite si toraj za vaš
prihodnji zakonski stan nesramnih, giz-
davih in zapeljivih deklet, kterih bi se
enkrat na božji sodbi morali pred Marijo
sramovati. Varujte se, ljubljeni mladenči
drugega spola; kajti ni vse zlato, kar se
blišči. Ostanite z egiptovskim Jožefom in
s sv. Alojzijem stanovitni; — ogibajte
se in ne storite nobene stopinje za takimi
osebami, od kterih se peklenski ogenj ne¬
čistosti in nesramnosti iskri, kajti vedno
še hodijo zapeljive Eve po svetu, ki bi
vas rade v grešno ljubezen zaplele, ter
vas s hudičevo močjo potegnile v večno
pogubljenje.

Ve, odraščene deklice! Obrnite se k
nedolžni božji hčeri in pomislite, ali še

1

109

je vaša duša tako čista, kakor njeno
srce: — ali vaše lice še pokriva cvetje
nedolžnosti ? Ako še kinča prežali venec
devištva vaše srce, naj se vaša duša ra-
duje in veseli, kajti nebeški ženin ne bo
na svoje neveste pozabil, saj sam pravi:
„ 13 1 a g o r njim, k i s o n e d o 1 ž n e g' a
in čiste g’a srca, Boga bodo gle¬
dali.  “ (Mat. 5, 8.) — Kterim je pa cvetje
nedolžnosti že ovenelo, naj vzemejo tri
Jezusove bodeče žreblje in naj ž njimi
prebodejo svoje grešne roke in noge; —
naj še primejo zveličarja trnjevo krono
ter ranijo ž njo svojo ošabno glavo, da
vsa grešna kri iz zapeljivega trupla iz¬
teče in da delajo za svoje neštevilne grehe
pravo pokoro. — Le ogledujte se vsikdar
na Marijino življenje in zadržanje, kajti
Marija vam je prežalo ogledalo v vaši
mladosti, ter si ohranite globoko v svojih
srcih njene besede, ki jih je angelju rekla:
,, J a z m o ž a n e p o z n a m. “ (Luk. 1,34.)

Tudi vas, revne sirote in zapuščene
vdove! mili materi božji izročim; na ža¬
lostno mater obračajte svoje oči in iščite
v vseh nevoljali pri njej pomoči, in ona
vam bo vsikdar rada pomagala.

110

Molitev.

O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija! kakor nam dnes Jezusa
mrtvega v svojem svetem naročju kažeš,
pokaži ga nam revnim popotnikom tudi
živega v sv. rešujem Telesu enkrat v
naši poslednji uri. Grlej ! naša leta se že
smrti približujejo. Kadar se tedaj, črez
kratek ali dolg čas z nami ravno tako
zgodi, kakor z Jezusom, da umerjemo in
v tesno jamico črne zemlje pridemo, naj
se takrat tudi mala, bogoljubna družba,
pobožen sprevod za nami v gorečih mo¬
litvah za naše duše zbere; naj se v hiši
božji in po poti do pokopališča popevajo
sv. pesmi; naj razširjajo jarni zvonovi
po fari svoj mili glas in oznanjujejo vsem,
da smo vzeli od sveta na vsikdar slovo
in da pojdemo v večni raj k nebeškemu
Očetu. Zaupamo pa tudi, o usmiljeni Je¬
zus in milostljiva mati Marija! da se
bomo na glas trobente nekdaj vsi od
trudnega spanja zopet srečno prebudili
in prišli k vama v hišo nebeškega Očeta,
kder nam je od začetka sveta hranjeno
lepo plačilo, kterega tukaj ni videlo no-

111

beno oko in ni občutilo nobenega človeka
srce. Amen.

Ceščena bodi presveta, nedolžna, ža¬
lostna devica in Mati Marija, pohvaljen
naj bo tvoj preljubljeni Sin, Naš Gospod
in zveličar Jezus Kristus, zdaj in na vse
veke! Amen.

Zadnja molitev,

s ktero se pobožnost konča.

O moj dobrotljivi in usmiljeni zve¬
ličar, ki najmanjše službe svojih služab¬
nikov ne za vržeš-; ponižno te prosim,
sprejmi milostljivo tudi to mojo malo
današnjo pobožnost k svoji veči časti in
hvali. Odpusti mi vse pregreške, ki sem
jih pri tej pobožnosti stori!; potrdi moje
naprejvzetje in ne izbriši spomina svojega
trpljenja nikoli iz mojega srca. — Tvoja
draga krv, o moj Jezus! naj bo moje
zveličanje, tvoje rane moje vedno pribe¬
žališče, tvoj križ moja podpora, tvoje
življenje, moj nauk, tvoja smrt moje živ¬
ljenje tu in tam v večnosti.

Oglej se tudi ti, moja žalostna mati
Marija! nato  pobožnost, ki jo k tvoji
časti zdaj hvaležno sklenem. Brani me s

112

svojo priprošnjo pred vsakim grehom,
ki bi tebi in tvojemu preljubemu sinu le
grozovitne žalosti pripravil. Pomagaj mi,
vse nadloge, križe, težave, preganjanja
in bolezni potrpežljivo prenašati, dolžnosti
mojega stana vselej zvesto spolnjevati in
bogaboječe živeti, da bom z Jezusom
Kristusom popolnoma združen enkrat,
kakor njegov zvest služabnik postal de¬
ležen večnega plačila v nebesih. Amen.

113

Litanije

v čast žalostne matere božje. *)

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamdgoeni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta režnji Bog, usmili se
nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija,

Sveta mati božja,
Sveta devic devica,
Mati križana,

Mati polna bolečin,
Mati objokana,

Mati žalostna,

Mati zapuščena,
Mati užaljena,

*cs

o

co .

N

P

SS

P

P

*) Te litanije so spisali
Molili v mnogih stiskali.

papež Pij VII. in jih

8

114

Mati svojega Sina obropana,
Mati z mečem prebodena,

Mati od bolečin presunjena,
Mati s strahom napolnjena,
Mati s srcem na križ pribita,
Mati polna žalosti,

Vir solz,

Morje trpljenja,

Ogledalo potrpežljivosti,

Skala stanovitnosti,

Steber zaupanja,

Pribežališče zapuščenih,

Škit in hramba zatiranih,
Premagovavka nevernikov,
Tolažba nesrečnih,

Zdravilo bolenih,

Moč slabih,

Zavetje obupajočih,

Mir v nevihtah,

Podpora žalostnih,

Strah peklenskega sovražnika,
Zaklad vernikov,

Oko prerokov,

Palica apostolov,

Krona mučenikov,

Svetloba spoznovavcev,

-Biser devic,

115

Tolažba zapuščenih udov, — prosi za
nas!

Veselje vseh izvoljenih, — prosi za nas !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Sveta Marija, mati polna žalosti!
°zri se milostljivo na nas, reši in odreši
uas vsake stiske in britkosti z močjo svo¬
jega božjega Sina našega Gospoda in
odrešenika Jezusa Kristusa. Amen.

Mati polna britkosti, mogočna gospa
>n nebeška kraljica! zapiši v moje srce
rane svoje, da v njih berem tvoje bolečine,
J n tvojo ljubezen, — bolečine, da s tvojo
Pomočjo vse britkosti voljno prenašam,
7- in ljubezen, da s teboj vsako prazno
ljubezen zaničujem.

Bogu bodi čast in slava !

Verujem v Boga očeta itd.

8 *

116

Salve Regina.

Cešoena si kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje sladkost in naše upanje, bodi
češčena. K tebi upijemo zapuščeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Obrni tedaj, o
naša besednica, svoje milostljive oči na
nas in po tem revnem življenju pokaži
nam Jezusa, blaženi sad svojega telesa.
O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka de¬
vica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Tri „Ceščena si Marija" itd.

Rožni venec ali roženkranec

žalostne matere božje.

Sedem pobožnih mož, ki so proti sredini
13. stoletja živeli in red Servitov ali služab¬
nikov device Marije ustanovili, je začelo v čast
žalostne matere božje opravljati posebno mo¬
litev, ki se „rožni venec ali roženkranec ža¬
lostne matere božje“ imenuje. Ta molitev ima
hvalevredni namen, s premišljevanjem britkosti,

117

ki jih je Marija v življenju in pri trpljenju
svojega božjega Sina bila prestala, počastiti
žalostno mater in po njeni mili priprošnji
zadobiti od Boga odpuščanje grehov. Eimski
papeži so častilcem device Marije to molitev
večkrat gorko priporočili in jo tudi z obilnimi
odpustki obdarovali.

Eožni venec žalostne matere božje ima
sedem delov ali skrivnosti ter se moli tako-le:
Najpred se obudi grevenga nad storjenimi
grehi; potem se pa za vsak del moli „Oče
naš“ in sedem: „Oeščena si Marij ,“  v kterih
se po besedi „Jezus“ dostavi dotična skrivnost.

Sedmere skrivnosti pa so;

1. Kterega si, devica! z žalostjo v
tempeljnu pred Simeonom darovala.

2. S kterim si, devica! žalostna v
Egipt bežala.

3. Kterega si, devica! v tempeljnu
zgubila in z žalostjo iskala.

4. Kterega si, devica! s težkim križem
obloženega srečala.

5. Kterega si, devica! na sramotnem
križu umreti videla.

6. Kterega si, devica! s križa v svoje
naročje vzela.

7. Kterega si, devica! z žalostjo do
groba spremljala.

118

Potem se moli „Oče naš" in tri „Ceščena
si M arije “ v čast Marijinih solz, da, bi po
njenih solzah zadobili resnično žalost črez
naše grehe in popolne odpustke; — v teh
se po besedi „Jezus" reče:

Kterega si z žalostjo objokovala.

Slednjič se moli navadno še „ Vera, Oče
naš in Ceščena si Marija" za verne duše v
vicah, h koncu se pa pristavi še sledeča
molitvica:

V. Prosi za nas prežalostna devica!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molitev.

Jezus Kristus! prosimo te, dodeli
nam milostljivo, da bi preblažena devica
in tvoja mati Marija, ktere dušo je pri
tvojem trpljenju meč britkosti presunil,
zdaj in v naši smrtni uri pri tvoji milosti
za nas prosila, Amen.

(Papež Klemen XII. so s pismom od dne 12-
decembra 1734 podelili za imenovano molitev sle;
dede odpustke: — 1. Popolni odpusten vsem, ki
rožni venec žalostne matere božje vse dni enega
meseca molijo in potem sv. zakramente vredno
prejmejo ter v namen sv. katoliške cerkve molijo-
— 2. Odpustek 200 let zadobi vsak, ki to moiPef
po sv. spovedi s kesanim srcem opravi. — 3. Od-

119

pustek 150 let zadobijo oni, ki ta rožni venec po-
ponedeljkih, sredah, petkih in zapovedanih praznikih
molijo in sv. zakramente prejmejo. — 4 Popolni
odpustek zadobijo, kadarkoli sv. zakramente prej¬
mejo, vsi tisti, ki imajo hvalevredno navado, ta
rožni venec moliti štirikrat v tednu. — 5. Odpustek
10 let zadobijo oni, ki roženkranec žalostne matere
vedno seboj nosijo in ga večkrat molijo, kadar po
opravljeni sv. spovedi sv. meso ali besedo božjo
slišijo, sv. rešnje Telo k bolniku spremljajo ali pa
sovražnike spravijo. — Vse te odpustke so potrdili
potem Benedikt XIV. dne 6. januarja 1747 in Kle¬
men XIII. dne 15. marca 1763 in določili, da se za-
morejo obrniti v pomoč vernim dušam v vicah. —
K zadobljenju odpustkov je pa potrebno, da je ro¬
ženkranec blagoslovljen o 1 prednika Servitov, ali pa
od duhovnika, ki je za to od njega ali od papeža
pooblaščen. — Več odpustkov za rožni venec ža¬
lostne matere zamorejo še oni zadobiti, ki so v
bratovščini žalostne matere božje s črnim škapnlirjem.)


Pesem

v čast žalostne matere božje.

(Stabat mater.)

Mati je pod križem stala,
Jokala in žalovala,

Ko je visel njeni Sin;

Srce v žalosti vtopljeno
Je pobito, prebodeno

Z mečem dušnih bolečin.

120

O, kaj žalosti prestati
Morala je sveta mati,

Ktere Sin je rešil svet!
Žalostna zdihuje bleda,

Kadar trepetaje gleda,

Kaj trpi nje sin razpet.

Komu potok solz ne lije,

Videti britkost Marije

Grozno, kot morja grenkost?
Kdo presreno ne žaluje,

Oe to mater premišljuje
In trpljenja velikost?

Grehe ljudstva na se vzeti,

Vidi Jezusa trpeti,

Šibam vdati se voljno.

Gleda svoj’ga Sina milo,

Ko je vse ga zapustilo,

Kadar nagnil je glavo.

Mati! vir ljubezni prave,

Daj, da čutim te težave
In s teboj žalujem zdaj!

Daj, da mi se srce vnelo
In za Jezusa gorelo
Bo v ljubezni vekomaj.

Sveta mati! to te prosim,

Kane Kristusa naj nosim,

Vtisni v moje jih srce!

Naj da rane tvoj’ga Sina,

Naših grehov bolečina,

Tudi mene živo skle.

121

Daj, da rad s teboj žalujem,

Svoje grehe objokujem,

Dokler tukaj še živim!

S teboj poleg križa stati
In tam milo žalovati
S srca celega želim.

Tvojo žalost, o devica!

Mučenikov vseh kraljica!

Tudi v moje srce vlij.

Kristusovo smrt, trpljenje,

Za prihodnje vse življenje
Daj premišljevati mi.

Daj da tvoj’ga Sina rane
Bodo v moje srce vžgane,

Njega kri očisti me !

Da se pekla nimam bati,

Varuj ti me ljuba mati,

Kadar z menoj v sodbo gre.

Daj, da sveti križ me brani,

Srce tvoje var’je zdaj;

Kadar bom pa moral vmreti,

O Marija! daj prejeti
Moji duši sveti raj!

(Za vsakikrat. kadar se ta pesem pobožno moli
a b poje, so papež Inocenc XI. dne 1. septembra
1681 podelili 100 dni odpustka.)


122

Krajša pobožnost

v čast žalostne matere božje Marije.*)

(Od sv. Alfonza Lig'.)

O Bog! pridi mi na pomoč.

O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

Prva žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo prvega brit-
kostnega meča, ki je tvoje srce prebodel,
ko ti je bilo po sv. Simeonu pred oči po¬
stavljeno vse trpljenje, ki ga bodo hudobni
ljudje tvojemu ljubemu Sinu prizadjali,
in ktero ti je bilo že iz sv. pisma znano,
ker si celo vedela, da bo pred tvojimi
očmi na lesu križa vso kri prelil in od
vseh zapuščen umrl, in da mu ne boš
mogla pomagati, ne braniti ga.

*) Kdor to pobožnost v petek ali pa v postu
moli, zadobi za vsak Očenaš in Češčena Marijo 200
dni odpustka, druge dni pa 100 dni. Kdor pa jo
vsaki dan v mesecu opravi, zadobi, če zakramenta
sv. pokore in sv. rešnjega Telesa vredno prejme in
v namen sv. cerkve moli, popolni odpustek, ki se
lebko tudi vernim dušam v prid obrne.

123 .

Zavoljo tega žalostnega spomina, ki
je tvojemu srcu toliko let britkost de¬
lal, te prosim, o moja kraljica! zaclobi mi
milost, da bom trpljenje Jezusovo in tvojo
žalost v življenju in v smrti vedno v svo¬
jim srcu vtisneno imel.

Oče naš. Cešcena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega !

Druga žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo drugega brit-
kostnega meča, ki je tvoje srce prebodel,
ko si videla, kako so tvojega nedolžnega,
ravnokar rojenega Sina tisti ljudje pre¬
ganjali, zavoljo kterili zveličanja je bil
na svet prišel. V temni noči si morala
takrat vstati in skrivaj bežati v Egipt.

Zavoljo vsega trpljenja, ki si ga,
premila devica! s svojim pregnanim de¬
tetom na tem dolgem in težavnem potu
po zapuščenih in nevarnih krajih in pre-
bivaje na Egiptovskem prestala, kjer si
neznana in tuja več let v uboštvu in za¬
ničevanju živela, te prosim, moja preljuba

124

gospa! zadobi mi milost, s teboj vred do
smrti voljno prestati vse trpljenje tega
revnega življenja, da bom enkrat otet
peklenskega trpljenja, ktero sem za¬
služil.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

O Malija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Tretja žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo tretjega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, ko si
svojega ljubega Sina zgubila, ki je tri
dni od tebe ločen v Jeruzalemu ostal.
Takrat o moja ljuba kraljica! gotovo
nisi imela miru ne po dnevu, ne po noči,
ker ni bilo pri tebi njega, kterega si z
vso ljubeznijo ljubila in ker nisi vedela,
zakaj te je zapustil; gotovo si takrat ne¬
prenehoma zdihovala po njem, ki je bil
tvoja največa dobrota.

Zavoljo zdihljejev, ktere si v teh
treh britkih in za te le predolgih dneh
k Bogu pošiljala, te prosim, zadobi mi

125

milost, svojega Boga nikdar več ne zgu¬
biti, da bom vedno z Bogom sklenjen
živel in ob smrtni uri v njegovi milosti
ta svet zapustil.

Oče nas. Češčena si Marija. Čast bodi.

0 Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

četrta žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo četrtega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, kadar
si videla svojega ljubega Sina v smrt
obsojenega, z vrvmi in verigami zveza¬
nega, vsega krvavega in ranjenega, s
trnjem kronanega, pasti na potu pod tež¬
kim križem, kterega je nesel na ranjeni
rami, ko je kakor nedolžno jagnje šel iz
ljubezni do nas v smrt. Takrat sta se
pogledala, in vajini pogledi so bile ostre
sulice, ki so ranile vajini srci, ki ste go¬
reli v ljubezni med seboj.

Zavoljo te velike britkosti te prosim,
z adobi mi milost, da bom zmirom v božjo
Voljo udan živel in z Jezusom sklenjen

126

svoj kriz do zadnjega zdihljeja voljno
nosil.

v v

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Peta žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo petega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, kadar
si bila na gori Kalvariji in si videla pred
svojimi očmi svojega ljubega Sina Je¬
zusa, kterega so ljudje zasmehovali, v
strašnih bolečinah na trdem križu umi¬
rati, in mu nisi mogla tudi najmanjšega
polajšanja dati, kakoršno se tudi najveeim
hudodelnikom ne odreče.

Zavoljo smrtne britkosti, ki si jo
ljubeznjiva mati! s svojim umirajočim
Sinom vred trpela, in zavoljo žalosti,
ktero si občutila, kadar je zadnjikrat s
križa s teboj govoril in od tebe slovo
jemal, in kadar je s sv. Janezom nas vse
ko tvoje otroke tebi izročil; in zavoljo
strašnih bolečin, ki si jih morala pre-

127

stati, ko si ga videla glavo nagniti in
dušo izdihniti, te prosim, zadobi mi od
svoje križane ljubezni milost, da bom
tudi jaz vsem rečem tega sveta odmrl in
da bom vse svoje žive dni le za Boga
živel in enkrat v nebesa prišel, kder bom
Boga gledal in zavžival.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Šesta žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo šestega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, kadar
si videla skoz in skoz prebodeno srce
svojega že mrtvega Sina, ki je umrl za
nehvaležneže, ki še po njegovi smrti niso
nehali, ga trpinčiti.

Zavoljo te grozovitne žalosti te
prosim, zadobi mi milost, da prebivam
v  srcu Jezusovem, za mene prebodenem
in odprtem; v tistem srcu, ktero je lepo
stanovanje ljubezni, kder prebivajo vse
bogoljubne duše; da tamkaj, dokler bom

128

živel, nič drugega ne mislim in ne ljubim,
kakor le Boga. O presveta devica! to ti
lehko storiš, — od tebe to upam.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

0 Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Sedma žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija, zavoljo sedmega
britkostnega meča, ki te je prebodel, ka¬
dar si svojega mrtvega Sina v svojem
naročju držala. On ni več tako ljubeznjiv
in lep, kakor takrat, ko si ga v betlehem¬
skem hlevu v naročju imela, one;  —
krvav je in njegovo sv. telo je tako raz¬
tepeno, da se skoz rane vidijo lehko celo
njegove kosti. Sin, si rekla takrat, o moj
ljubi Sin! kam vendar te je tvoja lju¬
bezen pripeljala? In kadar so ga v grob
nesli, si ga hotela tudi ti spremiti in s
svojimi lastnimi rokami pomagati, ga v
grob poravnati; in ko si se bila pri njem
poslednjič poslovila, si svoje ljubezni
polno srce v grob pri Sinu pustila.

129

Zavoljo vsega tega strašnega trp¬
ljenja, ktero je morala prenašati tvoja
sveta duša, mi zadobi, o mati lepe lju¬
bezni ! odpušeenje mojih grehov, s kte-
rimi sem svojega ljubega Jezusa razžalil
in ktere zdaj iz celega srca obžalujem.
Varuj me, o Marija! v skušnjavah, stoj
mi na strani v moji zadnji uri, da bom
po Jezusovem in tvojem zasluženju
zveličan in da pridem s tvojo pomočjo
po tem revnem življenju v nebesa, pre¬
pevat čast Jezusovo in tvojo na vekomaj.
Amen.

v  v

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

0 Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

V. Prosi za nas, prežalostna devica!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molitev.

O Bog, v kterega trpljenju je po Si¬
meonovem prerokovanju presladko dušo
častite device in matere Marije meč ža-

9

130

losti presunil: dodeli milostljivo, da, ki
njene žalosti s častitim spominom ob¬
hajamo, srečni sad tvojega trpljenja
dosežemo; kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj! Amen.

II a z n e

molitve in pobožnosti

za god

sedem žalosti device Marije.

S'’, katoliška cerkev obhaja v spomin sedem žalosti
device Marije dva goda, in sicer:

I. na cvetni petek in 2. na tretjo nedeljo
meseca septembra.

9 *

132

Prva sveta meša.

(Iz mesnih bukev.)

Introit ali vhod. — Stale so poleg
križa Jezusovega njegova mati in sestra nje¬
gove matere, Marija Kleofova, in Salome, in
Marija Magdalena.

V. Žena glej tvoj sin, je rekel Jezus,
k učencu pa: Glej, tvoja mati! — Čast

bodi itd.

Molitev. — O Bog, pri kterega trpljenju
je po Simeonovem prerokovanju najsladkejšo
dušo častite device in matere Marije meč
brhkosti prebodel, dodeli milostljivo, da, ki
njeno prebodenje in trpljenje s častjo obha¬
jamo, po častitem zasluženju in po priprošnji
vseh pri križu verno stoječih svetnikov, bla¬
ženi sad tvojega trpljenja dosežemo. Ki živiš
in kraljuješ itd.

Berilo iz bukev Juditinih. — Go¬
spod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je
po tebi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena.
si ti, hči! po Gospodu, previsokem Bogu pred
vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospod,
kteri je stvaril nebo in zemljo, ker je dnes
tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja
hvala iz ust ljudem, kteri bodo pomnili go¬
spodovo moč vekomaj. Zavoljo brhkosti in
nadloge svojega ljudstva svojemu življenju

133

nisi prizanesla, ampak si odvrnila pokončanje
pred obličjem našega Boga.

Graduale. — Žalostna in objokana si,
o devica Marija! stoječa poleg križa Gospoda
Jezusa, svojega Sina in zveličarja. Aleluja,
aleluja,

V. Devica, božja porodnica! ta, kterega
celi svet, ne obseže, prenaša včlovečen križa
kazen.

Po nedelji Septuagesima se „ Aleluja" izpusti
ter se moli:

Trakt: —■ Stala je sveta Marija, nebes
kraljica in sveta gospa poleg križa Gospoda
našega, Jezusa Kristusa vsa žalostna.

V. O vi vsi, ki mimo greste po poti, po¬
mislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor
bolečina moja.

Sekvencija. — Mati je pod križem
stala itd. glej str. 119.

Besede sv. evangelija po sv. Ja¬
nezu: Tisti čas so stale poleg križa Jezuso¬
vega njegova mati in sestra njegove matere
Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je
tedaj Jezus mater in učenca, kterega je v  lju¬
bil, videl zraven stati, reče svoji materi : Žena,
glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja
mati! In od tiste ure jo je učenec, k sebi vzel.

Darovanje. — Spomni se, devica Mati
božja! ko boš'pred obličjem Gospodovim stala,
da nam izprosiš dobrote in da odvrne svojo
jezo od nas.

134

Tiha molitev. — Darujemo ti molitve
in žrtve, Gospod .Jezus Kristus in te ponižno
prosimo, da, ki prebodenje najsladkejše duše
tvoje matere Marije z molitvami premišljujemo,
po njeni in njenih pod križem stoječih svetili
tovaršev pomnoženi, najpobožnejši priprošnji,
po zaslužen ju tvoje smrti plačilo z izvoljenimi
zadobimo. Ki živiš itd.

Obhajilo. — Srečna čutila blažene
Marije device, ki so brez smrti zaslužila palmo
mučeništva pod križem Gospodovim.

Poobhajilna molitva. — Naj nam,
Gospod Jezus Kristus, daritev, ktero smo ob¬
hajajoči prebodenje tvoje matere in device,
zavžili, pri tvojem usmiljenju sad vsega do¬
brega doseže. Ki živiš itd.

V votivnih mešali se moli sledeča
Molitev : Naj prosi za nas, te, o Gospod
Jezus Kristus, prosimo, zdaj in našo smrtno
uro pri tvojem usmiljenju blažena devica Ma¬
rija, tvoja mati, ktere najsvetejšo dušo je v
uri tvojega trpljenja meč brhkosti prebodel.
Ki živiš itd.

135

Druga sveta meša.

Pristopna molitev.

V imenu j* Boga Očeta in j Sina in
svetega j* Duha. Amen.

Neskončno mogočen Bog! Približam
se k tvojemu sedežu ter hrepene pri¬
čakujem trenotka, ko bo Jezus, tvoj božji
Sin in veliki duhoven, daritev sprave na
tem altarju opravil in bomo mi grešniki
po zasluženju njegovega trpljenja deležni
tudi njegovega veličastva. O Bog želim
z vso le mogčo pobožnostjo biti pri tej
sv. daritvi; kajti po Jezusu si nam vse
dodelil, karkoli nas večno zveličati za-
more. Pa, o preljubi moj Bog! nevreden
sem tukaj biti, ker sem veliki grešnik!
Pred teboj spoznam, da sem veliko in
obilno grešil. Vendar poln zaupanja v
zasluženje svojega zveličarja vdarim na
svoje prsi in prosim: „Bodi milostljiv
meni grešniku! “

O večni Bog! sprejmi to sv. mešo
2  dopadenjem v svojo slavo, čast in po¬
veličevanje, pa tudi v počeščenje naj-

136

čistejše device in matere Jezusove, ktero
si izmed vseh izvolil, daje  blažena med
ženami, ki pa je tudi med vsemi materami
v največe trpljenje pogreznjena bila. Do¬
deli mi, o Gospod! da s spoštovanjem
premišljujem zdaj njeno trpljenje in tako
vreden postanem zasluženja Jezusovega
trpljenja.

Sveta Marija, blažena Mati božja!
oh, h kolikemu trpljenju te je odločil
tvoj Bog, kadar te je izvolil za mater
svojemu Sinu! Pozdravil te je augelj mi¬
losti polno, in vendar so bili dnevi tvo¬
jega življenja z revščino, uboštvom in
trpljenjem napolnjeni! Morje britkosti te
je že takrat obdalo, kadar ti je pobožni
Simeon rekel: „Mati! meč bo tvojo dušo
prebodel!“ — O žalostna mati! boleče
prerokovanje to se je preobilno nad te¬
boj spolnilo. — Pa zdaj si presrečno
povzdignjena, kajti v tihi udanosti v
previdnost božjo si brez mučeniške smrti
sprejela krono vseh mučenikov! Prosi,
o ljuba moja mati! da tudi jaz v vsem
svojem trpljenju stanovitno v Boga upam
in po tvoji prošnji vedno srčen ostanem, v
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

137

S1 a v a.

Slava Bogu na višavah in mir lju¬
dem na zemlji, ki so dobre volje. Hva¬
limo te. Častimo te. Molimo te. Prosimo
te. Zahvaljujemo se ti zavoljo tvoje ve¬
like časti. Gospod Bog, kralj nebeški,
Bog, Oče vsegamogočni! Gospod, edino-
rojen Sin Jezus Kristus; Gospod Bog,
jagnje božje, Sin očetov: ki odjemlješ
grehe sveta, usmili se nas; ki odjemlješ
grehe sveta, sprejmi našo prošnjo; ki
sediš na desnici Očeta, usmili se nas!
ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti
sam naj viši Jezus Kristus s svetim Duhom,
v časti Boga Očeta. Amen.

Molitev.

Vsegamogočni Bog! očisti naša srca
in povzdigni naš duh k pobožnosti, da
bomo, zedinjeni s tvojim mešnikom, na
tem altarju slovesno ponovili daritev, ki
jo je Jezus Kristus na sv. križu opravil
Dodeli nam tudi, da se s srčnim spošto-
v anjem spomnimo žalostne matere svo¬
jega zveličarja, ktere srce je bilo z gro-

138

zovitim mečem prebodeno takrat, kadar
je hotel Herod njeno presveto dete umo¬
riti. — Molim te, o prečndežni Bog! v
tej veliki skrivnosti ter ti darujem brh¬
kosti in vse trpljenje, kterokoli je presveta
mati na žalostnem begu v Egipt pretr¬
pela. Dodeli, o Gospod! nam svojim slu¬
žabnikom, da bomo po prošnji deviške
matere tvojega Sina rešeni vseh časnih
nadlog, in enkrat vživali večno veselje,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Evangelje in Vera.

Večna slava in hvala naj ti bo, o
Bog! za nebeški nauk, kterega nam je
zapustil tvoj ljubeznjivi Sin v svojem sv.
evangelju. Po tem božjem veselem ozna¬
nilu so nam bile najimenitnejše skrivnosti
sv. vere razodete. V tem dragem darilu
spoznamo, da si nas, o nebeški Oče! iz
nič vstvaril, da je Jezus Kristus, tvoj
edinorojen Sin od vekomaj, da nas je iz
gole ljubezni s svojo krvijo pekla odrešil-
Vemo in spoznamo, da sv. Duh izhaja od
Očeta in Sina in je ž njima enaki, edini
Bog. O kako veselo in srečno oznanilo!

139

ki nas uči, cla stopi Sin božji med da¬
ritvijo sv. meše na naš altar, ki je ravno
tisti Bog, kteremu milijoni nebeških duhov
večno — sveto — pojejo, in da je v naj¬
svetejšem zakramentu sv. rešnjega Telesa
vselej pričujoč. — Dodeli, o Bog! da ta
zveličanski nauk vedno bolj in bolj spo¬
znam in ga v svoje zveličanje obračam,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

O presveta devica Marija! spomnim
se vseh tistih britkosti tvojega maternega
srca, ktere si pri tridnevnem iskanju svo¬
jega zgubljenega Sina pretrpela, dokler
ga nisi v jeruzalemskem tempelj uu našla.
Zavoljo tega trpljenja, o Marija! mi
sprosi milost, da, ko bi kedaj tako ne¬
srečen bil, Jezusa s smrtnim grehom
zgubiti, ga s skesanim srcem in spokor¬
nimi solzami iščem in kakor dobrega,
usmiljenega Očeta zopet najdem; po
ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Darovanje.

Sveti Oče, vsegamogočni, večni Bog!
sprejmi ta dar, ki ti ga zdaj po mesni-

uo

kovih rokah na tvoj altar položimo. Da¬
rujemo ti jagnje božje, ktero je bilo na
Golgoti zaklano, ter te po zasluženju
trpljenja in smrti Jezusa Kristusa pro¬
simo, obvaruj svojo sv. katoliško cerkev
vseh sovražnikov; po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O Bog! usliši naše pohlevne prošnje,
in dodeli nam, ki britko trpljenje pre- j
mišljujemo, da na njene sv. prošnje, po
zasluženju tvojega Sina, našega Gospoda,
večno zveličanje v nebesih zadobimo.

O žalostna, deviška mati Jezusova!
v britkosti se spomnim žalostnega tre-
notka, ko si Jezusa, svojega ljubeznji-
vega Sina srečala s težkim križem ob- j
loženega. O kako je ta pogled tvoje ma¬
terno srce globoko ranil! Kako goreče so
se vzdigovali tvoji zdihljeji k Očetu v
nebesa, in kako obilno so tekle tvoje
solze! Oh, žalostna mati! vdeležim se
tvojega zdihovanja in molim z začudenjem
previdnost božjo; ker Bog te je blago- J
slovil s svojo močjo. Visoko hvaljen naj
bo Gospod na vekomaj! Gospod je po-
vikšal tvoje ime; tvoja slava se sliši iz
ust vseh, ki ljubijo Gospoda, našega Boga-

141

Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in sv.
Duhu, kakor je bilo od začetka, in zdaj
in vselej in vekomaj! Amen.

Sveto.

Neizrečeno veliki Bog! molim te s
spoštovanja polnim začudenjem. Zdaj se
začenja velik čudež tvoje dobrote in lju¬
bezni, in v tej skrivnosti spoznamo tvojo
moč, pred ktero te nebo in zemlja v prahu
moli. O veličastvo in moč mojega Boga,
potrdi mojo slabo vero, da globoko ob¬
čutim svetost djanja, ki se bo zdaj do¬
polnilo. Večni Bog! prav in spodobno je,
da te vsi angelji in ljudje glasno častijo,
kadar mešnik, pooblastenec tvoje volje,
to sveto delo opravlja. V Zaupanju na
Jezusovo obljubo izreče mešnik besede
spremenjenja, in čudež je spolnjen. Tedaj
te hočemo, o Gospod, vsegamogočni,
večni Bog! hvaliti in slaviti v Jezusu
Kristusu, našem Gospodu, tudi v spo¬
minu žalostne device Marije, ki je v naj-
večo britkost vtopljena pod križem stala.
Videla je svojega preljubeznjivega Sina
pribitega na križ, slišala ga vpiti z veli¬
kim glasom: „Dopolnjeno je!“ — O moj

142

Bog! ta čudapolna daritev se bo zdaj tu
ponovila ; nebo in zemlja ne zapopadeta
te neskončne skrivnosti; zato te spoznamo
kakor najvišje veličastvo in zakličemo
veselo in pobožno: Svet, svet svet je naš
Gospod in Bog! Ceščen bodi, ki pride v
imenu Gospodovem ! Hozana po višavah!

Povzdigovanje.

O Jezus, Sin Davidov, bodi mi mi¬
lostljiv ! Jezus, Sin device Marije, odpusti
mi moje grehe!

O moj odrešenik, s svojo božjo krvijo
očisti mojo dušo vseh njenih grehov!
S svojo drago krvijo me vtrdi v vsem
dobrem! V svoji milosti polni krvi mi do¬
deli milost in usmiljenje! O Jezus, pravi
Bog ! verujem v te, upam v te in te ljubim
z vsem svojim srcem.

Po povzdigovanji.

O moj Jezus, Bog večni! v podobi
kruha te ponižno molim. Velik si in stra¬
šen, pa vendar milost sama; torej te pro¬
sim, obrni svoje oči na nas tukaj zbrane,
in pripusti, da pride ta sveta daritev po

143

rokah svetih angelov pred sedež tvojega
večnega Očeta, da bo s tem poveličasten;
mi pa, ki te v tvojem svetem mesil in v
tvoji sveti krvi tu na altarju pričujočega
molimo, da bomo z vsem nebeškim bla¬
goslovom in s tvojo milostjo napolnjeni.

O Bog! naj ti bo dopadljiva naša
pobožnost. To te prosimo po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, po kterem to da¬
ritev posvečuješ in blagodariš; po njem,
ž njim in v njem imaš ti, Bog vsegamo-
gočni Oče! v edinosti sv. Duha vso čast
in veličastvo na vekomaj! Amen.

Pri križu so stale njegova mati in
Marija Kleofova, in Salome in Marija
Magdalena.

O vi sv. prijatelji Jezusovi, ki ste
videli Boga in človeka v neznanih bo¬
lečinah umirati! tu je zdaj ravno tisti
Jezus Kristus pričujoč in vnovič se ne-
kr vavo daruje nebeškemu Očetu za nas.
Molimo ga tu v delu njegove ljubezni,
njegove dobrote in milosti!

Hvalimo, častimo svojega Gospoda,
ki je sebe dal za naše hudobije; prosite

144

vi, prijatelji Jezusovi! da mu bo dopad¬
ljiva naša zahvala, po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Obhajilo.

Sveta devica Marija, žalostna mati
božja! o kolika preobilnost strašne brh¬
kosti je napolnila tvojo dušo, kadar so
bili tvojega preljubeznjivega Sina s križa
vzeli in ga tebi v naročje položili. — 0
še nobeno materno srce ni toliko ljubilo,
kolikor je tvoje; kajti ti v Jezusu nisi
ljubila le svojega najljubeznjivšega Sina,
najlepšega, najboljšega izmed vseh ljudi,
ampak v njem si ljubila tudi svojega
Boga. In ta tvoj najljubeznjivši Sin ta
božji zveličar, kterega vsi angelji molijo
kot svojega Boga, ta je ležal mrtev v
tvojem naročju. Oh, kako strašen pogled,
videti najbolj nedolžnega z ranami obda¬
nega, zavoljo naših grehov grozovito
umorjenega! — O žalostna mati! pač po
pravici si smela klicati: „0 vi vsi, ki
memo greste, poglejte, če je bolečina,
kakoršnja je bolečina moja!“

145

O prežalostna, jokajoča mati! ker
mi zdaj tu na altarju ponavljamo veliko
spravno daritev, oh, zedini tudi ti svoje
trpljenje, svoje zdihljeje in solze z našimi
molitvami, in pokaži naše potrebe in nad¬
loge svojemu božjemu Sinu, ki je zdaj
v spomin svojega pokopa šel v srce meš-
nikovo. — O da bi bil tudi jaz vreden
in bi smel z mešnikom vred prejeti sveto
telo Jezusa Kristusa! Ker sem pa te mi¬
losti ves nevreden, prosi za me, o pre¬
ljuba moja mati! svojega božjega Sina,
da po duhovno k meni pride in me po¬
sveti, da bi ga vsaj pri naslednjem ob¬
hajilu prav pobožno prejel, in bom v za-
vži vanju njegovega sv. telesa uterjen v
"vseli čednostih, ktere me večnega živ¬
ljenja vrednega storijo; po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Pri sklepu.

Presveta Trojica! sprejmi milostljivo
to sv. daritev, ktero smo v pobožnosti
srca opravili, in naj ti bo dopadljiva v
znamenje našega spoštovanja, naše po¬
korščine in molitve do tebe; in ker smo
se tudi spomnili trpljenja in britkosti de¬
lo

146

viške matere našega Gospoda, naj prosi
tudi ona za nas, da bomo v nasledovanju
njenega življenja na tej zemlji tako verni,
kakor ona, in da bomo vsa trpljenja in
britkosti tako potrpežljivo in udano iz
božje roke sprejemali, kakor ona. —‘Po¬
sebno naj prosi preblažena devica še]za
nas, da bomo imeli nekdaj srečno zadnjo
uro, in da pod njenim varstvom dosežemo
večno življenje; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Pri blagoslovu.

O preljubeznjivi Bog! blagoslovi nas
v vseh zadevah našega življenja, kakor
si blagoslovil mater svojega božjega Sina
v njenem trpljenju, da se je v vseh svojih
bolečinah in britkostih vsa v tvojo sv.
voljo udala. V imenu j* Boga Očeta in f
Sina in svetega j* Duha. Amen.

Zahvala.

O Jezus Kristus, moj odrešenik! z
ginjenim srcem te zahvalim za tvojo
britko smrt na križu, ktere spomin je bil
zdaj na altarju ponovljen. Med to božjo
daritvo tvoje smrti sem s kesanim srcem

147

molil, in imam zdaj nebeški blagoslov v
svojem srcu. O Jezus, daj mi moč, da
tega dragega zaklada z novimi grehi ne
zgubim.

Tudi tvojih britkosti, o žalostna mati
Jezusova! sem se sočutno spomnil. Jokajč
si stala pod križem, in vsaki zdihljej,
vsaka beseda tvojega umirajočega Sina
je šla kakor meč skoz tvoje ljubečo ma¬
terno srce! O prežalostna mati, kdo bi
se ne jokal pri spominu tvojih britkosti!
Videla si ga krvaveti, slišala ga klicati:
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me za¬
pustil ?“ Videla si ga brez vsega po-
lajšanja v strašnem trpljenju dokončati
ve.liko delo. Več si ti trpela, kakor vsi
njegovi žalostni prijatelji, ker si ga bolj
ljubila. O žalostna mati! bodi mi vedno
dobra mati, skrbi za me v mojem živ¬
ljenju in kadar bom nekdaj v smrtnih te¬
žavah od vseh zapuščen, takrat se spomni
te ure, ponovljene sv. daritve, spomni se
moje ljubezni, s ktero te ljubim, in bodi
nioja tolažnica, in moja priprošnjica pri
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, našem
Gospodu. Amen.

10 *

148

O Marija! blagoslovi nas vse s svo¬
jim detetom Jezusom Kristusom, obvaruj
nas vsega hudega, nagle, v  neprevidene
smrti in smrtnega greha. Ceščena bodi
vsa nebeška družba, zdaj in na vse večne
čase! Amen.

Po svojem devištvu in čistem spo¬
četju, o devica! očisti naše duše, naša
srca!

O <1

149

Kratke dnevnice

od sedem žalosti presvete device Marije.
Juternice.

1. Simeonovo prerokovanje v tempeljnu.

v

Cešeena si Marija itd.

. Gospod, odpri moje ustnice.

. In moja usta bodo oznanovala tvojo
hvalo.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

0. O Gospod! biti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.
Hvalospev.

Premišljujmo, kar Marija
Brhkega je pretrpela,

Ko je sedemkrat kot meč
Bolečina jo zadela.

Prva zgodnja je brhkost,

Bila njenega življenja,

Ko naznani Simeon
Meč najhujšega trpljenja.

Ce bolečine pošlje nam
Nebo, najljubša mati!

Če nam bolezni brit.ki meč,

Preti ves up razdjati;

Tedaj nam pošlji ti pomoč,

Tolažbo nam podeli,

150

Da bomo greh premagali,

In tuge pretrpeli.

Oeščena bodi, hvaljena
Trojica ti presveta,

Po včlovečenju Sina nam
Je milost razodeta.

In ti Marija ! naj od nas
Doni ti čast in hvala,

Ljubezen tvoja materna
Da srce nam bi vžgala.

Ant. Komu te bom prispodobil, ali
koga tebi enakega imel, hči jeruzalem¬
ska? Komu te smem primerjati, da te
potolažim, o devica sionska! kajti velika,
kakor morje, je tvoja britkost. (Žal. pes.
Jer. 2, 13.)

V. Meč bo presunil tvojo dušo.

O. Da se razodenejo misli mnogih.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste britkosti, ktero
je tvoje materno srce pri prerokovanju
sv. starčeka Simeona občutilo. O ljuba

151

mati! zavoljo tvojega toliko žalostnega
srca zadobi mi čednost ponižnosti in dar
straha božjega.

v

Ceščena si Marija itd.

K prvi uri.

2. Beg v Egipt.

Ceščena si Marija itd.

V. o Bog! pridi mi na pomoč,
o. O Gospod! hiti mi pomagat.

Hvalospev.

Druga božje matere
Je velika bolečina,

Ko Herodež zapove
Njenega vmoriti Sina.

Angelj pride pa z nebes
Ino Jožefu naroči:

„Beži z ženo, z Jezusom,

Prej v Egipt, ko den napoči!"

Marija, če sovražnik nam
Naklepe hude snuje,

Naj tvoja roka milostna
Pred grehom nas varuje;

Če tudi ysa peklenska moč
Obdaja nas, ne vstraši
Nas nič, če pri tebi je
Zavetje duši naši.

Cešcena bodi, hvaljena, itd.

152

Ant. Glej, o Gospod! kaka stiska
me obhaja. Moje osrčje se trese: srce
se je v meni obrnilo, kajti sem napol¬
njena z britkostjo ; zunaj mori meč, doma
pa ravno tako smrt. (Žal. pes. Jer. 1, 20.)
V. Gospod, vse moje življenje je v tebi.
O. In moje zdihovanje ti ni zakrito.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste britkosti, ktero
je tvoje materno srce občutilo na begu
v Egipt in dokler si ondi prebivala. O
ljuba mati! zavoljo svojega toliko stis¬
kanega srca zadobi mi čednost radodar¬
nosti, zlasti do vbogih in dar pobožnosti,
Ceščena si Marija itd.

K tretji uri.

3. Jezus zaostane v tempeljnu.
Ceščena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O. O Gospod! biti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

153

Hvalospev.

Tretja, mati! britka skrb

V srce vseka tebi rane,

Ko dvanajst let stari Sin.

Zgubljen v tempeljnu ostane
Dolgo si ga iskala,

Grenke solze za nj točila
Tretji den pa si ga spet

V tempeljnu nazaj dobila.

Tud’ jaz sem zgubljen otrok tvoj.
Daj mati se sprositi,

Ter začni ti na pravi pot
čednosti me voditi.

Ce mene ti ne vsmiliš se,

Gotovo šel bom v zgubo,
če mi pa ti podaš roko,

Bom dete tvoje ljubo.

Ceščena bodi, hvaljena, itd.

Ant. Joka se in joka po noči, in solze
jej tečejo po obličjn; izmed vseli njenih
ljubili ni nikogar, da bi jo tolažil. (Žal.
pes. Jer. 1, 2.)

V. On me pusti brez vsake tolažbe.

O. Celi den sem v žalost vtopljena.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O- In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija ! srčno te po-

154

milujem zavoljo tistega velikega strahu,
ki ga je tvoje materno srce trpelo, ko si
svojega ljubega Sina zgubila. O ljuba
mati! zavoljo svojega toliko prestraše¬
nega srca zadobi mi čednost čistosti in
dar vednosti.

Češčena si Marija itd.

K sesti uri.

4. Jezus in Marija se na križnem potu
srečata.

Češčena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

čtrta žalost bridka je,

Ktero srce tvoje čuti,

Ko ti Sina vežejo,

Bičajo vojščaki ijuti.

Videla Marija si,

Krono trnjevo zanj plesti
Gledala si težki križ,

Ki v ga Sin je moral nesti.

Ce pošlje nam preljubi Bog,

Trpljenje in nadloge,

Da ne upade nam sree
Tolaži ti nas vboge.

155

Zategadel nas tepe Bog,

Da bi se spokorili;
če ti nam mati mila boš,

Vse bodemo prebili.

Ceščena bodi, hvaljena, itd.

Ant. Glej, Gospod! mojo revnost in
posmeh sovražnikov. Črez vso njeno lju-
beznjivost seje vprl sovražnik. (Žal. pes.
Jer. 1, 9.)

V Kdo da moji glavi vode, in mojim
očem potok solz.

O. Da noč in den jokam brez prenehanja.
V. O Gospod! usliši mojo molitev!

0. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te po¬
milujem zavoljo tiste velike žalosti, ki je
Goje materno srce pretresla, ko si svo¬
jega s križem obloženega Sina srečala.
O ljuba mati! zavoljo svojega Ijubeznji-
v ega, od bolečin presunjenega srca za-
dobi mi čednost bratovske ljubezni in dar

moči.

Ceščena si Marija itd.

156

K deveti uri.

5. Jezusovo križanje.

v

Ceščena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

0. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

Peta žalost huda je
In naj veča bolečina,

Ko pribijali na križ,

Kruto tvojega so Sina.

Kako vmira blagi Sin
Gledala si draga mati,

Z njim britkosti smrtne si
Morala tud’ ti prestati.

Marija! britko solzo glej,

Ki naša lica spira;

Mi s teboj žalostimo se,

Ko tebi Sin umira.

Za blagor naš trpi gorje,

O kak nas močno ljubi!

Usmili tudi ti se nas,

Nikar nas ne pogubi!

Ceščena hodi, hvaljena itd.

Ant. O Vi vsi, ki mimo greste po
potu, pomislite in glejte, če je kaka bo¬
lečina, kakor bolečina moja. (Žal. pes.

1 , 12 .)

157

V. Vsi, ki po potu grejo, ploskajo z ro¬
kami in žvižgajo.

0. In majajo s svojimi glavami nad jeru¬
zalemsko hčerjo.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj k tebi pride.
Molimo.

O žalostna mati Marija ! srčno te po¬
milujem zavoljo britkosti, ktero je tvoje
materno srce prestalo, ko si pod križem
svojega umirajočega Sina stala. O ljuba
mati! zavoljo britkosti polnega srca za-
dobi mi čednost zmernosti in dar .sveto¬
vanja.

Češčena si Marija itd.

Večernice.

G. Jezusa s križa vzamejo,

Peščena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O- O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.
Hvalospev.

Šeste žalosti srce
Tvoje lehko bi počilo,

Ko so s križa Jezusa
Položili ti na krilo.

158

Sicer trpljenje končal je
Vendar ti si žalovala;

Kakor nekdaj v štalici
Spet ga v krilu si držala.

Marija! naše glej srce
In njega grešne rane,

Oh, prosi Sina ti za nas,

Da zdravo spet postane.

Saj ti zaklad si milosti,

Pri tebi je vsmiljenje;

Glej, s teboj zdaj žalujemo,

Oh, sprosi nam rešenje!

Ceščena bodi, hvaljena itd.

Ant. Ne imenujte me Noemi, to je
lepo, ampak imenujte me Mara, to je
britko, kajti vsegamogočni me je z brh¬
kostjo napolnil. (Rut. 1, 20.)

V. Moj ljubi mi je šopek mire.

O. Na mojih prsih bo počival.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te po¬
milujem zavoljo bolečine, ktera je tvoje
občutljivo srce zadela, ko je sulica stran
tvojega Sina tako neusmiljeno prebodla
in mu do njegovega preljubeznjivega srca

159

predrla. O ljuba mati! zavoljo svojega
tako prebodenega srca zadobi mi čednost
pohlevnosti in dar razumnosti.

Ceščena si Marija itd.

Sklepnice.

7. Pokop Jezusov.

Ceščena si Marija itd.

V. Spreobrni nas, o Bog, naš zveličar.
0. In odvrni svojo jezo od nas.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O- O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

Zadnja tvoja žalost je,

Ko so v grob ti Sina djali.

Vendar mati up imej
Jezus Kristus vstal bo kmali.

Veličasten, kakor kralj,

Premagalec britke smrti,

Pri Očetu bode tam
Sedel zmirom v rajskem vrti.

Marija sedem žalosti,

Usliši nas, preblaga!

Oj prosi Sina svojega
Naj v sili nam pomaga.

Kadar po nas bo prišla smrt,

160

Daj v milosti nam vmreti,

In v tvojem varstvu v sveti raj
Tje k Jezusu dospeti.

Ceščena bodi, hvaljena itd.

Ant. Zato se jokam in moje oči točijo
solze, kajti tolažnik, ki bi imel razveseliti
mojo dušo, je daleč od mene. (Žal. pes.
Jer. 1, 16.)

V. Moje oči so od joka otemnele.

O. Globoko zdihujem, kajti moje srce je
zlo pobito.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje upi tj e naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo britke zapuščenosti,
ktero je tvoje srce trpelo, ko so tvojega
Sina v grob položili. O ljuba mati! po
svojem svetem, nezmerno žalostnem srcu
zadobi mi čednost svete gorečnosti in dal’
modrosti.

v

Ceščena si Marija itd.

V. Prosi za nas, žalostna mati Marija!
O. Da postanemo vredni obljub Kristu¬
sovih.

161

O Marija, mati grenkosti, kraljica
mučenikov! sprejmi milostljivo to mojo
pobožnost, in sprosi mi milost prave po¬
kore in odpuščenja grehov. Moji grehi so
umorili tvojega Sina in prebodli z mečem
britke žalosti tvoje materno srce. Oh, od¬
pusti mi, pribežališče grešnikov! Ne srdi
se; kajti glej, iz srca sem pripravljen,
resnično se poboljšati. Daruj zasluženje
tvojih bolečin Jezusu za me ubogega
grešnika, da mi zavoljo tvojega svetega,
brezmadežnega maternega srca milost
dodeli, v resnični pokori vsak znotrajni
in zunajni križ, ki mi ga Gospod pošlje,
potrpežljivo prenašati, da odpuščenje
svojih grehov zadobim in dosežem večno
veličastvo. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

Čast bodi Očetu itd.

n

163

V. Spomni se svoje črede.

0. Ki je bila od začetka tvoja lastnina.

V. Gospod usliši mojo molitev.

0. In moje upitje naj k tebi pride.

Obuda grevenge. O žalostna mati! Oh.
kako nehvaležen sem bil do zdaj svojemu
Bogu, kako slabo sem spoznaval njegove ne-
številne dobrote! Ali zdaj občutim živo žalost
in prosim s pobitim srcem Boga za od-
puščenje, ker sem se podstopil, njegovo ne¬
skončno dobrotljivost tolikokrat razžaliti. O
moja presveta mati! po vseh bolečinah, ki si
jih pri britkem trpljenju svojega ljubeznjivega
Bina prestala, te goreče prosim, zadobi mi
Pri dobrotljivem Odrešeniku milost in usmi¬
ljenje. Odpuščenje, — o prežalostna mati!
Prosim, odpuščenje obilnih grehov. Sprejmi to
Pobožnost, ki jo zdaj začnem, v spomin vseh
bolečin, ktere si v življenju, trpljenju in pri
smrti svojega preljubeznjivega Sina pretrpela
■n dodeli mi, naj meč brhkosti, ki je tvoje
SI 'Ce prebodel, presune tudi mojo grešno dušo,
da v milosti svojega Gospoda živim in umer¬
jeni in v večnosti tiste časti deležen postanem,
ktero mi je Jezus s svojo drago krvijo za¬
služil. Amen.

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

{Slednje vrstice se grede od ene postaje do
druge ponovijo .)

11 *

fr-

163

V. Spomni se svoje črede.

0. Ki je bila od začetka tvoja lastnina.

V. Gospod usliši mojo molitev.

0. In moje upitje naj k tebi pride.

Obuda grevenge. O žalostna mati! Oh.
kako nehvaležen sem bil do zdaj svojemu
Bogu, kako slabo sem spoznaval njegove ne-
številne dobrote! Ali zdaj občutim živo žalost
in prosim s pobitim srcem Boga za od-
puščenje, ker sem se podstopil, njegovo ne¬
skončno dobrotljivost tolikokrat razžaliti. O
moja presveta mati! po vseh bolečinah, ki si
jih pri britkem trpljenju svojega ljubeznjivega
Bina prestala, te goreče prosim, zadobi mi
Pri dobrotljivem Odrešeniku milost in usmi¬
ljenje. Odpuščenje, — o prežalostna mati!
Prosim, odpuščenje obilnih grehov. Sprejmi to
Pobožnost, ki jo zdaj začnem, v spomin vseh
bolečin, ktere si v življenju, trpljenju in pri
smrti svojega preljubeznjivega Sina pretrpela
■n dodeli mi, naj meč brhkosti, ki je tvoje
SI 'Ce prebodel, presune tudi mojo grešno dušo,
da v milosti svojega Gospoda živim in umer¬
jeni in v večnosti tiste časti deležen postanem,
ktero mi je Jezus s svojo drago krvijo za¬
služil. Amen.

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

{Slednje vrstice se grede od ene postaje do
druge ponovijo .)

11 *


164

Prva postaja.

Podaj se v duhu v jeruzalemski tempelj
in poslušaj, kaj žalostnega stari Simeon sveti
devici in materi prerokuje.

Premišljevanje. 0 kako se zavzame
Marija, in kako britki občutki navdajajo njeno
srce, ko jej'stari Simeon z milimi besedami
Jezusovo trpljenje naznani! Božja mati vidi v
duhu že zdaj vse nadloge in britkosti, vse
muke in trpljenje, sploh vse, kar bo njeno
nežno dete moralo prestati. Vse, kar je svet
kedaj zakrivil, bo Jezusu naloženo, da pra¬
vičnemu Očetu zadostuje in odreši revne
Adamove otroke. Pa ti meč še Marijinega
srca ne rani tako občutljivo, kakor to, da vid),
naprej, s koliko nehvaležnostjo bo hudobni svet
Jezusu vse trpljenje povračeval, kako mu bodo
ljudje nasprotovali in koliko se jih bo po¬
boljšalo in vekomaj pogubilo; — in med Je-
zusovimi sovražniki zagleda božja mati more¬
biti tudi tebe.

O le pomisli, kolikokrat si se s svoji®
grešnim življenjem pridružil tistim zaslep -
Ijenim hudobnežem, ki Jezusa ne molijo i«
.-se za-nj ne zmenijo, marveč ga zasramujejo
in žalijo; — glej, to Marijo boli! Zato
-.zdaj pred žalostno materjo na kolena vrži i®
iz zgrevanim srcem k njej zdihni: „0 moj 8
predobrotljiva mati! koliko britkosti je občutilo
tvoje srce, ker si videla, kako bom jaz n e '
.hvaležnež dragoceno krv tvojega Sina z no-

165

gami teptal. Oglej se milostljiva na me, ter
mi zavoljo svojega tako užaljenega srca do¬
deli, naj za naprej božje usmiljenje v svoje
dušno zveličanje obrnem, vse milosti in ne¬
beška razsvetljenja zvesto porabim in se tistim
pridružim, kterim bo britko trpljenje Jezusa
Kristusa k večnemu zveličanju. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje.

Druga postaja.

Spremljaj sveto družino v duhu na te¬
žavnem potu v Egipt.

Premišljevanje. Pozno v noči zbudi
angelj Jož,efa in mu naroči, naj hitro vstane
in z Marijo in Jezusom v daljni Egipt beži,
kajti Herod streže božjemu detetu po živ¬
ljenju. Jožef vstane in naznani presveti devici
angeljevo naročilo. „Marija! jej pravi, dete
morava pred zalezovanjem grozovitnega He¬
roda skriti in od tod oditi; volja božja je
top 1  — Marija se hitro vzdigne in vzeme
Jezusa; —in oba zapustita revno stanovanje.
Neprestrašena se v voljo božjo udata in brez
obotavljanja se podata na težavno pot. —
^**e rada pretrpita, da le ljubo dete pred
nrsrečo ohranita. V temni noči obrača Marija

166

svoje materne oči skrbno semtertje in posluša
tenko, da ne bi kde Herodovi vojščaki nje
od ktere strani neprevideno napadli. Potem
pa obrne svoje solznate oči zopet na ljubega
Jezusa, kterega na svojih prsih skriva, in v
preveliki skrbi, da bi vtegnila dete po kaki
nesreči zgubiti, pošilja iz globočine svojega
pobitega srca goreče zdihljele proti nebesom.

Pomisli tukaj, kolikokrat si že Mariji, svoji
materi ravno tako bolečino pripravil in njeno
srce z mečem britkosti ranil, ker si njenega
Sina iz svojega srca in iz svoje duše pregnal.
Zgrevaj zdaj vse to, ter se obrni s ponižnim
srcem k Mariji, rekoč: „0 moja ljubeznjiva
mati! Samo enkrat je Herod Jezusa pregnal;
— jaz pa, oh! kolikokrat sem svojega zve¬
ličarja in tudi tebe iz svojega srca pregnal
in rajši njegovemu in tvojemu zapriseženemu
sovražniku, nesrečnemu grehu v svojem srcu
prostor dal. Joj meni ! Kaj mi je začeti?
O Marija, sprosi mi pri Jezusu, ki tebi no¬
bene prošnje ne odreče, usmiljenje in od-
puščenje! Trdno ti obljubim, da hočem svoje
srce od zdaj zanaprej le tebi in tvojemu Je¬
zusu v prebivališče prepustiti. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

O. Stisni bolečine svoje!

167

Tretja postaja.

Preudari v duhu, kaj je občutilo srce
Marije, prezalostne matere, ko je zgubljenega
Jezusa iskala.

Premišljevanje. Marija Jezusa med
domo gredočimi romarji ne najde in v svojo
grozo zapazi, da ga je zgubila. Povsod skrbno
po njem poprašuje in ga išče pri znancih,
rodbini in popotnikih, pa nihče ga ni videl.
Kakšna bolečina za ljubljeno mater! Zdajci
se v Jeruzalem nazaj poda in z nevesto vi¬
soke pesmi vse, ktere na potu sreča, popra¬
šuje, niso li videli tistega, kterega njena duša
ljubi. Vsak trenutek pa misli videti in njegov
glas slišati, ali ne; — motila se je. Zato pa
se njena britkost vedno bolj in bolj množi!

Oh, kakšna sramota za me, ki svojega
Jezusa tolikokrat zgubim in za to zgubo tako
Malo porajtam! Kako slabo si prizadevam,
Jezusa zopet najti! Kolika žalost za Marijo,
ter po sv. spovedi zopet tako hitro v stare
grehe zajdem in Jezusa zgubim ! Oh, kako
setu vendar slep in nespameten, ker mi je za
ljubega Boga in njegovo prijateljstvo tako
Malo mar! Pa prišla bo ura, ko bom Jezusa
'skal in za njim klical; — ali kaj bo z me-
Eoj, če me Jezus v smrtni sili brez pomoči
pusti in se pred menoj skrije '?

O prežalostna devica! sprosi mi milost,
Ja, kakor ti, tudi jaz Jezusa skrbno iščem in

168

ga srečno najdem, "kajti ee njega imam, imam
vse. Do zdaj sem Jezusa tolikokrat zgubil po
noči in po dnevu, v zapeljivih družbah in po
svojih navadnih grehih, največkrat ravno po
sv. nedeljah, in vendar sem od leta do leta
odlagal, zgubljenega zopet poiskati ; — ali od
zdaj zanaprej o mati preljuba! ga ne bom
nikdar več zgubil. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

D. Vtisni bolečine svoje!

Četrta postaja.

Podaj se v duhu v Jeruzalem in pomisli,
kakšno britkost je Marija občutila, ko je Je¬
zusa s križem obloženega srečala.

Premišljevanje. Pridite zdaj in stopite
semkaj na kamenita srca ter poglejte, kakšnega
prežalostna mati svojega ljubeznjivega Sina
sreča in med kako brezbožno druhaljo ga
zagleda, ki ga k grozo vi}, ni smrti žene. O kako
je ves ranjen, po bičanju celo razmesarjen in
ves s krvijo oblit; — bodečo trnjevo krono
nosi na glavi in težki križ sloni na njegovi
rami. O s koliko težavo se s svojo težo p°
trdej poti dalej pomika bled v licu 'in ves
opešan; bati se je, da se bo zdaj in zdaj na
zemljo zgrudil in umrl. — Glej v taki podobi

169

sreča in zagleda Jezusa svojega Sina — Ma¬
rija. Kako rada bi ona k njemu pristopila in
ga objela, kako rada ga tolažila in mu krvav
obraz obrisala, pa kaj, da še blizo njega ne
sme. Ob to je neizmerna bolečina in žalost
za njeno ljubeče srce! V morje britkosti je
vtopljena njena duša.

Pa kdo je pripravil Jezusu toliko trp¬
ljenja, njegovi materi pa tako žalost? Kdo
drugi kakor jaz. Ravno jaz sem z neštevilnimi
grehi razbičal Jezusovo telo in mu naložil
težki križ, — Mariji pa zasadil ostri meč
britkosti v srce, — in vendar še v svoji ne¬
umnosti vedno le za novimi grehi dirjam. O
kedaj vendar bom grešiti nehal; — kedaj se
k Jezusu nazaj podal; kedaj se k Mariji obrnil ?

O prežalostna mati! Prizanesi svojemu
zdaj zgrevanemu otroku. Vem sicer in zdaj
popolnoma spoznam, da nisem usmiljenja vre¬
den, ker sem tvojemu Sinu in tebi tolike bo¬
lečine pripravil; — ali spomni se, da si mati
vseh milosti. Bodi toraj tudi meni milostljiva
'n sprosi mi odpuščenje, da trpljenje tvojega
Sina ne bo nad menoj zgubljeno. Obljubim,
tvojemu božjemu Sinu zvest ostati, z resnično
pokoro popraviti vse, kar sem zadolžil, svoj
križ voljno nositi in vedno za Jezusom hoditi.
Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

170

Peta postaja.

Pojdi zdaj v duhu na Golgoto in postoj
nekaj časa z Marijo pod križem.

Premišljevanje. Misli si, ljubi kristjan!
da stojiš na kalvarski gori. Dvoje jagnjet tu¬
kaj krvavi; eno je presveto Jezusovo telo,
drugo pa Marijino srce. O kakšni pogled za
te, o prežalostna mati! Na križu med nebom
in zemljo visi Jezus, blaženi sad tvojega te¬
lesa in ti, zapuščeno devica! moraš gledati,
kako tvoj Sin nepopisljive muke trpi in umira,
pa ne moreš mu pomagati. Oh, vse, kar Je¬
zus trpi, občutiš tudi ti. Crez vse oster meč
prebode zdaj tvojo bolečo dušo in vtopljena
v morje žalosti stojiš pod križem. Skoro se
ne ve, bo li poprej Jezus od bolečin dušo
izdihnil, ali boš ti žalosti umrla. O mila
mati! ti gledaš na križu visečega Sina, vidiš
kako njegovo življenje doteka, se oziraš v
njegove kalne oči, gledaš njegovo bledo obličje
in modre ustnice, slišiš, kako globoko diha
in na ves glas zakliče: „Dopolnjeno je; —
Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo“. In
zdaj spoznaš, da ti je ljubljeni Sin umrl. —
Oh, kako rada bi umrla z Jezusom tudi Ma¬
rija, kako rada bi za Sinom v večnost šla
tudi mati. Zares čuditi se je, kako Marija še
tako trdno stoji in ž njim vred ne umrje-
Zakaj, o ljubljena mati! nisi doma ostala?
da ne bi videla dragega Sina umreti. Pa ne;
ti o kraljica vseh mučenikov hočeš v vsem

171

biti Jezusu podobna in izpiti do zadnje kaplje
britki kelih.

O kakošna sramota za me, ki se tako
rad najmanjših križev ogibam in tako hitro
nevoljen postanem in mrmram, če mi usmi¬
ljeni Bog zavoljo mojega zveličanja kako te¬
žavo pošlje! In vendar kako mali so moji
križi, kako veliki in obilni pa moji grehi!
Zato pa zdaj pred teboj, o žalostna mati ! s
sv. Terezijo kličem : „Trpeti ali umreti, umreti
ali trpeti", kajti le trpljenje me bo pred gre¬
hom obvarovalo. Amen.

0  Cešeena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje.

Šesta postaja. *

Poklekni v duhu pod križem zraven Ma¬
rije, ki mrtvo telo svojega ljubljenega Sina v
naročju drži.

Premišljevanje. Tukaj vidim, kako
prežalostna mati mrtvo truplo svojega ljub¬
ljenega Sina z največo častjo in ljubeznijo
na svojem krilu drži in njegove rane ogleduje.
Njegovo pa tudi njeno srce je prebodeno, le
čudež božje vsegamogočnosti jo še živo ohrani.

O uboga mati, ki moraš Sina, tebi toliko
dragega, mrtvege v naročju imeti! Kdo bi

172

pri tolikih nadlogah ne imel s teboj usmi¬
ljenja? Sv. Janez, ljubljenec Jezusov je od
žalosti ves potrt, Magdalena se ne da po¬
tolažiti in pomiriti, druge pobožne žene na
glas jokajo in tudi Jožef in Nikodem sta
vsa pobita in žalostna, — le jaz nimam solz
za mrtvega Jezusa in nobenega sočutja z ža¬
lostno materjo. Oh, kako moram biti tako
neobčutljiv in nehvaležen !

O preljubeznjiva mati z mečem, ki je
tvojo dušo presunil, ko si s solzami mrtvo
truplo svojega Sina močila, dotekni se mo¬
jega srca in j ga brez vsega usmiljenja pre¬
bodi, da se omeči in spozna, [»da so 4e moji
neštevilni grehi tvojega Sina umorili in vse
tvoje trpljenjo zakrivili. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

Y. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

Sedma postaja.

Spremljaj Marijo k Jezusovemu grobu.

Premišljevanje. O mati, dobro vem,
da je ta, kterega vidiš pokopati, Jezus tvoj
ljubi Sin ! Njega položijo v grob, — ni ga
več, — le ti, o presveta mati še nam ostaneš.
Teški kamen pokriva zdaj Jezusovo truplo in
obteži tudi tvoje srce, Vsaj pod tem kamnom
tvoja edina dobrota, vse tvoje veselje in vsa

173

tolažba tvojega življenja v grobu mirno po¬
čiva. Zaspal je, kterega je črez vse ljubilo
tvoje srce.

Marija žaluje in toči britke solze na Je¬
zusovem grobu, ker jej je vzet, kterega je
tako ljubila. Ali kako srečni smo pa mi, ker
ravno tistega Jezusa, ki ga Marija mrtvega
objokuje živega v presvetem altarskem zakra¬
mentu med nami imamo. Oh, ko bi le pre¬
sveto rešnje Telo vsikdar ravno s takšno
pobožnostjo, hvaležnostjo in ponižnostjo v
svoje' srce prejeli, s kakoršno ga je presveta
devica k grobu spremljala, o potem bi Mariji
vsaj nekoliko polajšali bolečine in potolažili
njeno užaljeno srce.

O Marija, mila mati! vtisni vse bolečine,
ki si jih zavoljo Jezusa prestala, v mojo dušo
in sprosi mi milost, da Jezusa vedno ljubim
in ga svojem srcu nosim. In kadar mi bo
treba vzeti od tega sveta slovo, — o Ijubez-
njiva mati! pridi takrat s svojim Jezusom k
moji postelji in ga v presvetem altarskem
zakramentu v moje opešano srce položi, da
ž njim sklenjen v tvojih rokah zaspim, potem
mirno v grobu počivam in se na sodnji den
zjjdušo in telesom k vama v nebeško kra¬
ljestvo preselim. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

174

Sklep.

Ljubi kristjan, ki si božjo mater v
sedmerih postajali njenega žalostnega
pota spremljal, slišal si zdaj, kaj vse je
moral Jezus trpeti, da je tvojo dušo več¬
nega pogubljenja odrešil, in koliko bo¬
lečin in žalosti je v življenju in trpljenju
svojega Sina prestala božja mati. Ne
pojde torej dnes od tod, da bi na Jezusa
in Marijo kmalu pozabil in se zopet v
stare grehe povrnil. Glej ! Kakor je bil
Jezus na križu od vseh zapuščen in ka¬
kor je po njegovi smrti tudi Marija revna
vdova zapuščena ostala, tako se bo tudi
tebi, morebiti že v kratkem godilo. Za¬
pustiti boš moral svoje domače in znance
in celo zapuščen se podati iz tega sveta
v neznano večnost. Da bota Jezus in Ma¬
rija takrat tebi na pomoč prišla in sprem¬
ljala tvojo dušo na drugi svet, o ne
ponavljaj s svojimi grehi Jezusovega
trpljenja in ne prebadaj Marijinega lju-
beznjivega srca, ampak prizadevaj si po
naukih Jezusovih živeti, devico Marijo
hvaležno častiti in z lepim zgledom pri-

175

peljati tudi svojega bližnjega k Jezusu
in Mariji v sveta nebesa.

7 Češčena si Marija itd. in za vsako:

Sveta mati! to te prosim,

Rane Kristusa naj nosim,

Vtisni v moje jih srce! *

(Kdor poslednjo molitvico in Češčena si Marija
sedemkrat pobožno moli, zadobi 300 dni odpustka.
— Papež Pij VIL 1. grudna 1815.)

—--

Pesem.

Božje matere device

čast prepevaj jezik moj,

Mučenikov vseh kraljice
Žalosti sočutje poj!

Britkih žalost polna mati!

Daj mi s teboj žalovati,

Da se grehov spokorim,
Odpuščenje zadobim.

V tempeljnu si darovala
V rešnjo smrt zveličarja,

Duša pa je žalovala

Z ostrim mečem ranjena.

Britkih žalost itd.

170


V britkem potu skoz puščavo,
V bogu si pred Herodom
Ti trpela trud, težavo
S svojim svetim detetom.

Britkih žalost itd.

S srčno žalostjo iskala
Sina si zgubljenega,

Si po njem popraševala
Dneve tri užaljena.

Britkih žalost itd.

Oj neznana bolečina
Ti je trgala srce,

Ko si srečala tam Sina,

Ki obložen s križem gre.

Britkih žalost itd.

Tvojo dušo meč prešine,

Ko na križu. Sin visi,
čutiš smrtne bolečine
Kadar dušo izroči.

Britkih žalost itd.

Žalosti si kopernela
Z dušo voljno in srčno,
Kadar si v naročje vzela
Ljubega mrtvo telo.

Britkih žalost itd.

177

Oh, prežalostno ločenje,

V grob ti Sina polože,
Nad srca tvoj’ga življenje
Težek kamen privale.

Britkih žalost itd.

Molitev

ua praznik sedem žalosti matere božje.

Vsaka skrivnost tvojega življenja, o
božja mati! govori milo k našemu srcu,

— ali nobena tako močno, kakor tvoje
preveliko trpljenje dnešnji den. — Po¬
doba tvojega srca s sedmerim mečem
žalosti in bolečin grozno prebodenega,

— o kako je ginljiva in koliko zaupanja
bi sladke tolažbe nam iz nje izvira! O
bodi mi toraj pozdravljeno za me v boleči
ljubezni ranjeno materno srce! pozdrav¬
ljeno v srčni ljubezni, z Janezom pod
križem sklenjeno, ko je Jezus s križa
govoril: „Glej, tvoj sin!“ — O boleče
ranjena mati! obrni svoje materne oči
n a me in poglej ž njimi svojega otroka in
rejenca. Usmili se mene in ne pozabi na
hie, za kterega je tvoj ljubeznjivi Sin
Sv ojo predrago kri na križu prelil! —

12

178

Kdo bi se ne razjokal, kedar dnes sveto
cerkev milo pesem od tebe, žalostna mati!
peti sliši in v duhu pod križem v grozo-
vitnih britkostili gleda. O kakšne in ko¬
like bolečine je občutilo tvoje srce, ko si
svojega Sina, mrtvega v svojem naročju
držala! — Sprejmi tudi mene y svoje
srce, da popolnoma premišljujem in čutim,
kako drag sem Jezusu bil; — da ž njim
stanovitno svoj križ do smrti nosim in
milost zadobim, v tvojem krilu enkrat
sladko zaspati in se v nebesih veselo
prebuditi. Amen.

Žalostna mati božja.

S solzami oblito lice
Sveti materi bledi!

Oh, kako srce device
Morje žalosti topi!

Vsa prepadena in bleda
Vidi s križa snetega,

In v naročju svojem gleda
Truplo Sina ljubega.

Oči s krvijo zalite,

In odprto sveto stran;

Oh roke, noge pribite!

Celo truplo polno ran

179

Gleda in jih v solzah pere,

In kušuje vsrailjeno:

Meč britkosti ji prkdere
Žalno srce materno.

Vendar smrtne bolečine
Ji ne zmagajo srca;

V božjih sklepov globočine
Se ponižna dekla vda.

Vsmiljena za nas daruje
Večnemu prijeten dar:

Svoj’ga Sina mu žrtvuje,

Nje naročje — je altar.

K teb’ zdihujem, o devica!

Ker za mene ti trpiš,

Mučenikov vseh kraljica!

Tud :  trpeti me učiš.

Daj. da s teboj rad žalujem,

Ker v dolini solz živim,

Svoje grehe objokujem,

Odpuščenje zadobim.

Počeščenje

žalostne matere božje.

(Prav primerno za cvetni petek.)

Sveta devica Marija! mati mojega
Zveličarja, prosim te zavoljo britke ža-
Wi, ktera je presunila tvoje materno
Sr ce, kadar si videla svojega ljubega

12 *

180

Sina na križu umirati, sprosi mi milosti,
da svojega križanega odrešenika nikdar
ne pozabim, in da, o preljuba mati! prav
živo občutim grenkobo njegove smrti, in
spoznam velikost njegove ljubezni, s ktero
se je radovoljno dal v najgrozovitnišo
smrt. Sprosi mi zveličavno žalost in solze
prave pokore, da objokujem svoje grebe,
zavoljo kterih je Jezus prelil svojo kri.
Spomin Jezusovega trpljenja naj me ne¬
prenehoma nagiblje, greha se varovati,
svojega Boga črez vse ljubiti, in nikdar
z grehom se od njega ločiti.

Preljubeznjiva mati! sprejmi me ko
svojega otroka v svoje varstvo, bodi mi
dobrotljiva mati, in nikdar me ne zapusti
brez pomoči v vseh mojih potrebah, zlasti
ne v moji smrtni uri. Sveta Marija! brani
me vselej vseh skušnjav satanovih, bodi
moja besednica pri svojem božjem Sinu,
in prosi, da bom enkrat umiraje klica!
presveta imena: Jezus, Marija, Jožef! 0
mati usmiljenja, usliši me. Pribežališče
grešnikov! k tebi vpijem. Pomoč krist¬
janov! pomagaj mi. Tolažnica žalostnih!
tolaži me. Sveta Marija, mati božja, prosi

181

za me ubogega grešnika zdaj in ob moji
smrtni uri. Amen.

Zdihljeji

k žalostni materi Mariji. *)

Pomočnica,

Solz kraljica
Milo mi roko podaj,

Žalujoča,

Jokajoča,

Vodi mene v sveti raj!

Glej, težave
In skušnjave
Me brezbojno mučijo,

Milostljiva

Dobrotljiva,

Njih me reši naj nebo!

Omedljujem
In zdihujem,

Pred podobo tu kleče,

Odpri mati,

Vse prestati,

Svoje sveto mi srce!

: ) Poleg nemškega.

182

Poceščenje

žalostne matere božje in prošnja za 7
čednosti in 7 darov sv. Duha.

1. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste britkosti, ktero
je tvoje materno srce občutilo pri prero¬
kovanji sv. starceka Simeona, da bo tvoje
srce meč presunil. O ljuba mati! zavoljo
tvojega toliko žalostnega srca zadobi mi
čednost ponižnosti in dar strahu božjega.

Češčena si Marija.

2. O žalostna mati Marija ! srčno te
pomilujem zavoljo tiste stiske, ktero j e
tvoje materno srce pretrpelo na begu v
Egipt in dokler si ondi prebivala. O ljuba
mati! zavoljo svojega toliko stiskanega
srca zadobi mi čednost radodarnosti, zlasti
do ubogih, in dar pobožnosti.

Češčena si Marija.

3. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tistega velikega straha;
ki ga je tvoje materno srce trpelo, ko s 1
svojega ljubega Sina zgubila. O ljuba
mati! zavoljo svojega toliko prestraši

183

nega srca zadobi mi čednost čistosti in
dar vednosti.

Ceščena si Marija.

4. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste velike žalosti, ki
je tvoje materno srce pretresla, ko si
svojega s križem obloženega Sina sre¬
čala. O ljuba mati! zavoljo svojega Iju-
beznjivega od bolečin presunjenega srca
zadobi mi čednost bratovske ljubezni in
dar moči.

Ceščena si Marija.

5. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo britkosti, ktero je tvoje
materno srce prestalo, ko si pod križem
svojega umirajočega Sina stala. O ljuba
mati! zavoljo britkosti polnega srca za¬
dobi mi čednost zmernosti in dar sveto¬
vanja.

Ceščena si Marija.

6. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo bolečine, ktera je tvoje
občutljivo srce zadela, ko je sulica stran
tvojega Sina tako neusmiljeno prebodla
in mu do njegovega preljubeznjivega

184

srca predrla. O ljuba mati! zavoljo svo¬
jega tako prebodenega srca zadobi mi
čednost pohlevnosti in dar razumnosti.

Ceščena si Marija.

7. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem, zavoljo britke zapuščenosti,
ktero je tvoje srce trpelo, ko so tvojega
Sina v grob položili. O ljuba mati! po
svojem svetem, nezmerno žalostnem srcu
zadobi mi čednost svete gorečnosti in dar
modrosti.

Ceščena si Marija.

Molimo.

O Gospod, Jezus Kristus! prosimo
te, dodeli nam, da bo sveta devica tvoja
mati, zdaj in na našo smrtno liro pred
tronom tvoje milosti naša besednica,
ktere presveto dušo je ob uri tvojega
trpljenja meč bolečin presunil. To nam
dodeli, o Gospod Jezus Kristus, zveličar
sveta, ki z Očetom in sv. Duhom živiš
in kraljuješ vekomaj. Amen.

(Kdor v čast žalostnega srea Marijinega to po-
česčenje moli, prejme za vsakikrat 300 dni odpustka.
— Pij Vil. 26. septembra 1817.)

185

Pesem.

O vi. ki tu v britkosti moji silni
Veseli po tem potu mimo greste.
Poglejte, al’ za bolečino veste,

Da bila bi enaka moji kdaj!

Ta, ki pred nami tu na križu vmira.
Eazbit, krvav, ko grešnik zaničljivi,
Ta Sin je moj, nedolžen, ljubeznjivi;
Ljubezni, ne sramote, vreden je.

Ta Sin je stvarnika nebes in zemlje
Očeta svoj’ga oznan’val in molil,

Ta Sin je mene si za mater zvolil,

Se preden celi svet je vstvarjen bil.

On Bog je moj, ga prva sem molila
Presrečno tisto noč rojeno dete,

Obraz nebeški njegov želje svete
Ljubezni je do njega v meni vžgal.

Je mene svojo ljubo tovaršico
Izvolil zvesto v tukajšnem življenju,
Me ranjeno v ljubezni zaželenju
Z lepoto svojo vklenjeno drži.

Umirajočega zdaj tukaj gledam
Na tem sramotnem lesu, v tej britkosti.
V trpljenju hudem, v toliki slabosti
Da žalostne tud’ skale pokajo.

Oh, kamor se obrne, ga ne najde
Nikjer prijatelja, tud’ ne pomočnika;

186

Hudobnih truma gleda ga velika,

Ki le mu smrt britkejšo delajo.

Bog, Oče večni! ki ga srčno ljubiš,
Kako se moreš v ljubega ozreti ?

Kako toliko gledat’ ga trpeti.

Pa vendar se usmiliti ga ne?

Pokrifga z dolgi sveta Bog ga vidi,

In njegov srd ne da se pomiriti,

Dokler ne vidi smrti ga storiti
Iz zgolj ljubezni do krivičnih nas.

Preljubi Sin, ki vmirati te vidim,

Oh da bi mogla jaz ti pomagati!

Da b’ mogla v svojih rokah te držati!
Da bi v naročju maternem umrl.

Joj! da ti jaz polajšati ne morem!

Ker sama s svojo žalostjo, slabostjo '
Navdajam ti srce še bolj z britkostjo
Ti delam še grenkejšo tvojo smrt.

Oh duše! le presrčno ga ljubile,

Ki tu trpi za vaše odrešenje,

Ljubezni poln še da za vas življenje,

In le ljubezen tud’ od vas želi.

(BI. Potočnik.)'

V čast Marije sedem žalosti.

O kraljica mučencev! koliko si ti
pretrpela zavoljo našega odrešenja. L e

187

tvoja neskončna ljubezen in udanost v
božjo voljo te je še podpirala, da nisi
onemagala.

1. Prvi meč, ki ti je srce prebodel,
so bile besede preroka Simeona. O Ma¬
rija! naj meni ne bo Jezus v padec, ampak
zavoljo svojih britkosti se me usmili in
prosi za me.

2. Drugi meč žalosti je bil beg v
Egipt. O da bi mogel deležen biti te sreče,
da bi ti s svojim Jezusom vedno pri meni
ostala, in da bi te ne žalil nikdar s ka¬
kim grehom!

3. Tretji meč ti je ranil srce, ko si
bila Jezusa v Jeruzalemu zgubila. O
sprosi mi milost, da ga nikdar iz svojega
srca ne zgubim, ampak da ga vedno bolj'
in bolj ljubim!

4. O kolika britkost ti je pa takrat
srce topila, ko si Jezusa s križem ob¬
loženega srečala! O neskončna bolečina!
kdo te more razumeti? Le kdor Jezusa
tako ljubi, kakor si ga ti ljubila, zna ob¬
čutiti ž njim težo križa. To je četrti meč,
ki ti je presunil materno srce!

5. Ali še veče bolečine si morala
prenašati! Na križ razpet visi tvoj ljubi

188

Jezus, in ti slišiš njegove zadnje besede,
šteješ njegove zdililjeje in njegova rešnja
kri teče na grešno zemljo in na te. 0
sprosi tudi meni stanovitnost, da bom v ;
brhkostih nepremakljivo stal, kakor si
ti pod križem! Ali Jezusovo srce, ki te ■
je tako iskreno ljubilo, o mati vse brh¬
kosti ! prebode zdaj neusmiljeni vojščak
in ne premisli, da je zasadil tudi tebi
globoko v srce meč neizrekljivih bolečin.

V Jezusu si vse ljubila ali ž njim si tudi
vse zgubila. Naj tudi moje srce presune
strah pred grehom, ki je Jezusu in tebi
toliko britkost pripravil.

v

6. Sesti meč pa ti srce raztrga, ko
ti Jezusa vsega krvavega in ranjenega v
naročje položijo. Ne oživi ga tvoj jok, ne
ogreje ga več tvoja vroča ljubezen!
Vzemi tudi mene, o mati brhkosti! v svoje
naročje in ogrej moje mrzlo srce.

7. Sedma britkost ti srce topi, ko ti
Jezusa iz naročja vzemejo in v grob po¬
ložijo. Daj mi s teboj, o Marija! do groba
žalovati, da se bom tudi s teboj v nebesih
vekomaj veselil. Amen.

189

Molitev

k žalostni materi božji za uboge duše
v vicah.

O sveta Marija, mati mojega odre¬
šenika! z žalostnim srcem se spomnim
velikega trpljenja, ki ga je občutilo tvoje
materno srce, kadar si na gori Kalvariji
krono mučencev dosegla. Takrat se je
spolnilo prerokovanje Simeonovo, da bo
meč tvoje materno srce prebodel. O sveta,
visokočeščena mati božja! kako velika,
kako trdna je bila tvoja vera, kako zvesto
tvoje zaupanje v božjo modro previdnost,
kako stanovitna tvoja ndanost, kako ne¬
premagljiva tvoja potrpežljivost. — O
poveličana, o velika kraljica mučencev,
k tebi zdihujem, prosi pri Bogu za uboge
duše v vicah. Oh, te revne duše hrepenijo
Po rešenju iz svojega trpljenja, in glej!
nobene ni med njimi, ki bi v svojem živ¬
ljenju ne bila tebe za mater našega Go¬
spoda častila in ljubila! O usmiljena
mati! prosi torej zdaj za svoje zapuščene
otroke, ki neprenehoma zdihujejo in jo¬
kajo. Prosi Jezusa, svojega Sina, da se
usmili teh revnih duš v njihovem trp-

190

Ijenju! Posebno pa tvoji materni ljubezni

priporočim to-le dušo_

Prosi Še tudi za-me ubogega grešnika;
zadobi mi milost resnične žalosti črez
grebe in pravo pokoro, da bo moja duša
čista vsega greha, ozaljšana s čednostjo
in svetostjo, ter vredna, nekdaj po ločenju
iz tega sveta biti oproščena hudega trp¬
ljenja v vicah. Tudi še tvoji mogočni pri¬
prošnji izročim vse svoje telesne potrebe;
in kadar pridejo britkosti in težave črez
me, bodi mi tolažnica, vzemi me v svoje
varstvo. Reši me vseh nevarnosti na duši
in na telesu, po Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, Gospodu našem. Amen. *

191

Pobožna vaja

v  čast žalostne matere Marije.

Ta vaja, ki je bila bogoljubnim dušam že od
več papežev priporočena, obstoji v tem, da si v posebno
počeščenje žalostne matere izvoliš en poljuben den
v letu in tistega vsaj eno uro v pobožno molitev in
v premis jevanje Marijinih britkosti obrneš. Če ti je
le količkaj mogoče, idi ta den tudi k sv. meši in
prejmi zakramenta sv. pokore in sv. rešnjega Te¬
lesa, kajti potem zadobiš ne le več nepopolnih,
ampak še tudi popolni odpustek.

(Klemens XII. 4. sveč. 1736. — Benedikt XIV.
14- julija 1757. — Pij VI. 8. julija 1785.)

Pri tej vaji ti lehko služijo dnevnice, krajša
pobožnost, litanije, rožni venec in druge molitve v
east žalostne matere, kar vse v tej knjižici najdeš ;
Porabiš pa lehko tudi sledečo prelepo pozdravljenje;
8  kterim zadobiš vsakikrat, kadar ga z zgrevanim
srcem moliš, 100 dni odpustka. —- (Pij IX. 23.
grudna 1847.)

Pozdravljenje žalostne matere
božje.

v

Ceščena si Marija, žalosti polna, kri¬
žani je s teboj, obžalovanja vredna si
med ženami, in obžalovanja vreden je
sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija,
mati križanega, izprosi solze nam, ki smo
tv °jega Sina križali, zdaj in na smrtno
uro. Amen.

192

Vsakdanja molitev.

O presveta in dobrotljiva devica Ma¬
rija! pred teboj se zgrudim na svoja
grešna kolena, in zavoljo britke zapu¬
ščenosti, ki si jo prestala, kadar si svo¬
jega ljubeznjivega Sina Jezusa videla
vsega krvavega, ranjenega in s trnjem
kronanega na križu umreti, te iz celega
srca goreče prosim, nikar me v mojih
težavah in nadlogah ne zapusti, da srč¬
nosti ne zgubim in ne obupam. Odvrni
od mene bolezni, kugo, lakoto in vse
hudo na duši in na telesu. O žalostna in
zapuščena mati Marija! stoj mi na strani
v življenju in posebno pa v moji smrtni
uri. Ne zapusti me, kadar bom od vsega
sveta zapuščen na smrtni postelji bolen
ležal. Ne zapusti me, kadar mi bo mrzla
rosa po licu tekla. Ne zapusti me, kadar
me bodo peklenske skušnjave motile in
si prizadevale, me v obupanje spraviti.
Ne zapusti me, kadar moj suhi jezik ne
bo več mogel izreči presvetih imen: Je¬
zus, Marija in sv. Jožef! Ne zapusti me,
kadar moje kalne oči ne bodo mogle več
gledati tvoje svete podobe. Ne zapusti

193

me, kadar svojih slabih rok ne bom mogel
več stegniti in povzdigniti k tebi za po¬
moč. Ne zapusti me, kadar se bo moja
uboga duša telesa ločila. Ne zapusti me,
kadar se bo moja revna duša, polna strahu,
pred ostrim sodnikom Jezusom Kristusom
prikazala! — O Marija, preljuba devica
in mati božja! upanje vseli revnih greš¬
nikov, veselje žalostnih in obupanih in
mila tolažnica! nikar me ne zapusti, da
bom po tvoji mogočni priprošnji na desno
stran postavljen in da bo moja uboga
duša vredna, se s teboj z in vsemi izvolje¬
nimi v svetem raju brez konca veseliti.
Amen.

Sedem radosti matere božje.

Med bodečim trnjem trpljenja in
dušnih britkosti je prievetela Mariji tudi
marsiktera žlahna rožica srčne radosti in
nepopisljivega veselja; zato pa zraven
sedem žalosti matere božje imamo tudi
sedem radosti. Kakor neko verjetno iz¬
ročilo pravi, je devica Marija sama sv.
Alehtildi razodela, da jej je zlo všeč,- afao
si kdo njene na zemlji vžite radosti k

13

194

srcu vzeme in časti, ter jih je jej sledečih
sedem naštela:

1. Radost, ki jo je njeno sveto srce
občutilo, ko jej je angelj Gabriel nazna¬
nil, da bo mati zveličarja vsega sveta
postala.

2. Radost, ki jo je v svojem srcu
čutila, ko je bil Jezus Kristus v betlehem¬
skem hlevcu rojen.

3. Radost, ki jo je imela, ko so trije
kralji iz Jutrovega prišli, dete Jezusa
molit.

4. Radost, ki je njeno skrbno srce na¬
vdajala, ko je zgubljenega Jezusa v tem-
peljnu zopet našla.

5 .  Radost, ki je širila njeno srce,
k° J. e ne dolžno umorjen zveličar iz svoje
moči častito od smrti vstal.

6. Radost, ki jo je vživala, ko je
njeni Sin Jezus Kristus veličastno v ne¬
besa šel.

7. Radost, ki ja.je v svoji duši čutila,
ko je bil sv. Duh n& binkoštno nedeljo
iz nebes na zemljo poslan.

195

Sv. Tomaž kanterburški popisuje tudi
sedem posebnih radosti, ki jih Marija v
nebesih vživa, kakor mu jih je sama raz¬
odela. Te so:

1. Radost, ki jo ima, ker je kakor
nebeška kraljica v nebesih bolj češčena,
kakor vsi drugi svetniki.

2. Radost, ker njena materna — de¬
viška krona vse druge prekosi.

3. Radost, ker njena velika čast vsa
nebesa z veseljem napolnuje.

4. Radost, ker jo vsi zveličani duhovi
častijo kakor mater Najvišjega.

5. Radost, ki jo vživa, ker jej njeni
Sin, vsegamogočni Bog, nobene prošnje
ne odreče.

6. Radost, ker zamore svojim slu-
žebnikom večno življenje sprositi.

7. Radost, ker njene časti nikdar
konca ne bo.

Papež Klemens X. je podelil pobožnim ča-
stivcem Marijinih radosti poseben odpustek.

13 *

196

Počeščenje sedmerih radosti
Marijinih.

1. 0 Marija! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko ti je arhangelj
Gabriel poročal, da si od sv. Trojice za
mater Sina božjega izvoljena, ko si mati
postala in devištva ne zgubila. — Po tej
tvoji radosti te prosim, dodeli, da bo
blagoslovljeni sad tvojega telesa tudi
meni v časno in večno zveličanje. Amen-

Ceščena si Marija itd.

2. O Marija ! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko si božjega Sina
brez bolečin ko devica rodila, poljubila
in objela, — Po tem presladkem veselju
dodeli tudi meni, da Jezusovo ljubezen
zdaj in na smrtno uro in na vse večne
čase veselo vživam. Amen.

Ceščena si Marija itd.

3. O Marija! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko so trije kralji
iz jutrovih dežel prišli in tvoje uboge
dete, kakor kralja nebes in zemlje molili
in mu zlata, kadila in mire darovali, r".
Po tem veselju dodeli mi moč, da se

197

tudi jaz Jezusu popolnoma darujem z
dušo in telesom, in v veri, upanju in v
ljubezni do konca stanoviten ostanem.
Amen.

Ceščena si Marija itd.

4. O Marija! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko si dvanajst let
starega, zgubljenega Jezusa v tempeljnu
zopet našla. — Po tem veselju te prosim,
da Jezusa po smrtnem grehu nikoli več
ue zgubim, in ko bi kedaj tako nesrečen
kil, da ga po resnični pokori veselo zo¬
pet najdem. Amen.

Ceščena si Marija itd.

5. O Marija! spomni se tiste radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si na ve¬
likonočno nedeljo Jezusa v časti usta-
jenja zopet zagledala. — Po tem veselju
dodeli mi, da bo tudi moje vstajenje na
sodnji den veselo in častito. Amen.

v

Ceščena si Marija itd.

6. O Marija! spomni se tiste radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si Je¬
zusov častni vnebohod na Oljski gori
gledala. — Po tem veselju dodeli tudi

198

meni, da se moja duša na smrtno uro
brez zamude v nebeško veselje vzdigne.
Amen.

Ceščena si Marija itd.

7. O Marija! spomni se tiste radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko je na bin-
koštno nedeljo sv. Duh nebeško tolažbo
v tebe razlil in te s svojimi darovi na¬
polnil. — Po tem nepopisljivem veselju
dodeli, da ogenj sv. Duha tudi moje
mrzlo srce razgreje in v meni nikdar ne
ugasne. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Molitev

sv. Efrema Sirskega.

O preblažena in popolnoma neoma-
deževana devica, mati mojega Boga, kra¬
ljica svetlosti! ti si silno mogočna in
dobrotljiva; si visokejša, kakor vsi an-
geljsld in človeški duhovi; si čistejša,
kakor solnčni žarki, častitljivša, kakor
Serafini in bolj veličastna, kakor vsi kori
nebeški! Ti, o naša predobrotljiva gospa,
si upanje patriarhov, poželenje prerokov,

199

kinč apostolov, čast mučenikov, veselje
pravičnih, krona devic! Po tebi, o visoka
kraljica nebes in zemlje! smo zopet
spravo z Bogom dosegli, zakaj ti nepre¬
nehoma za grešnike prosiš! Ti si varno
zavetje tistim, kterim se je barka raz¬
bila! Ti si tolažba sveta, odkupščina vje-
tih, pomoč bolnikov, veselje žalostnih,
radost in pribežališče vsega sveta! O Ma¬
rija, ki si polna milosti, razsveti mojo
pamet, odpri moja usta, da oznanujem
hvalo tvojo! Bodi pozdravljena, o mir, o
veselje, o tolažba, o zveličanje vsega
sveta! Bodi pozdravljena, o čudo največe,
kije kedaj bilo na svetu! Ti nebesa polna
veselja, ti studenec vseli milosti, pokrij
me s perutmi milosti svoje! Usmili se
me! Ne pusti, da bi me peklenski so¬
vražnik seboj v pekel potegnil! Bodi mi
češeena, ti vir najlepšega veselja, sred-
nica med Bogom in med ljudmi, mati na¬
šega gospoda, Jezusa Kristusa! čast in
hvala tebi s Sinom vred, in Očetu in sv.
Duhu! Amen.

200

Zbirka molitev

za

očitno in domačo službo božjo.
Juterna molitev.

Preljubi kristjan! če hočeš na zemlji
vedno srečno živeti in svoj namen, — večno
zveličanje gotovo doseči, ti je pomoči od
zgoraj, — milosti božje potreba, in zato mo¬
raš vsak den s prošnjo za to pomoč začeti.
Zategadelj nikdar ne pozabi, se hitro zjutraj
Bogu, Manji in svojemu angelju varhu pri¬
poročiti. Ge ne utegneš več moliti, zmoli
vsaj angeljsko češčenje in daruj ves den
ljubemu Bogu. kar storiš prav lehko s sledečo
kratko molitvico:

V imenu Boga j* Očeta in j* Sina in sve¬
tega j* Duha. Amen.

Vstanem v imenu križanega Jezusa,
kteri me je s svojo drago krvijo odrešil-
— Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si
me to noč vsega hudega obvaroval. Pro¬
sim te, ohrani me tudi denešnji den pred
vsem hudim na duši in telesu. Vse moje
djanje naj bo danes k tvoji časti! O M a-

201

rija! bodi moja mati in prosi za me. Pre¬
ljubi angelj varuh moj! meni dnes na
strani stoj. Varuj me, prosim te, v sveti
raj pripeljaj me.

O presladko srce Jezusovo daj, da te
bolj in bolje ljubim vekomaj.

Naša ljuba Gospa presvetega srca,
prosi Boga za nas!

Verujem v Boga .... Oče naš ....
Ceščena si Marija . . . Čast bodi Bogu ...

Pobožni zdihljeji

med dnevom.

1 .  Bodi češčeno in hvaljeno ime
Jezus!

2. O Jezus, kako ljubeznjiv in drag
si mi!

3. O Jezus, moja najslajša ljubezen!

4. O moj Jezus, moje vse!

5. Vse za te, o moj Jezus!

6. O moj Jezus, usmiljenje!

7. Kdo mi bo dal mojega Jezusa,
kterega moja duša toliko ljubi?

8. O mili Jezus! dodeli nam večno
zveličanje.

9. O Jezus! ti si moje največe veselje!

202

10. O Jezus čudežno je tvoje ime
po vsem svetu.

11. Ljubimo Jezusa, — hvalimo
Jezusa!

12. O Jezus! užgi v mojem srcu
želje, za tebe kaj trpeti.

13. O Jezus, moje edino upanje!

14. Česa se bom bal, če je Jezus
z menoj?

15. O Gospod Jezus! ne zapusti
mene nevredne stvari.

16. O moj Jezus, moja največa do¬
brota !

17. Bodi hvaljen, o Jezus! v krvi
svojih sv. mučenikov.

18. Jezus, moja nebesa!

19. Jezus naj živi!

20. Daj mi milost, o Jezus! tebe
tako ljubiti, kakor ti želiš.

21. Ves hočem biti Jezusov in Ma¬
rijin.

22. O Jezus! nikar me ne zapusti.

23. Jezus naj živi in vlada!

24. O Jezus, ženin moje duše! slajši
si kakor med.

25. Kdo mi da moč, pripraviti cel
svet, da le Jezusa ljubi?

203

26. O Jezus! ti si sladkost mojega
srca.

27. Nevesta Jezusova hočem biti,
njega samega ljubiti.

28. O Jezus! pomagaj mi, da tebe
prav spoznam in goreče ljubim.

29. O Jezus! tvoja ljubezen je moje
revne duše sladka tolažba.

30. O Jezus, življenje moje duše!
ne zapusti me.

Večerna molitev.

Kakor imaš vsak den z Bogom začeti,
tako moraš vsak den z Bogom končati.

„Z Bogom začni vsako delo,

In bo dober tek imelo;

Z Bogom delo dokončaj
To je pot v presveti raj. “

Zato nikoli ne opuščaj večerne molitve.
Tudi ne pozabi, zvečer svojo vest izpraševati;
obudi žalost črez svoje grehe in se zopet
Bogu, Mariji in angelju varhu izroči, kar za-
moreš storiti tako-le:

Zahvalim te, Oče nebeški! za vse
dobrote, ktere si meni danes dal in me
hudega obvaroval. Prosim te, odpusti mi
vse moje grehe, s kterimi sem tebe žalil.

204

V tvoje roke izročam svojo dušo in telo.
Tvoj sveti angelj naj me varuje, da mi
sovražnik kaj mogel ne bo. O Jezus!
tebi živim. O Jezu! tebi umrjern. O Je¬
zus! tvoj sem živ in mrtev. Amen.

O Marija, moja mati! prosi za me,
da se mi nocoj kaj hudega ne prigodi.

Preljubi angelj varuh moj! men’ no¬
coj na strani stoj. Nagle smrti varuj me,
v sveti raj pripeljaj me.

Sveti I., moj patron! prosi za me,
naj nocoj prav sladko spim in se jutri
vesel zbudim.

Vsem vernim dušam, o Bog! večni
pokoj daj; večna luč jim sveti naj. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega srca,
prosi za nas!

Oče naš... Ceščena si Marija .. . Verujem
v Boga .. .

205

Sv. meša

v čast britkega trpljenja Kristusovega.*)

Ako ti dožlnosti tvojega stanu dopuščajo
in imaš čas, ne zamudi nobeden den, iti k
sv. meši. Na potu k sv. meši bodi kolikor
mogoče v duhu zbran, premišljuj trpljenje
Kristusovo in milosti in dobrote, ktere želiš
pri sv. meši od Boga izprositi. Navadi se, da
v cerkev prideš, preden rnešnik pristopi, in
iz cerkve ne greš, dokler ni rnešnik odstopil.

Pristopna molitev.

Preljubi Jezus, moj zveličar in od¬
rešenik ! ti si iz neskončne ljubezni do
nas daritev sv. meše vpostavil, da imamo
vedni spomin tiste tvoje najsvetejše da¬
ritve, ktero si na sv. križu za nas opravil;
zraven tega pa tudi pripomoček, da se
zamoremo udeleževati zasluženja te tvoje
presvete daritve. Jaz hočem zdaj z vso
le mogočo pobožnostjo biti pri tej sveti
daritvi, ter jo hočem darovati presveti
Trojici v čast in hvalo', v spomin in po-
češčenje tvojega britkega. trpljenja in

*) Ponatisnjena iz molitvenika: Venec po¬
božnih molitev: -

206

tvoje grenke smrti, v zahvalo za vse
meni in vsem ljudem podeljene milosti
in dobrote, v zadostenje za vse moje pre¬
grehe j  v prošnjo za vse milosti, ki so k
zveličanju moje duše potrebne in ko¬
ristne, v tolažbo in pomoč vsem živim in
mrtvim, zlasti pa prosim še za to milost...
Dodeli mi milost pri tej sv. daritvi tako
pričujočemu biti, da dosežem namen, za¬
voljo kterega si sv. mešo vpostavil.

O preblažena devica in mati božja
Mai-ija! ki si na Kalvarski gori pod kri¬
žem stala, kadar je bil moj odrešenik za
zveličanje sveta na njem darovan; prosi
za me, da bom s spodobnostjo v čast božjo
in v svoje večno zveličanje pri tej sv.
daritvi, kjer se Jezus, tvoj božji Sin,
vnovič, pa nekrvavo svojemu nebeškemu
Očetu daruje.

Mešnik gre k altarju. — Kristus gre s
svojimi učenci na Oljsko goro.

Pristop.

Predobrotljivi Jezus! iz ljubezni do
mene si prostovoljno šel na Oljsko goro,
ter si tam svoje britko sveto trpljenje

207

začel. Žalosten si bil do smrti iz ljubezni
do mene. Oh! odpusti mi grehe, ki so
bili vzrok tvoje žalosti, tvojega britkega
trpljenja. Iz srca jih obžalujem, ker sem
ž njimi tebe, največa, vse ljubezni vredna
dobrota in lepota, razžalil.

Mešnik moli pred altarjem. — Kristus
moli na Oljski gori in krvavi pot poti.

Trikrat, o Jezus! si molil na Oljski
gori k svojemu nebeškemu Očetu. Popol¬
noma si se bil vdal njegovi sv. volji.
Krvavi pot si potil v omivanje mojih
grehov. Nebeški Oče pošlje angelja, te
tolažit in okrepčat. Ljubeznjivi Jezus!
daj mi milost, da se tudi jaz popolnoma
vdam tvoji presveti volji, in da srčno ob¬
žalujem vse svoje pregrehe! Naj ne bo
tvoja prelita kri nad menoj zgubljena.
Pošlji mi svojega svetega angelja, da
me v moji žalosti tolaži in v vseh skuš¬
njavah okrepčuje.

Mešnik poljubi altar, gre na desno stran
ju moli. — Kristus je s poljubom izdan, vjet
'n zvezan k Anu peljan.

Iz ljubezni do mene, o Jezus! si se
Prostovoljno dal s poljubom izdati, vjeti

208

in neusmiljeno zvezati, in potem k hu¬
dobnemu Anu peljati. Zavoljo vseli bo¬
lečin in zasramovanj, ktere si na tem
potu z največo potrpežljivostjo pretrpel,
te prosim za milost, da to malo, kar mi
je trpeti, iz ljubezni do tebe rad trpim in
potrpežljivo prenašam.

Mešnik moli v sredi altarja „Kirije elej-
son“. — Kristusa peljajo k Kajfu, Peter ga
zataji, Judje ga zasramujejo.

Preljubi moj Jezus! pripustil si, da
so te k velikemu duhovnu Kajfu peljali;
tam te je Peter trikrat zatajil; tam so te
Judje vso noč neusmiljeno zasramovali,
zaničevali in s pestmi bili. Prosim te, nikoli
ne dopusti, da bi te tudi jaz z besedo ali
z djanjem kdaj zatajil. Vtrdi me v pravi
veri do konca mojega življenja. Dodeli
mi milostljivo, da sveto vero vselej,
očitno, brez strahu spoznam in po njej
živim. Varuj me, da te nikoli z nobenim
grehom ne žalim in ne zatajim.

Mešnik -se obrne k ljudstvu rekoč: Do-,
minus vobiskum — Gospod z, vami! — Kristus
se obrne k Petru, in ga nagne k pokori.

O veliko večkrat kakor Peter, sem
te jaz razžalil, o-moj Jezus! Oh, obrni

209

tudi na me tiste svoje milostljive oči, s
kterimi si Petra pogledal, in dodeli mi
milost, da tudi jaz ž njim vred svoje grehe
obžalujem, in te nikoli več ne žalim.

Mešnik gre spet na desno stran in moli.
— Kristusa peljejo k Pilatu in ga tam tožijo.

Prišel bo čas, o Jezus! ko se bom
moral prikazati pred tvoj sodnji stol, ter
bom moral dati odgovor od vsega svo¬
jega življenja. Ostro me bodo tožili hu¬
dobni duhovi. — Preljubi moj Jezus! po
tistih bolečinah, ktere si prestal, ko so te
k Pilatu peljali in te krivo tožili, te pro¬
sim, dodeli mi milost tako živeti, da bom
kdaj v tebi gledal milega, ne pa ostrega
sodnika, da se ne bom tožbe hudobnih
duhov bal.

Evangelje.

Mešnik gre na sredo altarja in moli:
potem gre na levo in bere sv. evangelje. —
Pilat pošlje Kristusa k Herodu, in ta ga za¬
smehuje.

O Jezus! od sodnika do sodnika te
vodijo. Kot neumneža te zaničujejo z be¬
lim oblačilom. Pri vsem tem zaničevanju
molčiš in trpiš. Mar ne bom tudi jaz iz

H

210

ljubezni do tebe kaj malega tiho in po¬
trpežljivo prenašal? To želim, to hočem,
o Jezus! s tvojo milostjo storiti zdaj in
ves čas svojega življenja.

Mešnik se povrne na sredo altarja, se
obrne in pravi: Dominus vobiskum — Go¬
spod z vatni! — Herod pošlje Kristusa nazaj
k Pilatu ; tu ga krivo tožijo in zasramujejo.

Zahvalim se ti, o moj preljubi Jezus!
za vse stopinje, ktere si v svojem britkem
trpljenju za me storil. Zahvalim se ti za
potrpežljivost, ktero si razodeval pri vseh
tolikih krivih tožbah: zlasti, ko so za
Baraba prosili, tebe pa pogubili. Oh, ne
pripusti, da bi kdaj kako stvar bolje lju¬
bil, kakor tebe; ker ti edini zaslužiš črez
vse ljubljen biti.

Darovanje.

Mešnik odkrije kelih in daruje kruh in
vino. — Kristus je oblačil oropan, k stebru
privezan in neusmiljeno bičan.

Kristus Jezus! zavoljo tistih nešte-
vilnih kapelj tvoje svete krvi, ki je tekla
pri neusmiljenem bičanju tvojega naj¬
svetejšega telesa, te prosim, nikar ne do¬
pusti, da bi svoje telo kedaj oskrunil z

211

grdo nesramno nečistostjo, ki je bila po¬
glavitni vzrok tvojega bičanja. Darujem
svoje telo popolnoma v tvojo službo. Ni¬
koli nočem nobenega uda svojega telesa
obrniti v tvoje razžaljenje. Rajši hočem
umreti, kakor s svojimi očmi, s svojim
telesom ali s svojo dušo zoper to angeljsko
čednost, sveto čistost se kaj pregrešiti.
K temu, o Jezus! mi daj ti svojo pomoč,
svojo milost! Odvrni pa od mene šibo
svoje jeze, ktero sem zaslužil s svojimi
grebi, zlasti še s svojim telesom,

Mešnik kelih pokrije. — Kristus s trnjem
kronajo. •

Jezus Kristus! po strašnih bolečinah,
ktere si prestal, ko so tvojo sveto glavo
s trnjem kronali, te prosim, prebodi moje
Meso s svojim sv. strahom, in dodeli mi
Milost, da sebe vedno zatajujem in da
bom tako vreden spoznan, da boš me ke-
daj v nebesih kronal s krono svojega ve¬
ličastva.

Mešnik roke umiva. — Kristus je ne¬
dolžen spoznan, kadar si je Pilat roke umil.

O Jezus! ti si res ves nedolžen; oh,
jaz, jaz sem kriv ! jaz pa sem grešil! jaz
zaslužim trpljenje in bolečine, ktere si ti

H*

212

trpeti hotel. Oh, naj bom vendar deležen
zasluženja tvojega nedolžnega trpljenja!
Operi me bolj in bolj mojih pregreh!
Očisti me vse hudobije, ker vem, da nič
nečistega v nebesa ne more.

Mešnik se k ljudstvu obrne rekoč; Orate
fratres. Molite bratje! — Kristus je pred
ljudstvo postavljen z besedo: „Glej človek!"

Nebeški Oče! poglej svojega Sina,
ki se je iz ljubezni do mene učlovečil.
Glej njegovo s trnjem kronano glavo!
Glej njegovo s pljunki omadežano in z
udarci razbito obličje! Glej njegovo vse
raztepeno, vse ranjeno telo! Glej vse to
je iz ljubezni do mene prestal! Zavoljo
tega imej usmiljenje z menoj, o predo-
brotljivi Oče! -—- In ti, o Jezus! bodi
meni milostljiv; zlasti takrat, kadar bom
postavljen pred tvoj sodnji stol, in bom
odgovor dajal od vsega svojega življenja.
Takrat se spomni moje sedanje prošnje,
in vsega, kar si pretrpel za-me, in nikar
me ne zavrzi spred svojega obličja.

Mešnik moli predglasje. — Kristus ne-
dolžen je k smrti obsojen,

Neskončna zahvala naj ti bo, o Jezus!
ker si sodbo toliko zaničljive smrti za-nie

213

radovoljno slišati hotel, akoravno si ves
nedolžen bil. Oh, dodeli mi milost, da
svoje življenje zdaj tako ravnam, da ne
bom kedaj slišati moral sodbe večnega
pogubljenja zavoljo grehov. Kadar boš
prišel sodit, oh, nikar me ne zavrzi! Ta¬
krat me prištej tistim, ktere boš z ve¬
selimi besedami poklical v večno veselje!

Mešnik tiho moli. — Kristus nese tiho
težki križ na Kalvarijo.

O preljubi moj Jezus! ti si rekel:
„Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe
zatajuje, svoj križ zadene in hodi za me-
moj!“ Vidim, kako si ti svoj težki križ
zadel in nesel na goro Kalvarijo, v ne¬
izrečeno velikih bolečinah, med zaniče¬
vanjem brez vse pritožbe, z največo lju¬
beznijo in potrpežljivostjo. Preljubi Zve¬
ličar ! trdno sklenem, moja resnična volja
je, da grem za teboj. Zato radovoljno
prevzamem tisti križ, kterega si mi ti na¬
ložil. Nositi ga hočem, dokler bo tebi do¬
padljivo ; in to brez toževanja, brez go-
dernjanja. Iz ljubezni do tebe in zedinjen
s teboj v tistih bolečinah, ktere si trpel,
kadar si težki križ nosil, hočem vse rad
pretrpeti. Le s svojo milostjo me pod-

214

piraj; zakaj moj duh je sicer pripravljen
in voljen, ali moje meso je slabo. V tebi
pa zamorem in premorem vse. O trpeči
Jezus! usmili se pa tudi vseh, za ktere
sem dolžen moliti, in za ktere sem moliti
obljubil. Dodeli meni in vsem milost po¬
božnega življenja in srečne smrti. Amen.

Povzdigovanje.

Mešnik spremenja kruh in vino v Je¬
zusovo Telo in Kri. — Kristusa na križ pri¬
bijajo.

O preljubeznjivi moj Jezus! po tistih
neznanih bolečinah, ktere si pretrpel ta¬
krat, ko so ti rta gori Kalvariji trgali
oblačila s tvojega ranjenega telesa, ko
so tvoje roke in noge pribijali z velikimi
žreblji na križ, in zavoljo takrat prelite
drage Krvi te prosim: odpusti mi vse
grehe, ktere sem kedaj storil s svojimi
rokami ali s svojimi nogami. In dodeli
mi milost, da zanaprej svoje roke in svoje
noge le v tvojo službo obračam.

Mešnik povzdigne sveto rešnje Telo. —
Kristus je na križ povzdignjen.

Jezus Kristus, v tebe verujem! Je¬
zus Kristus, v tebe upam! Jezus Kristus,

215

ljubim te črez vse! — Ti sam si tukaj
pričujoč, ki si se ua križu iz ljubezni do
mene dal povzdigniti in si se ljudstvu po¬
kazal. Molim te v ponižnosti svojega srca,
moj Bog in moj Gospod! bodi milostljiv
meni, ubogemu grešniku!

Mešnik povzdigne sv. rešnjo Kri. —
Kristus toči na križu svojo sveto Kri.

Jezus! tebi živim ; Jezus! tebi umr-
jem ; Jezus! tvoj sem živin mrtev. Amen.

■— Preljubi Jezus ! tvoja sv. Kri je tukaj
pričujoča, ktero si nekdaj za nas na križu
prelil. Molim te in te prosim, naj ne teče
zastonj za me, moj Bog in Gospod!
Bodi milostljiv meni ubogemu grešniku !

Mešnik moli po povzdigovanju. —Kristus
visi tri ure na križu.

Tri ure, o Jezus! si visel na križu v
neznanih bolečinah, v strašnem trpljenju.
Oh, to so bile strašne ure! Tri ure si bil
v smrtnih težavah! Oh, usmili se me v
vseh bolečinah, ktere bom še trpeti imel,
zlasti takrat, ko bom v smrtnih težavah.
Ne pusti v pogubljenje moje duše, za
ktero si toliko trpel. Stoj na strani s
svojo milostjo vsem tistim, ki so zdaj v

216

smrtnih britkostih! Usmili se vseh ver¬
nih duš v vicah! Zlasti . . . Daj jim večni
mir: meni pa milost, da tako živim, da
kdaj srečno umerjeni, in pridem v večni
mir in pokoj. Amen.

Mešnik moli: Pater noster. — Oče naš.
— Kristus pregovori sedem besed na križi.

Iz ljubezni do tebe, o Jezus! ki si
na križu za svoje sovražnike prosil, od¬
pustim vsem tistim, ki so me kedaj raz¬
žalili. — Daj mi, kakor spokornemu
razbojniku, milost spokorjenja in vzemi
tudi mene v sveti raj. — Želim in hre¬
penim živeti in umreti pod varstvom Ma¬
rije, ktero si tudi meni dal v ljubeznjivo
mater, kakor sv. Janezu pod križem. —-
Zavoljo tvojega prebritkega zapuščenja
na križu te prosim, ne zapusti me v moji
zadnji uri! — Zavoljo tvoje velike žeje
te prosim, dodeli mi srčno hrepenenje
tebi zvesto služiti, vse iz ljubezni de
tebe storiti in vse voljno potrpeti. — Že¬
lim vse spolniti, karti, o Jezus! tirjaš
od mene, in sicer tako, kakor si ti dopol¬
nil voljo svojega nebeškega Očeta. —
Že zdaj, kar bom želel v zadnji uri, zdih-

217

nem po tvojem zgledu: „Oče! v tvoje
roke izročim svojo dušo“.

Mešnik razdeli sv. hostijo. — Kristus umrje.

Kako velika je tvoja ljubezen do
mene, o Jezus! Na križu umrješ iz zgolj
ljubezni do mene! Prisrčno te zato za¬
hvalim; pa prosim, daj mi milost, naj
tudi jaz iz ljubezni do tebe živim, trpim
in umrjem. Amen.

Mešnik govori: Agnus Dei — jagnje
božje! — Pri Jezusovi smrti se jih mnogo
spreobrne. — Kristus dopusti odpreti svojo stran.

O Jezus, Bog mojega srca! po sv.
krvi in vodi, ktera je po tvoji smrti tekla
iz tvoje sv. rane, te prosim: vsega me
spreobrni! Operi in očisti moje srce vseh
grehov, in daj mi ponižno, skesano, po¬
trto, tebi dopadljivo srce! Zato udarim na
svoje grešno srce in rečem poln kesanja
in poln zaupanja: Jagnje božje! ki grebe
sveta odjemlješ, usmili se me, usmili
se me!

Obhajilo.

Mešnik se obhaja. — Kristus je pokopan.

Preljubi moj Jezus! ti si pripustil,
da so po tvoji smrti tvoje presveto telo

218

s križa sneli, ga mazilili, v čisto tenčico
zavili in v nov grob položili. 0 kako
srečen bi bil, da bi te z mešnikom vred
zavžiti smel! Pa nisem vreden, da greš
pod mojo streho. Vendar pa hrepenim po
tebi, o moj Jezus! Verujem v tebe, o moj
Jezus! Upam v tebe, o moj Jezus! Iz
srca te ljubim, o Jezus! moja križana
ljubezen! In kdaj bo prišla tista srečna
ura, da se boš ponižal k meni priti?
Prosim te ponižno, očisti moje srca vsega,
kar ti ne dopade; kajti vse to obžalujem
iz ljubezni do tebe. Pripravi si v mojem
srcu svojemu veličastvu spodobno stano¬
vanje ! Dodeli, da te vselaj z vso mo¬
gočno spodobnostjo in spoštljivostjo prej¬
mem! Ne pripusti, da bi brez te svete
popotnice se iz sveta ločil !

Mesni k moli na desni strani, gre na
sredo, pozdravi ljudstvo in moli zadnje molitve.
— Kristus vstane od smrti, se prikaže svojim
učencem, in ostane 40 dni na zemlji.

Častitljivo vstaneš od smrti, o Jezus!
se prikažeš svoji ljubeznjivi materi, svo¬
jim apostolom, svojim učencem; še 40
dni ostaneš pri njih, jih tolažiš in učiš.
Prosim te, ostani pri meni s svojo mi-

219

lostjo do konca mojega življenja. Dodeli
mi milost, da tako živim, da enkrat ča¬
stitljivo vstanem od smrti, in te s tvojo
presveto materjo in z vsemi svetniki v ne¬
besih vso večnost gledam in častim. Amen.

Mešnik blagoslovi ljudstvo in moli zadnje
evangelje. — Kristus gre v nebesa in pošlje
sv. Duha.

Zavoljo svojega čudovitega vnebo¬
hoda, o Jezus! se me usmili. Daj mi že
zdaj svoj sv. blagoslov! Blagoslovi vse
moje misli, besede in djanja, vse moje
stopinje in nehanja! Blagoslovi moje
življenje in mojo smrt.

8 poslanim svetim Duhom, o Jezus!
se tudi mene usmili, ter tudi meni dodeli
darove svojega sv. Duha! In ti sv. Duh!
usmili se me, in vedno ostani pri meni.
Danes in ves čas mojega življenja me
krepčaj v vseh skušnjavah! uči in vodi
me k božji službi, moje srce tižgi z lju¬
beznijo do Boga, da danes in vselej iz
ljubezni do Boga vse hudo opustim in le
dobro storim, da vse težave potrpežljivo
potrpim in poslednjič tje pridem, kjer te
bom z Očetom in Sinom večno ljubil in
hvalil. Amen.

221

Spovedne in obhajilne
molitve.

če hočeš časno in večno srečno živeti,
ti je neobhodno potrebno, da se večkrat v za¬
kramentu sv. pokore svojih dušnih madežev
očistiš in potem sv. rešnje Telo vredno za-
vžiješ; kajti Jezus sam pravi, da ne moremo
brez njega niS dobrega storiti.  (Jan. 15, 5.)

Molitev

pred izpraševanjem vesti.

Vzdignil se bom, in šel bom k svo¬
jemu Očetu, in porečem: grešil sem zoper
nebesa in zoper tebe; nisem vreden, da
bi se tvoj otrok imenoval; stori me ka¬
kor enega zmed svojih služabnikov, in
pošlji mi danes le eno samo drobtinico
od mize tvoje neskončne milosti, da za-
morem svoje grehe spoznati, obžalovati
in za nje vredno pokoro storiti. Oh! na¬
rasle so se moje pregrehe črez število
las moje glave, in ne morem jih prav
spoznati. Pa ti, o prava luč, ki razsvet¬
ljuješ vsakega človeka, ki na ta svet

Spovedne in obhajilne
molitve.

če hočeš časno in večno srečno živeti,
ti je neobhodno potrebno, da se večkrat v za¬
kramentu sv. pokore svojih dušnih madežev
očistiš in potem sv. rešnje Telo vredno za-
vžiješ; kajti Jezus sam pravi, da ne moremo
brez njega niS dobrega storiti.  (Jan. 15, 5.)

Molitev

pred izpraševanjem vesti.

Vzdignil se bom, in šel bom k svo¬
jemu Očetu, in porečem: grešil sem zoper
nebesa in zoper tebe; nisem vreden, da
bi se tvoj otrok imenoval; stori me ka¬
kor enega zmed svojih služabnikov, in
pošlji mi danes le eno samo drobtinico
od mize tvoje neskončne milosti, da za-
morem svoje grehe spoznati, obžalovati
in za nje vredno pokoro storiti. Oh! na¬
rasle so se moje pregrehe črez število
las moje glave, in ne morem jih prav
spoznati. Pa ti, o prava luč, ki razsvet¬
ljuješ vsakega človeka, ki na ta svet

pride, razsvetli temo mojega srca, da zo¬
pet pridem na pravo pot. Pokaži mi šte¬
vilo mojih hudobij,. da vem in spoznam
grehe, ktere sem storil zoper tvoje božje
in cerkvene zapovedi, kar sem se pre¬
grešil zoper svojega bližnjega, zoper sa¬
mega sebe, z mislimi, z besedami, djanjem
in z zamudo dolžnosti svojega stanu, da
spoznam vse lastne in tuje grehe. Daj,
da vse to spoznam tako na tenko, kakor
bom vse to spoznal ob smrtni uri pred
sodnim sedežem tvoje ostre pravice.

Pridi sv. Duh, razsveti mojo pamet,
da zdaj svoje grehe prav spoznati, srčno
obžalovati, čisto spovedati in popolnoma
poboljšati zamorem. — Sveta Marija,
mati božja, pribežališče grešnikov, prosi
za-me! Sveti angelj varuh moj, stoj mi
na strani! Moj sveti krstni patron, prosi
za-me!

Oče naš. Cešeena si Marija. Čast bodi.

Zdaj pa izprašuj svojo vest s tako skrbijo,
kakor imaš navado v drugih imenitnih zadevah
skrbno ravnati; tako zvesto, kakor bi bila ta spo¬
ved zadnja tvojega življenja, zakaj ena bo gotovo
zadnja.

Pomisli tedaj najpoprej, po kterih krajih si po
zadnji spovedi hodil, — s kterimi ljudmi si naj¬
večkrat govoril, delal, — ktera posebna opravila

223

si imel, — in ktere težave so te najbolj zadele. To
ti bo pomagalo, da se boš ložej spomnil, kakšne
misli si imel, — kakšne besede si govoril. — in
kako si se obnašal na tem kraju, — v tej družini,
— pri tem delu, v tem trpljenju. Po tem načinu
ne boš tako lehko kaj bistvenega spregledal. Pri
izpraševanju imej ozir posebno na oni greh, kteremu
si najbolj podvržen. Poprašaj se tudi, ali si nauke,
ktere si pri zadnji spovedi prejel, nosil in premišlje¬
val v srcu, — ali si storjene dobre sklepe imel
vedno pred očmi, — ali si naloženo pokoro dobro
opravil. Nikdar tudi ne pozabi, se natanjko izpra¬
šati, ali si, — in kako si dolžnosti svojega stanu
izpolnjeval. — Skušnja namreč kaže, da si prav
mnogi z manj važnimi rečmi glavo terejo in se jih
na dolgo in široko spovedujejo, dolžnosti svojega
stanu pa še v misel ne vzemejo, in vendar je, ka¬
kor njih domače življenje priča, v tem mnogokrat
prav dosti pomanjkljivega. V tem je tudi večjidel
vzrok, da pogoste spovedi dolgih let ne rodijo sadu
vednega boljšanja in napredovanja v duhovnem
življenju.

Molitev

po izpraševanju vesti.

O moj Bog! zdaj sem pregledal vse
kote svoje vesti. Oj, kako slabo sera ži¬
vel! vedno sem te žalil na tem neeimer-
nem svetu. Kamor koli se ozrem, ne za¬
gledam drugega, kakor neumnosti in
grehe, kteri mojo ubogo dušo težijo. Sam
Bog ve, ali sem se spomnil vseh svojih
grehov in krivic? človeško srce je glo¬
bočina, ktero le ti, o Gospod! do dna

224

poznaš. Prizanesi mi, o Bog! tudi vse
moje pozabljene grehe, ter mi dodeli
pravo srčno žalost vseh mojih znanih in
neznanih grehov; daj mi čeznaturno ke¬
sanje; zbudi moje srce z zveličanskim
strahom tvoje sodbe; užgi v meni ogenj
tvoje svete ljubezni, da svoje grehe srčno
obžalujem, jih sovražim, in tako tvoje
milosti deležen postanem.

O Marija, preljuba mati nebeška! ti
mi zamoreš vse od Boga sprositi; sprosi
mi milost, da me milostljivi Oee nebeški
zopet vzeme za svojega otroka. Po Je¬
zusu Kristusu, gospodu našem. Amen.

Žalost nad grehi.

Iz globočine svoje nevrednosti kli¬
čem z zgubljenim sinom : Oče! grešil
sem, zgubil sem tvojo prijaznost, zapravil
sladki mir svoje vesti, sem sam sebe ne¬
srečnega storil, in več nisem vreden tvoj
otrok se imenovati. Oh, kamo se hočem
zdaj podati, kakor k svojemu Očetu nazaj.

O moj Bog! žal so mi vsi moji grehu
ne toliko zato, ker sem nebesa zgubil in
pekel zaslužil, ampak največ zato, ker

225

ker sem tebe razžalil, največjo lepoto in
dobroto; da sem tebi, ljubi Oče! nepo¬
koren bil, ki mene toliko ljubiš. Oh, da
bi ne bil tebe nikdar razžalil!

O moj usmiljeni Jezus! ki si se na
Petra milo ogledal, kteri je tebe trikrat
zatajil, in si Magdaleni, očitni grešnici,
vse grehe ljubeznjivo odpustil; ogledaj
se milostljivo tudi na-me, da bom s Petrom
svoje grebe milo objokoval, z Madgaleno
odpuščenje zadobil, in zopet tebe črez
vse ljubil.

V živi ljubezni do tebe, o moj Bog!
trdno sklenem se prav spokoriti, in svoje
življenje vredno poboljšati. Odpovem se
vsem grešnim navadam; vse slabe to-
varšije bom zapustil, vseh grešnih pri¬
ložnosti se zvesto varoval, da tvoja lju¬
bezen v meni ne ugasne, in me sveti Duh
ne zapusti. Cisto se hočem vseh svojih
grehov spovedati, vsako storjeno škodo
Na časti ali na premoženju, kar mi je mo¬
goče, popraviti, in od te dobe tebi o Bog !
prav zvesto služiti. Rajši hočem umreti,
kakor še več v grehu živeti. O moj Je¬
zus! daj meni svojo pomoč, da bom vse
to zvesto storil, kar sem sklenil.

15


226

Ti pa Marija, mati milosti božje!
prosi svojega Sina, našega Odrešenika,
da se me usmili. Moj sveti angelj varuh!
isprosi mi milost, da to sveto spoved tako
opravim, da se ti z drugimi angelji in
svetniki vred nad mojim resničnim spre¬
obrnjenjem razveseliš. Amen.

Ravno pred spovedjo.

K Očetu pojdem in porečem: Oče!
grešil sem, tebi sem nehvaležen bil,
grdo sem te zapustil, ali vzemi me zdaj
vsaj za svojega najmanjšega hlapca. Pred
namestnika božjega bom pokleknil, in
se vseli svojih grehov obtožil, kakor sem
jih pred Bogom kriv. O Gospod, bodi
milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen.

Zdaj počakaj in moli sv. rožnivenec ali
sv. litanije, dokler pride na-te red, da za-
moreš k spovednici poklekniti in se spovedati.
— Kadar si sveti blagoslov prejel, se pokrižaj
in reci:

Zahvalim se vam, duhovni oče! za
sveti blagoslov, in prosim Boga za milost,
da se svojih grehov prav in čisto spo-
vedati zamorem.

227

Jaz, ubogi grešnik, spovem Bogu
vsegamogočnemu, Mariji, materi božji,
vsem ljubim svetnikom in vam, duhovni
oče! namestnik božji, da sem od zadnje
spovedi (tukaj se pove čas zadnje spo¬
vedi) velikokrat grešil z mislimi, z be¬
sedami, z djanjem in opuščenjem dobrih
del; posebno pa se obtožim, da sem

Zdaj se obtoži ponižno, odkritosrčno in
čisto vseh svojih še nespovedanih grehov, po
tem skleni spoved, rekoč :

Ti in vsi moji, vedni in nevedni grehi,
ktere sem sam storil, ali pa kriv bil, da
so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker
sem ž njimi Boga, največjo in vse
ljubezni najvrednejšo dobroto razžalil.
Trdno sklenem z božjo pomočjo svoje
življenje poboljšati, ne več grešiti in vseh
priložnosti greha se varovati. Prosim vas,
duhovni oče! za sveto odvezo in zveli¬
čavno pokoro.

Zdaj s ponižnim srcem poslušaj nauk, ki
§a boš dobil, in si zapomni naloženo pokoro;
kadar spovednik sveto odvezo dajejo, se po¬
božno pokrižaj in potem mirno od spovednice
odstopi in opravi naloženo pokoro.

15 *

228

Molitev po spovedi.

0 milostljivi Oče nebeški! jaz trdno
zaupam, da so mi zdaj vsi grebi od¬
puščeni ; zdaj zamorem v miru iti, moja
ranjena duša se je zopet ozdravila. Po
moči zakramenta svete pokore sem se
svojih grehov očistil. Pred malim časom,
o Bog! sem bil zavoljo svojih grehov še
tvoj sovražnik, zdaj pa si me po svoji
neskončni milosti zopet vzel v število
svojih otrok in deležnikov svojega ne¬
beškega kraljevstva. Čast in hvala tebi,
o najdobrotljivejši Oče nebeški! da si me
velike revščine rešil, v ktero so me pri¬
pravili moji grehi. Iz čiste ljubezni do
tebe mi je srčno žal, da sem te toliko¬
krat razžalil. Zdaj pa še enkrat trdno
sklenem, da te nikdar več z nobenim
grehom ne bom žalil. Stoj mi na strani,
o Gospod! da v svojih sklepih do konca
stanoviten ostanem.

Ti pa prečista devica Marija, in vsi
angelji in svetniki božji! izprosite mi to
veliko milost, da svoje obljube na tenko
spolnjujem, in enkrat z vami vred ne-

229

beškega veselja deležen postanem. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Psalm 50.

Usmili se me, o Bog, po svoji veliki
milosti, in po obilnosti svojega usmiljenja
izbriši mojo hudobijo.

Umij me čedalje bolj moje krivice,
m očisti me moje pregrehe.

Ker spoznam svojo hudobijo, in moj
greli je vedno pred menoj.

Tebi samemu sem grešil, in vpričo
tebe sem storil hudo; zato boš pravičen
spoznan v svojih besedah, in boš zmagal,
ako boš sojen.

Zakaj glej ! v hudobiji sem spočet, in
v grehih me je spočela moja mati.

Glej, saj resnico ljubiš; razodevaš
mi neznane skrivnosti svoje modrosti.

Pokropi me s hisopom in bom očiščen;
umij me, in bom bolj bel, kakor sneg.

Daj mi slišati veselo in prijetno be¬
sedo, in potrte kosti bodo veselja poska¬
kovale.

Obrni svoj obraz od mojih grehov,
*n izbriši vse moje krivice.

230

Čisto srce vstvari v meni, o Bog! in
obnovi v mojem osrčju pravega duba.

Ne zavrzi me izpred svojega obličja;
in svojega sv. Duha mi nikar ne vzemi.

Daj mi zopet veselje svojega zveli¬
čanja ; in z duhom moči potrdi me.

Potem bom krivične učil tvoje poti,
in hudobni se bodo k tebi spreobrnili.

Reši me dolgov krvi, o Bog, Bog mo¬
jega zveličanja! in moj jezik bo poveli¬
čeval tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice; in moja
usta bodo oznanjevala tvojo hvalo.

Zakaj, ako bi bil daritev hotel, prav
rad bi ti jo bil dal; ali nad žgavnimi da¬
rovi nimaš dopadenja.

Bogu (prijeten) dar je prežaljen dali;
skesanega in ponižanega srca, o Bog!
ne boš zavrgel.

Po svoji dobrotljivi volji, o Gospod'
izkaži milost Sionu, da se Jeruzalemski
zidovi zopet postavijo.

Takrat boš sprejemal daritev pi' a '
vice, darove in žgavne daritve; tedaj bodo
pokladali teleta na tvoj altar.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

231

Kratka molitev

pred svetim obhajilom.

O gospod Jezus! jaz trdno verujem,
da si ti v najsvetejšem zakramentu res¬
nično pričujoč, kakor Bog in človek, z
dušo in s telesom, s krvijo in z mesom,
ki prideš v podobi kruha k meni prebivat.
O moj Jezus! nisem vreden, grešna stvar,
da k meni prideš. Ali zaupam v tvojo
ljubezen, da me ne boš od svoje mize
zavrgel, ampak meni milostljivo moje
grehe odpustil. Jaz tebe ljubim iz celega
srca, črez vse reči, ker si ti moja največa
lepota in dobrota. Ker tebe ljubim, so
meni žal vsi moji grehi, da sem ž njimi
tebe žalil. O da bi se ne bilo nikoli zgo¬
dilo ! Pa tudi obljubim s tvojo pomočjo,
da se nikdar več ne bo zgodilo.

Pridi moj Jezus! moj Gospod in
moj zveličar, moj Bog in moje vse. Moja
duša tebe želi, moje srce se te veseli.
O le pridi, obišči me, v svoji gnadi po¬
trdi me in ohrani za večno življenje.
Amen.

232

Molitev

pred svetim obhajilom.

O moj zveličar, Jezus Kristus! ti si
nam rekel, da je to, kar jaz v podobi
kruha in vina na oltarju vidim, tvoje
meso in tvoja kri. O Bog! jaz bolje ve¬
rujem tvojim besedam, kakor svojim po-
čutkom. Ti si večna resnica; tvoji vsega-
mogočni ljubezni je vse mogoče. Vse,
kar si nam razodel, jaz trdno verujem.
O Bog! potrdi me v ti sveti veri. — Ne¬
skončni, nezapopadljivi Bog! ti hočeš
danes k meni priti, in mojo ubogo dušo
nasiti s svojim lastnim telesom, ktero je
Marija devica spočela in rodila, ktero je
za nas na svetem križu umrlo, tretji den
od smrti vstalo, in zdaj v nebesih sedi na
desnici Boga Očeta. O Gospod! tebe ne ob-
sežejo cele nebesa, in ti se boš toliko
ponižal, da boš prišel k meni, svoji ne¬
vredni in nehvaležni stvari?

Akoravno ponižno spoznam, da te
nisem vreden sprejati, o moj Jezus! imam
vendar goreče želje prejeti tvoje sveto
rešuje telo, in se tako s teboj popolnoma
skleniti. Kakor žejni jelen hrepeni po

233

mrzlem studencu, tako hrepeni moja duša
po tebi, preljubi Jezus! Ozri se tedaj na
moje srčne želje, in pridi prebivat v moje
srce. Daj, da me nič več od tebe ne loči.
Ti bodi moja tolažba v vseh mojih nad¬
logah, ti moja moč v skušnjavah, ti moje
pribežališče v življenju in v smrti. O Je¬
zus, moj Gospod in moj Bog! jaz te po¬
nižno molim. O Jezus, iz srca obžalujem
vse grehe svojega celega življenja. O
Jezus, moj zveličar, moj Bog in moja vse
časti in ljubezni najvrednejša dobrota in
lepota! jaz hrepenim po tebi iz celega
srca. Ponižaj se toraj, o Jezus! in pridi
k meni. Jaz verujem v tebe, upam na te,
jaz te ljubim črez vse.

Ti pa Marija, preljuba mati mojega
zveličarja! izprosi mi čisto, ponižno, zve¬
sto in ljubezni polno srce, da tvoj lju-
beznjivi Sin v meni vredno prebivališče
najde, in se nikdar več od mene ne loči.
Sveti angelj varuh in vsi drugi nebeški
duhovi in svetniki! pritecite mi na pomoč,
da danes svojega Boga in Gospoda vredno
sprejmem. Za to te prosim, o Bog! po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

234

Molitev

po svetem obhajilo.

Po sprejemu presvetega rešnjega telesa
reci pobožno:

Telo našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa ohrani mojo dušo za večno živ¬
ljenje. Amen.

Moja duša hvali Gospoda, in vse,
kar je v meni, poveličuj njegovo sveto
ime! Svet, svet, svet, si ti gospod Bog
Sabaot; nebo in zemlja sta polna tvoje
časti.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

Zdaj nekaj časa pomisli, kdo je prišel k
tebi prebivat: Jezus Kristus, kakor Bog in
človek, z dušo in s telesom je v tvojem srcu
pričujoč. Njemu izroči vse svoje potrebe, in
ga prosi za milost in pomoč zoper sovraž¬
nike tvojega zveličanja itd. Potem pa skleni
rekoč:

O Jezus! tebi živim; o Jezus! tebi
umrjem; o Jezus tvoj sem živ in mrtev.

O moj Jezus! v tebe verujem, ki si
večna resnica. O moj Jezus! v tebe za¬
upam, ki si neskončna milost. O moj Je¬
zus! tebe ljubim, ki si naj veča dobrota.

235

O moj Jezus! kako srečen sem, da
si ti, moj večni Bog se k meni ponižal.
O moj Jezus! ponižno te molim, svojega
Gospoda in Boga, svojega odrešenika in
zveličarja v mojem srcu pričujočega. O
moj Jezus! tebi bodi hvala in zahvala,
da si se ponižal pod mojo streho priti,
mene poživiti s svojim presvetim telesom
in presveto krvijo. O moj Jezus! ostani
pri meni zdaj in ob uri moje smrti. Amen.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Krv Kristusova, napoji me!

Voda od desne strani, operi me!

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane, zakrij me!

Od tebe ločit’ se ne pusti me!

Pred peklenskim sovražnikom varuj me 1

Ob uri moje smrti pokliči me!

Naj z vsemi svetniki hvalim te!

Hvalim zdaj in vekomaj. Amen.

(Kolikorkrat molitvico: Duša Kristusova . . m
ki jo je sv. Ignacij Lojoianski zložil, moliš, prejmeš
300 dni odpustka; — 7 let odpustka pa prejmejo
verni, ki jo molijo po sv. obhajilu. Pij IX. 9.janu-
varija 1854.)

236

Druga molitev
po svetem obhajilu.

Veseli se z menoj nebo in zemlja,
in hvali Gospoda vse, kar živi. Moja
duša je našla, kterega ljubi: svojega Go¬
spoda in Boga. Zvesto ga hočem v srcu
držati, in se nikdar ločiti od njega. 0
kako srečen sem, da me je obiskal vsega-
mogočni kralj nebes in zemlje. S svojim
mesom me je nahranil in napojil s^svojo
krvijo. Oskrbel je mene moj zveličar za
večno življenje. Zdaj jaz živim, pa ne v ec
sam, ampak moj Jezus v meni živi.

Bodi pozdravljen, preljubi gost moje
duše! Bodi pozdravljen, nebeška slad¬
kost mojega srca! Bodi pozdravljen, h
zastava mojega zveličanja, ti moje upanje,
moje veselje! — O Gospod! kralj večne
slave, kako se ponižaš k meni priti, k
revnemu pozemeljskemu črvu, iz svo*
jega veličastva — k meni grešniku-
Ponižno te molim zdaj na sedežu svo¬
jega srca. Hvalim te in častim iz vse
svoje moči, in združim svoje slabo ce-
ščenje s počeščenjem vse nebeške družbe.

237

Naj se razlega tvoja hvala kakor v ne¬
besih, tako na zemlji. Od solncnega iz¬
hoda do zahoda bodi hvaljeno tvoje pre¬
sveto ime.

O kako sem srečen, da sem dosegel,
kar sem poželel, moj zveličar! tebe pre¬
jeti. Imam zdaj dušo tvojo, ljubi Jezus!
ki hoče posvetiti revno siroto, dušo mojo.
Imam tvoje presveto telo, ki bo očistilo
'sega madeža moje telo. Imam tvojo
drago kri, za moje odrešenje na križu
prelito, da bo oprala moje srce od vseh
pregreh. O kako vesele so zdaj za mene,
usmi.jeni Jezus! tvoje besede: „Kdor za-
vživa moje meso, in pije mojo kri, on živi
v  meni, in jaz v njem, in jaz ga bom obu¬
dil sodnji den“. Oj kako velika je tvoja
ljubezen, da v meni prebivaš, ubogem
grešniku, jaz pa v tebi, v neizmernem
veličastvu! O večna dobrota! kdo me bo
krnil od tvoje ljubezni? Ne težave, ne ve-
Se lje, ne življenje, in tudi ne smrt. Vse,
kar imam, iz čiste ljubezni tebi izročim.
^ moj Jezus! preljubeznjivi Jezus! ti si
111  °ju edina ljubezen, ti si srce mojega
Srca > ti si moj Bog in moje vse! O naj

238

občutim, moj zveličar! nebeško moč tvo¬
jega prebivanja v mojem srcu; naj da
okusi moja duša, kako sladek si ti, Go¬
spod; naj da polna tvoje sladkosti in lju¬
bezni le tebe išče, le tebe ljubi, in se na
večno s teboj veseli! Amen.

Molitev

pred podobo križanega Jezusa.

O dobrotljivi in najslajši Jezus! glej,
tukaj pred tvojim obličjem klečim, in
te iz globočine svojega srca prosim,
vtisni v moje srce duha prave pokore,
upanja in ljubezni, pravega obžalovanja
črez moje grehe, in trdnega sklepa, tebe
nikoli več ne razžaliti; ker s pravo lju¬
beznijo in srčnim pomilovanjem premiš¬
ljujem tvojih pet krvavih ran, in si živo
v src ® vtisnem besede, ktere je od tebe,
o moj Jezus! že sveti prerok David g o-
\oril: „Prebodli so moje roke in noge,
nivsemoje kosti sorazšteli“. Ps. 21. !<•

po svetem ohh«"! 67 8  P oboznim in  spokornim duhom
moli dobi n T 11  P rec * Podobo križanega Jezusa
’ d 1  Popolnoma odpustke. Papež Pij VII. 1821-

239

Molitev
za svete odpustke.

O Bog! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti na svojo cerkev, ktera
se tukaj na zemlji vojskuje. Razširi jo po
celem svetu, varuj, vodi in ohrani jo v
edinosti. Odvrni vsako pohujšanje in vse
grehe od nje. Daj ji moč zoper sovraž¬
nike tvojega svetega imena. Stori, da vsi
krivoverci svoje zmote spoznajo in za¬
pustijo. Dodeli lepo zastopnost, pravo
edinost vsem krščanskim kraljem in ob¬
lastnikom. Ne zapusti ovčic svoje črede,
za ktero je tvoj ljubi Sin, Jezus Kristus,
svojo presveto kri prelil. Stori nebeški
Oče! da bodo vsi tebe in Jezusa Kri¬
stusa, kterega si poslal, s svetim Duhom
v red spoznali in častili vekomaj. Amen.

Moli zdaj pet oeenašev in pet češčena si
Marija in vero apostolsko.

--

Rožni venec
na čast žalostne Matere božje.

Leta 1233 je sedem plemenitih mož, od
|kga razsvitljenih šlo iz Florencije, mesta na
Laškem, na samotni hrib Senario, da bi ondi

240

od sveta ločeni s pokoro in molitvijo za svoje
dušno zveličanje skrbeli. Tem možem se je
nekega dneva prikazala devica Marija ter jim
naročila, naj vstanovijo red služebnikov Ma¬
rije ali Servitov, kterih poglavitni namen bi
bil, britke žalosti, ki jih je Marija v življenju
in trpljenju svojega božjega Sina prestala,
pobožno premišljevati in ovo češčenje tudi
med kristjani razširjevati. To so tudi storili.
Da bi pa svoj namen ložej dosegli, začeli so
opravljati in verno ljudstvo učiti posebno mo¬
litev, ki se rožni venec ali roženkranc ža¬
lostne Matere božje imenuje.

Ta rožni venec ima v spomin sedmerih
žalosti device Marije sedem delov ali skriv¬
nosti in se moli tako-le:

Najprej naredi križ ter obudi kes nad
svojimi grehi; potem ja moli za vsak del
„Očenaš“ in sedem „Č!eščena si Marij", v
kterih se po besedi Jezus  dostavi dotiena
skrivnost.

Sedmere skrivnosti so:

1. Kterega si, devica! z žalostjo v
tempeljnu pred Simeonom darovala.

2. S kterim si, devica! žalostna v
Egipt bežala.

3. Kterega si, devica! v tempeljnu
zgubila in z žalostjo iskala.

241

4. Kterega si, devica! s težkim kri¬
žem obloženega srečala.

n. Kterega si, devica! na sramotnem
križu umreti videla.

6. Kterega si, devica! s križa vzetega
v svoje naročje sprejela.

7. Kterega si, devica! z žalostjo do
groba spremljala.

Potem moli, „Oče naš" in tri „Ceščena
si Marije" v čast Marijinih solz, da bi po
njenih solzah resnično žalost črez svoje grehe
M popolne odpustke zadobil. V teh se po
besedi Jezus  reče:

Kterega si, devica! z žalostjo objo¬
kovala.

Slednjič moli ^Vero 11 , „Oee naš“ in „ Ce¬
jena si Marija" za verne duše v vicah, h
koncu pa pristavi še sledečo molitev :

V. Prosi za nas, prežalostna devica

Marija!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Moli  m o. O gospod, Jezus Kristus!
Prosimo te, dodeli nam milostljivo, da bo
Preblažena devica in tvoja mati Marija,
ktere dušo je pri tvojem trpljenju meč

16

242

britkosti presunil, sedaj in v naši smrtni
uri pri božjem usmiljenju za nas prosila.
To nam dodeli, o Gospod Jezus Kristus,
zveličar sveta, ki z Očetom in sv. Duhom
živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Odpustki. Da bi kristjani Marijine žalosti
tem rajši premišljevali, so papeži rožni venec ža¬
lostne Matere božje večkrat potrdili in ga z obilnimi
odpustki obdarovali, in sicer:

Sv. oče Benedikt XIII. so dne 26. septembra
1. 1724 v posebnem pismu vsem vernim, ki rožni
venec 7 žalosti device Marije pobožno molijo in s?
skesanrga srca spovejo, ali pa to storiti vsaj namen
imajo, podelili sledeče odpustke:

1. Odpustek 200 dni za vsak Očenaš in vsako
Ceščena si Marija, ako jih moliš v Servitovski cerkvi
na ta molek.

2. Ravno tak odpustek prejmeš tudi, ako
omenjeno molitev po petkih, glavnih praznikih <
žalosti, njih osminah ali pa po dnevih štirideset-
danskega posta na kterem koli kraju opraviš.

3 Odpustek 100 dni zadobiš o vsakem času
in na vsakem kraju,

4. Odpustek 7 let in 7 kvadragen zadobi še
poleg imenovanih odpustkov, kdor celi rožni venec
sam ali v družbi z drugimi zmoli.

Klement XII. so s pismom od dne 12. dec'
1. 1734, ove odpustke petrdili in še sledeče dodjab-

1. Odpustek 100 let, ako kdo rožni venec *
žalosti takrat moli, kedar se skesano spove ali vsaj
trden sklep stori, v kratkem k spovedi iti.

2. Odpustek 150 let zadobi, kdor ga po_P®'
nedeljkih, sredah, petkih in zapovedanih prazniki 11
moli in zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjeg 3
telesa vredno prejme.

243

3. Popolni odpustek enkrat v letu zadobijo
tisti, ki imajo hvalevredno navado, ovi rožni venec
štirikrat v tednu moliti ako tisti den sv. zakramente
vredno prejmejo in ta rožni venec pobožno molijo.

4. Popolni odpustek enkrat v mesecu zadobi,
kdor rožni venec 7 žalosti vsak den celega meseca
moli, ako prejme zakramenta sv. pokore in presv.
Rešnjega telesa.

5. Odpustek 200 let zadobiš, ako ga moliš po
opravljeni spovedi.

6. Odpustek 10 let zadobijo vsi, ki svoje grehe
obžalujejo, se jih spovejo in presv. Eešnje telo
vredno prejmejo, ako ovi rožni venec večkrat mo¬
lijo in blagoslovljen molek pri sebi nosijo. Enak
odpustek zadobijo, ako so pobožno pri sv. mesi,
pridigi ali če sv. popotnico k bolnikom spremljajo,
sl > grešnike na pot pokore pripeljajo, ali sovražnike
spravijo ali če 7 Očenašev in češčenamarij molijo in
nraven šo k časti našega Gospoda Jezusa Kristusa
blažene device Marije ali kterega drugega svetnika
kako duhovno ali telesno dobro delo opravijo.

7. Slednjič so tisti papež določili, da se za-
fflorejo vsi ovi odpustki tudi vernim dušam v vicah
v pomoč obrniti.

Papež Pij VII. so dne 1. decembra 1. 1815
Podelili 301) dni odpustka za enkrat na den vsa¬
kemu, ki 7 Češčenamarij moli in pri vsaki pridene
besedo! „Sveta mati! to te prosim, rane Kristusa
na j nosim; vtisni v moje jih srce!“ — Kdor ovo
Molitvico vse dni meseca opravlja, zamore zadobiti
Popolni odpustek, ako se skesano spove in presv.
češnje telo vredno prejme.

Papež Gregor XVI. so dne 11. julija 1. 1831.
Podelili odpustek 7 let in 7 kvadragen vsem tistimi
k) so v Servitovskih cerkvah takrat pri sv. meši,
ke_dar se žalostni rožni venec očitno moli. — Tudi
° V|  odpustek se zamore vernim dušam v vicah v
P r ’d obrniti.

16 *

244

K zadobljenju odpustkov je pa potrebno, daje
molek blagoslovljen od prednika Servitov ali pa
od duhovnika, ki je za to od njega ali pa od pa¬
peža pooblaščen.

Tri božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi troj edini Bog,
Oče, Sin in sv. Duh, kteri si vse stvaril,
kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro
plačuješ in hudo strahuješ. Verujem, da
je Sin božji za nas človek postal, da nos
je s svojo smrtjo na križu odrešil, da nas
sv. Duh s svojo milostjo posvečuje. Ve¬
rujem in trdim vse, kar si ti, o Bog, raz*
odel, kar je Jezus Kristus učil, kar s°
apostoli oznanjevali, in kar nam sv. rimska
katoliška cerkev verovati zapoveduje-
Vse to verujem, ker si ti, o Bog, večna
in neskončna resnica in modrost, ki ne
moreš ne goljufati, ne goljufan biti. J
Bog, pomnoži mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanašam na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog, da
boš po neskočnem zasluženju svojeg a
edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, v

245

tem življenju spoznanje, pravo obžalo¬
vanje in odpuščenje vseh mojih grehov,
po smrti pa večno zveličanje dal in do¬
delil, tebi od obličja do obličja gledati,
ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi
od tebe potrebnih pripomočkov, vse to
doseči. Upam to od tebe, ker si ti to ob¬
ljubil, kteri si vsegamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog,
potrdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog, ljubim te iz vsega svo¬
jega srca in črez vse, ker si naj veča do¬
brota, neskončno popolnoma, in vse lju¬
bezni vreden. Ljubim te tudi zato, ker
81  do mene in vseh stvari neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. Želim iz celega srca,
da bi te ravno tako ljubil, kakor so te
tvoji najzvestejši služabniki ljubili in te
s e sedaj ljubijo. Ž njih ljubeznijo skle¬
nem svojo nepopolnoma ljubezen; po¬
množi jo v meni, o dobrotljivi Gospod !
bolj in bolj.

Ker te tedaj resnično in iz srca lju¬
biti želim, in si zavoljo tega veliko pri¬
zadevam, mi je iz srca žal, da sem tebe,

246

svojo neskončno dobroto, ktero črez vse
ljubim, tebe, svojega stvarnika, odreše¬
nika in posvečevalca razsrdil. Zal mi je.
da sem grešil, da sem tebe, svojega vsega-
mogočnega Gospoda, svojega najboljšega
Očeta razžalil. Trdno sklenem, vse grehe
in vse grešne priložnosti zapustiti, stor¬
jene grehe čimdalje bolj obžalovati, in
nikdar več zoper tvojo sveto voljo rav¬
nati. Vzemi me zopet za svojega otroka,
in dodeli mi milost, ta svoj sklep dopol¬
niti. To te prosim po neskončnem zashi-
ženju tvojega Sina, našega Gospoda in
zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

247

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duli, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,

Sveta mati božja,

Sveta devic devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

^si sveti angeljiin nadangelji, prosite za
nas!

^se svete vrste zveličanih duhov, prosite
za nas!

Sv. Janez krstnik, prosi za nas!

Sv. Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za nas !

248

Sv. Peter,

Sv. Pavel,
Sv. Andrej,
Sv. Jakob,
Sv Janez,
Sv. Tomaž,
Sv. Jakob,
Sv. Filip,

Sv. Jernej,
Sv. Matej,

Sv. Simon,
Sv. Tadej,
Sv. Matija,
Sv. Barnaba,
Sv. Lukež,
Sv. Marko,

»“S

O

N

£2

P

Vsi sveti apostoli in evangelisti, prosite
za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za nas!
Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas:
Sv. Stefan, prosi za nas!

Sv. Lavrencij, prosi za nas!

. Sv. Vincencij, prosi za nas!

Sveti Fabijan in Sebastijan, prosita za nas!
Sveti Janez in Pavel, prosita za nas!
Sveti Kozma in Damijan, prosita za nas.
Sveti Gervazij in Protazij, prosita za nas.

249

Vsi sveti mučeniki, prosite za nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrozij,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofi in spoznovavoi, prosite za
nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,
Sv. Bernard,
Sv. Dominik,
Sv. Frančišek,

'■S

O

ui

'

CSi

p

&

Ul

Vsi sv. mešniki in leviti, prosite za nas!
Vsi sv. menihi in puščavniki, prosite za nas!
Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija, SE.

Sv. Neža, g

Sv. Cecilija, =

Sv. Katarina, JL

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, prosite za nas!

250

Vsi svetniki in svetnice božje, prosite za
nas!

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o Go¬
spod !

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega včlo-
večenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem postu,

Po svojem križu in svojem trpljenju,

Po svoji smrti in svojem pokopu,

Po svojem svetem vstajenju,

Po svojem čudežnem vnebohodu,

Po prihodu tolažnika svetega Duha,

Na dan sodbe,

resi nas, o Gospod'.

251

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo edinost po
deliš,

Da nam cesarja obvaruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi po¬
trdiš in obdržiš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

D a  vsem našim dobrotnikom večne
dari podeliš,

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

prosimo te, usliši nas!

252

Da vsem vernim dušam večni pokoj
podeliš, prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!

Sin božji, prosimo te, usliši nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas !

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Oče naš. Ceščena si Marija.

Molitve po litanijah

ob nedeljah in praznikih ki niso
matere božje.

K presv. rešnj. Telesn.

Molimo!

O Bog! kteri si nam v preeudežneffi
zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil ; daj nam, te prosimo, svete skriv-

253

nosti tvojega Telesa in tvoje krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ, z
Bogom Očetom v edinosti sv, Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Za papeža, škofa in cesarja.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služebnika, našega papeža I.,
in vodi jih po potu večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želeli in z vso močjo storili.

O Bog, pastir in vladar vseli vernih!
glej milostljivo na svojega služebnika
našega škofa I., ki si jih pastirja naše I.,
škofije postavil; dodeli jim, da tistim,
črez ktere so postavljeni, z besedo in de¬
janjem k dobremu služijo, in tako s čredo,
ki jim je izročena, večno življenje do¬
sežejo.

O Bog, varuh vseh kraljestev, po¬
sebno pa Avstrijskega cesarstva, podeli
svojemu služebniku našemu cesarju I.,
tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga,
spoznati in častiti, da bodo, ker so po
tvoji volji cesar postali, tudi v tvojem
v arstvu vselej mogočni.

Za vse potrebe krščanstva.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se vseli
vernih kristjanov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in zveličar
Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke
dal, in je tudi svojo drago kri na lesu
svetega križa prelil. Po tem Gospodu
Jezusu Kristusu odvrni milostljivi Oče!
zaslužene šibe, sedanje in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko kugo, lakoto, dra¬
ginjo, bolezni in žalostne revne čase.

Kazsveti in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar zamore k tvoji božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in sreči vsega
krščanstva pripomagati.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo¬
duješ črez žive in mrtve, in se usmiliš
vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za
ktere smo se namenili prositi, kteri so
še pri življenju ali pa so se že iz tega
sveta ločili, na prošnjo vseh tvojih svet-

255

nikov od tvoje dobrote odpuščenje vseli
svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, Bog miru, pravo edinost
v veri brez vsega razdrtja in ločitve.
Preobrni naša srca k pravi pokori in po-
boljšanju našega življenja. Užgi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsi pravičnosti, da ti bomo ka¬
kor tvoji pokorni otroci v življenju in v
smrti prijetni in dopadljivi.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatelje in nepri-
jatelje, za zdrave in bolne, za vse ža¬
lostne in revne kristjane, za žive in
mrtve.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod, vse naše djanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smrt. Daj nam svojo milost tukaj uži¬
vati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči,
da te bomo v večnem veselju in zveličanju
hvalili in molili. To nam dodeli, o Go¬
spod, nebeški Oče, po Jezusu Kristusu,
Sv ojem ljubem Sinu, Gospodu našem in
odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

256

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. (Trikrat.)

Druga molitev

za vse potrebe krščanstva.

Bog, naš usmiljen Oče nebeški! ti
hočeš, da bi se, kakor dobri otroci, bratje
in sestre, eden drugega ljubili, ravno ka¬
kor ljubiš ti nas svoje otroke. Kakor
sami sebi, tako želimo tudi A’sem ljudem
po tvoji neskončni dobroti vsega dobrega.
Zatoraj prosimo tebe, vsegamogočni, pre-
Ijubeznjivi Oče! le ravnaj z nami tako,
da bomo tvojo ljubezen spoznali, se po¬
boljšali in k pravi zveličanski sreči prišli.
Naj tvoj sveti nauk brez vse zmote srca
vseh vernih z blago močjo ogreva. Po¬
končaj nespametne prazne vere in škod¬
ljive napake. Napolni dušne pastirje in
učenike s svojim sv. Duhom, blagoslavljaj
njihove besede in opravila, da dobro seme,
ki ga sejejo, tudi obilno dobrega sadu
prinaša. Opaši vse, ki v tebe verujejo, s
pasom krščanske ljubezni. Očedi svojo

257

sv. cerkev vseh škodljivih šeg in vsega
pohujšanja. Reši ljubo nedolžnost iz rok
zapeljivcev, in ohrani jo milostljivo pred
preganjavci. Dajaj moč slabim, vzdiga-
vaj padle in peljaj vse, ki so se zmotili
in'zašli, zopet nazaj na pravo pot. Bla¬
goslavljaj našega milostljivega cesarja,
dobrega deželskega ožeta in vladarja.
Daj podložnim dobro in pravično go¬
sposko, da jih po nji osrečuješ na zemlji;
naj vse, kar vravnajo, vsem v dobro iz¬
ide. Blagoslavljaj kmetom težavno delo
J n rokodelcem njih opravilo, da vsaki
svoj kruh zasluži in hvaležno vživa. Stori,
da po hišah ljuba sveta ponižnost, pra-
y ična pokorščina, lepa edinost in zado¬
voljnost z božjim mirom prebiva. Spravi
jih, ki se sovražijo, varuj nas zlega, ki
ga hudobni jeziki napravljajo. Odvračaj
°d nas zaslužene šibe, zdajne in pri¬
hodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, draginjo, bolezni in žalostne
rev ne čase. Ohranjuj po vseh stanovih
ljubi sveti mir, in druži podložne in pred¬
postavljene v zvestobi in ljubezni, in ne
Pusti jim pozabiti, da si le ti njihov Go¬
spod in Oče, kralj črez vse kralje, stvar-

17

258

nik nebes in zemlje. Ravnaj in blago¬
slavljaj otroško izrejo, da bodo stariši
nad svojimi otroki veselje doživeli in
srečno dočakali, česar si od njih obetajo.

Bolnikom in žalostnim bodi ti, o Bog!
sladka tolažba in pomoč; daj jim potr¬
pežljivo srce, da se tvoji volji udajo in
na te zaupajo; ohladi njihove dušne in
telesne bolečine, vedri njihove misli in
pokaži jim veselo prihodnjost in srečno
dokončanje vsega krščanskega trpljenja
Daj jim spoznati, da si s trpljenjem, ki
ga zavoljo tebe voljno prenašajo, sple¬
tajo nebeško krono. Užgi živi plamen
usmiljenja in dobrotljivosti bogatim v
srce, ubožnim pa dodeli zadovoljnost in
veselo srce. Daj tudi vsem težakom ali
najetim delavcem poleg svojega težav¬
nega kruha dobro misel. Bodi oče za¬
puščenim vdovam in sirotam, zavrženim
in pregnanim pa veselo in prijetno pri¬
bežališče. Ohrani rahli sad pod maternim
srcem, pomagaj umirajočim in vzemi jih
k sebi v sveti raj. Našim ljubim starišem.
dobrotnikom in prijateljem povrni, kar
so nam dobrega storili. — Tudi za vse
svoje sovražnike in razžalnike te p r0 '

259

simo, daj jim vse dobro, česar sami sebi
želijo. Odpasti jim, saj ne vejo, kaj de¬
lajo ; pa tudi mi jim iz srca odpustimo,
ravno tako, kakor želimo, da nam ti od¬
pustiš. Pomagaj nam, se ž njimi lepo za-
stopiti, da bi vse sovražne zmotnjave med
nami bile enkrat končane. Daj nam vsem
svojo milost tukaj vživati, po smrti pa
nam daj z vsemi izvoljenimi doseči, da te
v  svetem raju hvalimo in častimo na vse
v eke. To nam dodeli, o usmiljeni nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu svojem ljubez¬
nivem Sinu, našem Gospodu in odre¬
šeniku, kteri s teboj in svetim Duhom
enaki Bog živi in kraljuje od vekomaj
rto vekomaj. Amen.

17 *

260

Lavretanske litanije

o praznikih matere božje in o sobotah.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija,

Sveta mati božja,
Sveta devic devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,

Mati brez madeža,
Mati nedolžna,

Mati najsvetejša,
Mati ljubeznjiva,
Mati prečudežna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša.
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,

Roža skrivnostna,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,

262

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega
• greha spočeta,

Kraljica svetega rožnega venca,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljes
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljes
usliši nas, o Gospod !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ.
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

K presv. rešnjemn Telesu.

Molimo!

O Bog! kteri si nam v prečudežnem
zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje krvi tako

263

častiti, cla sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

K sveti devici, materi božji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuc nas vselej
odreši vseh nevarnosti. O častitljiva in
blažena devica, naša gospa, naša be¬
sednica, naša srednica! S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta božja po¬
rodnica !

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Milost svojo, o Gospod ! te prosimo v
naša srca vlij, da bomo, ki smo po angel¬
ovem oznanjenju tvojega Sina, Jezusa Kri¬
stusa včlovečenje spoznali, po njegovem
trpljenju in križu k časti vstajenja pri¬
peljani. Po tistem Kristusu, Gospodu
našem.

264

V. Prosi za nas, sv. Jožef!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Naj nam presvete tvoje Matere ženina
zasluženje pomaga, prosimo, o Gospod!
da kar naša slabost ne more doseči, po
njegovih priprošnjah nam bode podeljeno.
Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen. •

Pozdrav Marije od binkošti do adventa'

Ceščena si kraljica, mati milosti, živ-
|j en j e ; sladkost in naše upanje, bodi Če-
ščena. K tebi upijemo zapuščeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Obrni tedaj, o
naša besednica, svoje milostljive oči na
nas, in po tem revnem življenju nam po-
kaži Jezusa, blaženi sad tvojega telesa;
o usmiljena, o dobrotljiva, o sladka de¬
vica Marija!

O. Prosi za nas, sveta božja po¬
rodnica.

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

265

Molimo!

Vsegamogočni, večni Bog! ki si telo
in dušo prečiste device matere Marije,
da bi vredno prebivališče za tvojega Sina
biti zaslužila, s pripomočjo svetega Duha
pripravil: daj, da bomo, ki se njenega
spomina veselimo, po njeni milostljivi
prošnji od vseh prihodnjih nadlog in od
večne smrti rešeni.

Molitev za vse potrebe.

Ponižno te prosimo, o Gospod! raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
matere, ljube device Marije in vseh svojih
svetnikov nas, svoje služebnike, naše do¬
brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti;
tudi očisti vso našo žlahto in prijatelje
°d hudobe in grehov, in napolni jih z
iepimi čednostmi; dodeli nam mir in
zdravje; odvrni vidne in nevidne sovraž¬
nike; odženi vse hude želje; daj nam
zdravo vreme in dobro letino; dodeli mi¬
lost našim prijateljem in neprijateljem ;
obvaruj to faro z vsemi, ki v njej pre¬
bivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, po-

266

tresa in prevelike vode, in milostljivo do¬
deli vsem vernim kristjanom, živim in
mrtvim v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬
peža I., našega škofa I., in našo duhovno
gosposko, našega cesarja I., in vse kr¬
ščansko ljudstvo vse nadloge in vsega
hudega. In tvoj sveti blagoslov pridi iz
nebes sem doli na nas in vselej pri nas
ostani. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. (Trikrat.)

(Kolikorkrat lavretanske litanije pobožno moliš,
zadobiš 300 dni odpustka, in če jih vsak dan en¬
krat moliš, zadobiš o zapovedanih praznikih Matere
božje popolni odpustek, če se spoveš in sv. rešnje
Telo vredno prejmeš. — Papež Pij VII. 30. septem¬
bra 1817.)

Molitev sv. Bernarda.

Spomni se, o preblažena devica Ma¬
rija ! da se še ni slišalo od vekomaj, da
bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvojo
obrambo pribežal, tebe za pomoč prosil

267

in se tvoji priprošnji priporočil. Tega za- ^
upanja poln tudi jaz k tebi pribežim, o
devic devica in mati gospoda našega, Je¬
zusa Kristusa; k tebi pridem, k tebi hi¬
tim, in pred teboj ubogi grešnik v solzah
in strahu klečim. O mati večne besede!
ne zavrzi mojih prošenj, ampak milost¬
ljivo sliši in usliši mene ubogega, ki k
tebi, o devic devica, vpijem v tej solzni
dolini. O dobrotljiva, o usmiljena, o sladka
devica Marija.

(Za vsakikrat 300 dni odpustka. Papež Pij IX.
tl. decembra. 1846.)

Litanije v čast sv. Jožefa.

Gospod, usmili se nas !

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, odrešenik sveta, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija, nevesta sv. Jožefa, prosi
za nas!

268

Sveti Jožef, sin Davidov,

Sveti Jožef, ženin device Marije,
Sveti Jožef, varuh Marijinega de-
vištva,

Sveti Jožef, krušni oče Jezusov,
Sveti Jožef, najvikši med očaki,
Sveti Jožef, zgled vsem zakonskim,
Sveti Jožef, hišnik in oskrbnik Je¬
zusov,

Sveti Jožef, zvesti služebnik božji,
Sveti Jožef, pridni zakonski mož,
Sveti Jožef, rajska lilija,

Sveti Jožef, v sveti ponižnosti utrjen,
Sveti Jožef, božjim in deželskim po¬
stavam vselej pokoren,

Sveti Jožef, ki si prvi z Marijo Je¬
zusa častil in molil,

Sveti Jožef, ki si z Jezusom v Egipt
bežal,

Sveti Jožef, ki si Jezusa tri dni
iskal,

Sveti Jožef, ki si Jezusa v tempeljnu
veselo našel,

Sveti Jožef, ki si v Nazaretu v miru
in svetosti živel,

Sveti Jožef, zgled priprave za srečno
smrt,

prosi za nas!

269

Sveti Jožef, ki si v Jezusovih rokah
sladko umrl,

Sveti Jožef, pomočnik umirajočih,
Sveti Jožef, oče vseh revnih,

Sveti Jožef, častitljivi varuh naše
dežele,

Sveti Jožef, zvesti tovarš popotnikov,
Sveti Jožef, tolažnik v smrtnih brit-
kostih,

Sveti Jožef, varuh nedolžnih duš,
Sveti Jožef, zgled deviškega živ-
Ijenja,

Sveti Jožef, zgled zadovoljnosti v
svojem stanu,

Sveti Jožef, zgled prave ponižnosti,
Sveti Jožef, zgled hitre pokorščine,
Sveti Jožef, zgled trdnega zaupanja
na božjo previdnost,

Sveti Jožef, pribežališče v naših te¬
žavah,

Sveti Jožef, zgled zvestobe vsem
rokodelcem,

Sveti Jožef, zgled mladosti,

Sveti Jožef, ki si Jezusa daroval,
Sveti Jožef, ki si Jezusa črez vse
ljubil,

prosi za nas!

270

Sveti Jožef, ki si z Jezusom in z
Marijo sveto živel,

Sveti Jožef, kteremu je bil Jezus
pokoren,

Sveti Jožef, naš priprošnik pri Bogu,
Sveti Jožef, pomočnik vernih duš,
Sveti Jožef, prijatelj angeljev in
svetnikov,

O

Ul

H*

p

Ul

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas. o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

Molimo!

O Bog! ki si sv. Jožefa, revnega pa
pravičnega moža, ženina preč-iste device
Marije in rednika svojega preljubeznji-
vega Sina izvolil, dodeli nam po njegovi
prošnji čisto dušo in neomadežano telo.
Daj nam milost, po njegovem zgledu tebi
vselej pokorno in stanovitno služiti, da

271

popolnoma pravično živimo in srečno
umrjemo. Ohrani nas v svoji ljubezni, in
podeli nam po tem revnem in britkem
življenju nebeško veselje, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

--

Počeščenje

sedem žalosti in sedem radosti
sv. Jožefa.

1 .

O sveti Jožef, prečisti ženin Marije
device! kolika je bila težava in britkost
tvojega srca, ko si mislil zapustiti svojo
najčistejšo nevesto. Toda kako neizre¬
čeno veliko je bilo zopet tvoje veselje,
ko ti je bila od angelja razodeta visoka
skrivnost učlovečenja Sina božjega.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju te prosim, da razveseliš zdaj in v
vsaki britkosti mojo dušo z veseljem do¬
brega življenja in svete smrti, in mi iz¬
prosiš pravo ponižnost in udanost v voljo
božjo.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

272

2 .

O najsrečnejši očak, častitljivi sveti
Jožef! ki si bil izvoljen za rednika bož¬
jemu Sinu Jezusu Kristusu, koliko žalost
si občutil, ko si videl, da je bilo dete
Jezus v revnem hlevcu in v največi rev¬
ščini rojeno! — Toda kako veliko je bilo
zopet tvoje veselje, kadar si zaslišal lepo
angeljsko petje in si gledal častitljivost
nočne svitlobe.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju te prosim, da mi zadobiš milost, da
morem vse križe in težave tega revnega
življenja voljno prenašati, dokler ne pri¬
dem tudi jaz po dokončanem potovanju
tega revnega življenja poslušat angeljske
hvalne pesmi in vživat svitlobo nebeške
častitljivosti.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

3 .

Sveti Jožef naj pokornejši spolnjevalec
božjih zapovedi! predraga kri, ki jo je
prelil Jezus, naš odrešenik, pri obrezo¬
vanju, ti je srce prebodla. — Toda tvoje
srce je bilo z največim veseljem napol-

273

njeno, ko si dal božjemu detetu presveto
ime Jezus.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju izprosi mi milost, da odložim vse
svoje hudobije in pregrehe, in da umrjem
s presvetim imenom Jezus v srcu in ustih.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

4 .

Ti najzvestejši svetnik, ki si bil de¬
ležen skrivnosti našega odrešenja, častit¬
ljivi sv. Jožef! kako velika je bila tvoja
bolečina, ko si slišal prerokovanje Sime¬
onovo v tempeljnu, koliko bota Jezus in
Marija imela trpeti; — toda še vece je
bilo tvoje veselje, ko si slišal, da se to
prerokovanje ima spolniti zavoljo zveli¬
čanja in častitljivega ustajeuja neštevil-
nih duš.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju te prosim, da mi zadobiš milost, da
bom tudi jaz sprejet med število tistih,
bi bodo po neskončnem zasluženju Je-
z nsa Kristusa in na priprošnjo device
Marije enkrat častitljivo zopet ustali.

blce naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

18

274

5 .

O sveti Jožef! ti najboljši in naj-
zaupljivši prijatelj Sina božjega, koliko
bolečin in žalosti si moral pretrpeti, ko
si z Jezusom in Marijo pred hudobnim
in grozovitnim Herodom v Egipt bežal,
— ali veliko je moralo tudi tvoje veselje
biti, ker si imel samega Boga vedno pri
sebi in ko si videl, kako so se egiptovski
maliki pred njim podirali.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem
veselju izprosi mi milost, da s korenino
vred zatiram vse pozemeljske želje v
svojem srcu, ter vedno služim le Jezusu
in Mariji, da le njima živim in srečno en¬
krat umrjem.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

6 .

O častitljivi sveti Jožef! kako ža¬
losten si moral biti, ko si iskal z Marijo
dete Jezusa po Jeruzalemu. Pa kako
veliko je bilo zopet tvoje veselje, ko si g a
črez tri dni našel v tempeljnu med uče¬
niki sedečega.

275

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju mi izprosi milost, da nikoli s kakim
grehom Jezusa iz svojega srca ne zgubim.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

7 .

O sveti Jožef! zgled vse svetosti in
častitljivosti! vem, da si prestal veliko
žalosti in bolečin, ko si se moral iz tega
sveta ločiti in zapustiti dobrega Jezusa
in Marijo. Pa neizrekljivo je moralo tudi
tvoje veselje biti, ko si umiral v naročju
Jezusa in Marije.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju izprosi mi od Jezusa in Marije srečno
zadnjo uro. Amen.

^Če naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

V. Prosi za nas sveti Jožef!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

O Bog, ki si po svoji neskončni pre¬
dnosti izbral sv. Jožefa za ženina svoje
Presvete porodnice ; dodeli prosimo, da,
ki ga varlia častimo na zemlji, bomo
Vl 'edni ga tudi imeti besednika v nebesih.

18 *

276

To te prosimo po Jezusu Kristusu tvojem
ljubem Sinu, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Duha, Bog ocl vekomaj
do vekomaj. Amen.

(Kdor to pobožnost devet dni pred praznikom
sv. Jožefa, ali tretjo nedeljo po veliki noči opravlja,
zadobi ob teh praznikih popolni odpustek, če za¬
kramenta sv. pokore in sv. rešnjega Telesa vredno
prejme in na namen sv. katoliške cerkve moli. —
Papež Pij Vit. 9. decembra 1819. —Enako dobi pod
navadnimi pogoji vsako nedeljo popolni odpustek,
kdor to počeščenje sedem nedelj zaporedoma moli.

— Padež Pij IX. 1. februvarja in 22. mareija 1817

— Kdor pa brati ne^zna, zamore na mesto teh mo¬
litev 7 Očenašev, 7 Ceščena si Marija in 7krat čast
bodi Bogu Očetu itd. moliti.)

Memorare k sv. Jožefu.

Spomni se, o čisti ženin Marijin, o
moj ljubeznjivi varh, sv. Jožef, da še nik¬
dar ni slišano bilo, da bi te bil kdo prosil
za tvoje varstvo ali za tvojo pomoč, p a
bi ne bil uslišan. Z zaupanjem pridem,
da se ti priporočim, ne zavrzi moje prošnje*
o rednik mojega zveličarja, temuč sliši
milostljivo in usliši me ! Amen.

(300 dni odpustkov. — P. Pij IX. 26. jun. 1863.)

O sv. Jožef, naš vodnik, varuj nas
in sv. cerkev !

(60 dni odpustkov. — P. Pij IX, 27. jan. 1863.)

277

Devetdnevna pobožnost

k sv. Jožefu v kaki posebni stiski in
nadlogi.

Moč sv. Jožefa v nebesih je velika, in
prisrčno rad uslišuje on prošnje svojih častil¬
cev. Ako si tedaj, ljubi moj kristjan! v kaki
posebno veliki stiski in nadlogi, ali te je kaka
posebna nesreča zadela, obrni se z zaupanjem
k sv. Jožefu in moli devet dni sledečo mo¬
litvico :

Molitev.

O preljubi sv. Jožef! moje veliko za-
upanje, ki ga imam do tebe, me priganja,
da se v tej svoji veliki potrebi in nadlogi
zaupljivo k tebi obrnem in te pomoči
prosim. Vsaj za Marijo, prečisto devico,
ne poznam nobenega večega in boljega
prijatelja ne v nebesih, ne na zemlji, ki
bi mi zamogel pomagati, razun tebe. O
sv. Jožef! ti in Marija mi od ljubega Je¬
zusa lehko sprosita in dosežeta vse, kar¬
koli potrebujem. Jezus sam ti je bil po¬
koren in te ljubi bolj, kakor vse druge
svetnike. Sprejmi tedaj mojo ponižno
prošnjo, o sv. Jožef! in položi jo pred
prestol božjega veličastva. Mnogim in
runogim si že pomagal iz največih za-

278

dreg, zatoraj te prosim, pomagaj tudi
meni, kakor si drugim pomagal. To te
prosim po sladkem srcu Jezusa in Ma¬
rije. O dobrotljivi sv. Jožef! usliši moj
glas in ne dopusti, da bi se povrnil brez
tolažbe od tebe. Pri vsem tem pa se naj
vendar zgodi sveta božja volja! Amen.

Potem moli, če ti čas dopusti, še litanije
v čast sv. Jožefa in pri trgaj si kako jed ali
daj ubogajme, ter sprejmi med časom te po¬
božnosti prav .'goreče sv. zakramente.

Molitev po opravljeni devetdnevni
pobožnosti.

Glej, o sv. Jožef! opravil sem svojo
devetdnevno pobožnost tebi na čast. Pro¬
sim te tedaj po vsem, kar ti je v nebesih
in na zemlji ljubo in drago, prosim tep°
zasluženju sv. Terezije, da sprejmeš mojo
ponižno prošnjo in da uslišiš mene ubo-
gega grešnika. Jezus, naš gospod i 11
zveličar ti je bil na zemlji pokoren, g°'
tovo te bo uslišal tudi v nebesih, za ka 1
ga bodeš prosil. — O daruj mu vsa svoja
dela in opravila v ta namen, da se Jezus
mene ubogega grešnika usmili. AkoJ 51
pa moja prošnja bila znabiti zoper božjo

279

čast, ali pa moji duši na škodo, sprosi mi
potem kako drugo milost, ki je v zve¬
ličanje moje duše in v blagor mojega te¬
lesa neobhodno potrebna. Ozri se dobrot¬
ljivo iz nebes na me svojega rejenca, in
izprosi mi od ljubega Boga vse, kar mi je
potrebno za sveto življenje; spodbadaj
me, da bom resnično posnemal tvoj zgled,
Boga ljubil črez vse posvetne dobrote,
bližnjega pa v besedi in djauju kakor
sebe. Tvojemu srcu o sv. Jožef! pri¬
poročim sebe in vse revne duše v vicah.
Amen.

Litanije

v čast trpljenja Kristusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

^če nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
_se nas!

^ln, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

280

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Jezus, ki si ponižno v Jeruzalem sel, j
Jezus, ki si svojim učencem noge
umival,

Jezus, ki nam, kakor živi kruh, moč
daješ,

Jezus, ki nas s svojo sv. krvijo po¬
svečuješ,

Jezus, za trideset srebrnikov pro¬
dan,

Jezus, na svoji duši do smrti žalosten,
Jezus ki sina vrtu Gletzemani krvavi
pot potil,

Jezus, na Oljski gori od angelja po¬
trjen,

Jezus, od Juda Iškarjota izdan,

Jezus, z vrvmi in verigami zvezan,
Jezus, od svojih učencev zapuščen,
Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen,
Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,

Jezus, trikrat od Petra zatajen,

Jezus, kakor hudodelnik Pilatu iz¬
dan,

Jezus, pri Pilatu krivično tožen,

usmili se nas'.

281

Jezus, v belem oblačilu zaničevan,
Jezus, manj kakor razbojnik Baraba
obrajtan,

Jezus, neusmiljeno bičan in raztepen,
Jezus, v škrlatast plajšč zaničljivo
oblečen,

Jezus, s trnjem kronan,

Jezus, v sveti obraz zapljuvan,
Jezus, s trsom po glavi tolčen,
Jezus, nedolžno k smrti obsojen,
Jezus, hudobnim Judom v oblast dan,
Jezus, s težkim križem obložen,
Jezus, kakor nedolžno jagnje k smrti
peljan,

Jezus, na gori Kalvariji do nagega
slečen,

Jezus, za roke in noge na križ pribit,
Jezus, ki si na križu za sovražnike
molil,

Jezus, na križu od Judov zaničevan,
Jezus, od levega razbojnika na križu
preklinjati,

Jezus, ki si spokornemu desnemu raz¬
bojniku sveti raj obljubil,

Jezus, ki si na križu svojo žalostno
mater učencu Janezu izročil,

usmili se nas!

282

Jezus, na križu z jesihom in žolčem
napojen,

Jezus, ki si vse dopolnil, kar je bilo
o tebi prerokovano,

Jezus, svojemu nebeškemu Očetu
do smrti pokoren,

Jezus, ki si na križu svojo dušo v
roke nebeškega Očeta izročil,

Jezus, ki si na križu z nagnjeno
glavo umrl,

Jezus, s sulico v srce preboden,

Jezus, s častjo s križa snet,

Jezus, v tenčico zavit,

Jezus, v nov grob položen,

Jezus, ki si očake iz temnic rešil,
Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljes,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljes,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljes,
usmili se nas, o Gospod !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas !

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

usmili se nas'.

283

V. Kristus je zavoljo nas pokoren
postal do smrti.

O. In sieer do smrti na križu.

Molimo!

Gospod Jezus Kristus, kteri si s
svojo smrtjo svet, pekel in smrt pre¬
magal, prosimo te, dodeli, da po tvojem
britkem trpljenju in smrti, kakor v živ¬
ljenju, tako tudi posebno v smrti svoje
sovražnike premagamo, in da naša duša
iz te doline nadlog od tvojih svetih an-
geljev spremljana enkrat v nebeško do¬
mačijo, v večno veselje pride. Kteri živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Molitev

pred podobo križanega Jezusa.

O Jezus, moj zveličar! ni mi mogoče
tebe na križu gledati in premišljevati
strašne bolečine, ktere zavoljo mojih
grehov trpiš, da ne bi iz ljubezni do tebe

284

britkih solz točil. Jaz spoznam, da sem
smrti vreden zavoljo velikega števila svo¬
jih prevelikih grehov. Prosim, o usmi¬
ljeni Jezus! odpusti mi, kar sem grešil;
kakor zgubljeni sin se vrnem poln ke¬
sanja k tebi, in ti obljubim, da ne bom
svojega poboljšanja noben den, nobeno
uro več odlagal. Varovati se dočem vsa¬
kega greha in vsake grešne priložnosti,
naj bi me še tako težko stalo, Ti, o moj
križani Jezus! si vreden, da iz ljubezni
do tebe vse težave prenesem. Zdaj pa
objamem tvoj sveti križ, poljubim tvoje
presvete rane, te nikdar več ne zapustim,
ampak ostanem vekomaj tvoj. Kakor si
ti spolnjeval voljo svojega nebeškega
Očeta do smrti na križu, ravno tako ho¬
čem tudi jaz zanaprej zmiraj zvest hiti
tvojim zapovedim. Od tebe se bom učil,
krotek in ponižen biti, svoje trpljenje po¬
trpežljivo prenašati. Po tvojem zgledu ho¬
čem dober biti, svojemu bližnjemu, celo
svojim sovražnikom hočem iz srca odpu¬
stiti, in sem pripravljen jim dobro storiti.
Posihmal hočem vsaki dan zatirati hudo
nagnjenje svojega srca, hočem čuti nad
svojimi počutki, ter se hudobnemu svetu

285

popolnoma odpovedati. O Jezus ! prosim
te po tvoji za me preliti krvi, po tvoji
grenki smrti, potrdi me v mojih sklepih;
daj mi milost, da stanovitno za teboj ho¬
dim in v vsem svojem dejanju čedalje bolj
tebi podoben in dopadljiv postanem. In
kadar bodem tudi jaz na svojem križu,
na smrtni postelji ležal; stori, da bode
takrat tudi mbje trpljenje in moja smrt
po tvojem zasluženju nebeškemu Očetu
draga in dopadljiva. Daj mi pomoč, da
svoje poslednje težave po tvojem zgledu
potrpežljivo prestojim, in poslednje skuš¬
njave srečno premagam. Sprimi takrat
mojo dušo v svoje roke, da ti bodem v
tvojem kraljestvu večno hvalo dajal, in
tvoje neskončno usmiljenje in tvojo božjo
ljubezen večno častil. Amen.

Pobožno pozdravljenje

sv. udov Jezusa Kristusa.

(Od sv. Gere.)

Pozdravljen in moljen bodi, o Jezus!
zveličar sveta, ki si za-me trpel na lesu
s v, križa grozne bolečine in prestal naj-
britkejšo smrt.

286

Pozdravljena mi bodi presveta glava
Jezusova, ki si bila za nas s trnjem vsa
razbodena in s trsom bita!

Pozdravljeno mi bodi premilo ob¬
ličje Jezusovo, ki si bilo za nas zaplju-
vano in razbito.

Pozdravljene mi bodite preljubez-
njive oči Jezusove, ki ste Jiile za nas s
solzami in krvijo zalivane!

Pozdravljene mi bodite presladke
usta Jezusove, ki ste za nas trpele strašno
žejo in bile napajane z grenkim žolčem!

Pozdravljene mi bodite svete ušesa
Jezusove, ki ste bile za nas trpinčene z
groznim zaničevanjem in prekliceva¬
li jem !

Pozdravljene mi bodite dobrotljive
roke in noge Jezusove, ki ste bile za nas
razpete in z grozovitimi žreblji na križ
pribite!

Pozdravljeno mi bodi usmiljeno srce
Jezusovo, ki si prestalo za nas preveliko
žalost in trpljenje, ker si bilo brez mi¬
losti s sulico prebodeno!

Pozdravljene mi bodite ponižne ko¬
lena Jezusove, ki ste tolikokrat za nas

287

klečale v molitvah in milosti prosile od
Boga!

Pozdravljen mi bodi ves život Je¬
zusov, ki si bil za nas krvavo bičan, ves
ranjen, na križ pribit, umorjen in po¬
kopan !

Pozdravljena mi bodi predraga Kri
Jezusova, ki si bila obilno prelita za od-
puščenje naših grehov!

Pozdravljena mi bodi presveta duša
Jezusova, ki si za nas smrtne britkosti
prestala in bila izročena nebeškemu Očetu!

Zavoljo tega izročenja tudi jaz tebi,
0  Bog! izročim dnes in vsaki dan svojo
dušo in telo, vse, za ktere sem dolžen mo¬
liti, žive iu mrtve. Posebno se usmili ver¬
nih duš v vicah , prebritko trpljenje Je¬
zusa Kristusa jih tolaži in presveta rešnja
Kri jih hladi v strašnem ognju. Amen.

Pozdravljeni e

Jezusovih pet krvavih ran.

1. Bodi pozdravljena presveta rana
Kve noge Jezusove, ki si peklenski kači
glavo strla in nam kažeš ljubezen, s ktero
J e  Jezus iskal zgubljene ovčice. V duhu

288

te ponižno poljubim in prosim, bodi tudi
moje zavetje zoper napade hudega duha.
Reši me, križani Jezus ! iz zanjk, ki mi
jih nastavlja satan in zapeljivi svet; naj
moje noge nikar ne hodijo po široki cesti
napuha in razbrzdanosti, ampak vodi jih
po ozki stezi ponižnosti in pokore. — V
to tvojo rano, o Jezus! sklenem vse de-
nešnje skušnjave in grešne nevarnosti;
daj mi jih srečno premagati: — vse križe
in težave, daj mi jih voljno prenašati po
tvoji sv. volji. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

2. Bodi pozdravljena presveta rana
desne noge Jezusove, svetla zvezda, ki
nam kažeš pot v večno življenje. S sv.
Magdaleno te v duhu poljubim in p°'
nižno prosim, bodi tudi moja voditeljica
na stezi božjih zapovedi, da se v prejšnje
grehe nikdar več ne povrnem. — V to
tvojo rano, o Jezus! sklenem vse, karkoli
utegnem dnes dobrega in veselega vŽi-
vati; ne dopusti, da bi se v sreči prevzel,
ampak uči me, tvoje dobrote po tvoji volji
hvaležno vživati. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

289

3. Bocli pozdravljena presveta rana
leve roke Jezusove, žlahtna kopelj greš¬
nih duš! V duhu te pobožno poljubim in
ponižno prosim, očisti s svojo krvijo vse
madeže moje duše in drži me, da ne pa¬
dem v brezdno večnega pogubljenja. —
V to tvojo rano, o Jezus! sklenem vse
svoje vedne in nevedne grehe; dodeli mi
milost, da bo dnes konec mojega grešnega,
in začetek novega, pobožnega življenja.
Amen.

Oče naš. Češčena si Marija.

4. Bodi pozdravljena presveta rana
desne roke Jezusove, neusahljivi stude¬
nce božjega blagoslova, slavni spomin
čudežev, ki jih je desna roka Jezusova
delala na živih in mrtvih. V duhu te po¬
božno poljubim in ponižno prosim, naj me
tv ’oja moč brani vseh vidnih in nevidnih
sovražnikov, in naj tvoj blagoslov pre¬
šine mojo dušo in telo in spremlja vse
'noje dejanje in nehanje. — V to tvojo
!'uno, o Jezus! sklenem vsa dobra dela,
n'jih zaupam dnes s tvojo pomočjo oprav¬
iti, Ja bodo s tvojim zaslužen jem skle-

19

290

njena dopadljiva daritev pred očmi tvo¬
jega Očeta. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

5. Bodi pozdravljena presveta rana
desne strani Jezusove, plameneči altar
neskončne ljubezni, ki nebo in zemljo
•ogreva. V duhu te pobožno poljubim in
ponižno prosim, pokončaj v mojem srcu
pogubljivi ogenj vsake posvetne in ne¬
čiste ljubezni, in užgi v njem čisti pla¬
men božje ljubezni, da zanaprej ne boni
mogel kaj drugega ne misliti, ne želeti,
kakor le tebe ljubiti bolj in bolj! V to
tvojo rano, o Jezus! sklenem vse svoje
pobožne zdihljeje, misli in želje, vse mo¬
litve in sv. obhajila, in karkoli po tvoji
milosti najboljšega imam in zamorem, da
se s tvojim srcem živo sklenem, da za¬
naprej le v tvojem srcu živim in srečno
umrjem. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.


291

Darovanje

sv. rešnje krvi Jezusove, sedemkrat za
nas prelite.

(Prelita je bila pri obrezovanju, na Oljski
gori, pri bičanju, pri kronanju, na križevem
potu, pri križanju, pri prebodenju desne strani.)

1. O večni Oče, darujem ti zasluženje
drage krvi tvojega preljubljenega Sina,
mojega božjega zveličarja, za razširjanje
in poveličanje sv. cerkve, moje matere,
za ohranjenje in blagostanje njenega vid¬
nega poglavarja, sv. Očeta, za kardinale,
škofe, dušne pastirje in za vse služeb-
nike tvojega svetišča.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil s svojo
kr vij o.

O. Bodi ti čast in hvala vekomaj.

2. O večni Oče, darujem ti zaslu-
zenje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za mir

edinost med katoliškimi vladarji, za
ponižanje sovražnikov sv. vere in za bla¬
gor in srečo krščanskega ljudstva.

v

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

19 *

292

3. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, da se
neverniki spreobrnejo, vse krivovere za-
terejo in grešniki k Bogu vrnejo.

Čast bodi Očetu itd.

V. Jezus, ki si nas odkupil itd.

4. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za moje
starše, za moje prijatelje in sovražnike,
za uboge, za bolnike in trpeče, kakor
tudi za vse one, za ktere veš, da setu
dolžen moliti, ali za ktere hočeš, da po¬
sebno molim.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

5. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za vse,
ki se bodo danes iz tega sveta ločili, da
jih rešiš peklenskih muk, in jim skoraj
priti daš v tvoje kraljestvo.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

293

6. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljeiiega
Sina, mojega božjega zveličarja, za vse,
kteri pobožnost do sv. krvi Jezusove vi¬
soko cenijo, za vse, ki so z menoj v če-
sčenju te presvete krvi združeni in sled¬
njič za vse, kteri si to pobožnost razširjati
prizadevajo.

v

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

7. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za vse
svoje dušne in telesne potrebe, v tolažbo
vernih duš v vicah, posebno tistih, ki so
imele največo pobožnost do cene našega
odrešenja in do bolečin preblažene device
Darije, naše svete matere.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

v

Ceščena bodi sveta krv Jezusova,
z daj in vselej in na vse večne čase. Amen.

(Kdor s temi molitvami kri Jezusovo nebeš¬
kemu Očetu daruje v namen, Jezusu zadostiti za
vso nečast, ki se dela njegovi presveti krvi, prejme
** vsakikrat 300 dni odpustka. — Papež Pij VII.
septembra 1807.)

294

Sedem besed Kristusovih na
križu.

Prva beseda: „ Oče! odpusti njim,
vsaj ne vejo , kaj delajo u . (Luk. 23. 34.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Ljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni do
mene pretrpel na križu smrtne težave,
da bi s svojim trpljenjem poplačal dolg
mojih pregreli, si odprl pred svojo smrtjo
še svoja usta, da bi mi od pravičnosti
božje izprosil odpuščenje. O usmili se
vseli vernih, ki ležijo v smrtnih težavah
in bodi tudi meni milostljiv, kadar bom
umirati začel! Po zasluženju svoje drago¬
cene krvi, ki si njo za naše zveličanje
prelil, dodeli nam pravo obžalovanje gre¬
hov, da se po tvojem neizmernem usmi¬
ljenju v tvoji milosti iz tega sveta v več¬
nost preselimo.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

295

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in erez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Druga beseda: „ Resnično ti povem,
se danes boš z menoj v paradižu 11 . (Luk.
23 , 43 .)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

PreljubljeniJezus, kisi iz ljubezni do>
mene pretrpel na križu smrtne težave, si
hitro in blagodušno uslišal desnega raz¬
bojnika, ki te je tudi v tvojem poniže¬
vanju spoznal za Sina božjega, ter si mu
obljubil sveti raj. O usmili se vseh ver¬
nih, ki ležijo v smrtnih težavah in bodi
tudi meni milostljiv, kadar bom umirati
začel! Po zasluženju svoje dragocene
krvi obudi v nas tako trdno in stanovitno
vero, da nje hudi duh ne bo zamogel z
nobenim prilizevanjem omajiti, in da tudi
mi plačila v svetem raju deležni posta¬
nemo.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

296

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Tretja beseda: „ Žena! glej tvoj sin.
Sin glej tvoja mati! 11  (Jan. 19, 26. 27.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si pozabivši na svoje bolečine nam za¬
pustil svojo lastno mater v znamenje svoje
ljubezni, da po njeni priprošnji v vseh
vernih, ki ležijo v smrtnih težavah in
bodi tudi meni milostljiv, kadar bora umi¬
rati začel ! Po neizmernih brhkostih svoje
ljubeznjive matere obudi v naših srcih
toliko zaupanje v neskončno zasluženje
tvoje dragocene krvi, da bomo rešeni več¬
nega pogubljenja, ki smo si ga s svoji « 11
grehi zaslužili.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

297

Moj Bog, verujem v tebe! upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grebi tebe razžalil.

Četrta beseda: Moj Bog , moj Bog!

zakaj si me zapustil(Mat.  27 ,46.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus! ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si od svojega večnega Očeta zapuščen z
neskončno potrpežljivostjo prenesel naj-
v ’eče telesne bolečine, pa tudi črez vse
grenko žalost na duši. .0 usmili se vseh
'ernih, ki ležijo v smrtnih težavah in bodi
tudi meni milostljiv, kadar bom umirati
začel! Po zasluženju svoje dragocene
krvi dodeli nam milost, vse bolečine in
težave v smrtni uri s potrpežljivostjo
Prenesti, da svoje trpljenje s tvojim zdru-
zitno in tvojega veličastva v nebesih de-
ležni postanemo.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

298

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Peta beseda: „Žeja me“. (Jan. 19,

28.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
še s tolikim trpljenjem in zasramovanjem
nisi bil zadovoljen, ampak si htel še več
trpeti, naj bi le vsi ljudje bili odrešeni;
morje tvojega trpljenja ni še zadostovalo,
pogasiti žejo tvojega ljubezni polnega
srca. O usmili se vseh vernih, ki ležijo v
smrtnih težavah in bodi tudi meni ®>'
lostljiv, kadar bom umirati začel! Po za-
slnženju svoje dragocene krvi užgi v
naših srcih tak ogenj ljubezni, ki po dru¬
gem ne hrepeni, kakor s teboj na veko¬
maj zedinjena biti.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas-

299

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grebi tebe razžalil.

Šesta beseda: „ Dopolnjeno je 11 . (Jan.
19 , 30 .)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si pred smrtjo še naznanil, da je delo od¬
rešenja dovršeno in smo iz otrok jeze in
Pogubljenja postali otroci božji in dediči
nebeškega kraljestva. O usmili se vseh
v ernih, ki ležijo v smrtnih težavah in bodi
tudi meni milostljiv, kadar bom umirati
začel! Po zasiti žen ju svoje dragocene
krvi dodeli nam milost, da svet in samega
sebe zaničujemo in ob smrtni uri iz celega
srca svoje življenje tebi v odpuščenje svo-
J'h grehov darujemo.

v

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

300

Moj Bog, verujem v tebe; Tipam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grebi tebe razžalil.

Sedma beseda: „ Oče! v tvoje roke
izročim svojo duso“. (Luk.  23, 46.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si, da bi združen z voljo večnega Očeta
dovršil svojo daritev, izročil svojo dušo
v njegove roke, nagnil glavo in umrl. 0
usmili se vseh vernih, ki ležijo v smrtnih
težavah in bodi tudi meni milostljiv, ka¬
dar bom umirati začel! Po zasluženju
svoje dragocene krvi dodeli nam v naši
smrtni uri popolnoma enakost s tvojo
božjo voljo, da bomo pripravljeni živeti
ali umreti, kakor se tebi dopade, in da
nič drugega ne poželimo, kakor da se
tvoja sveta volja nad nami na tenko
spolni.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

301

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Molitev k žalostni materi.

Presveta, bolečin polna mati! po ne¬
izmernih dušnih britkostih, ki si jih pod
križem prenašala, ko je Jezus, tvoj Sin,
tri ure umiral, te prosimo, stoj nam vsem,
ki smo otroci tvojih bolečin, v naši smrtni
uri na strani, da iz smrtne postelje v ne¬
besa pridemo, in se tamkaj s teboj ve¬
komaj veselimo.

Tri „Ceščena si Marija“ ; potem pa:

Marija, mati milosti, mati usmiljenja!
v aruj nas pred sovražnikom in ob uri
smrtni nas sprejmi.

Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o
Gospod!

Zalezovanja hudega duha, reši nas, o Go¬
spod !

Večne smrti, reši nas, o Gospod!
Molimo!

O Bog, ki si v zveličanje človeškega
r °du v bolečin polni smrti svojega Sina

302

zgled in pribežališče ustanovil, dodeli
nam, te prosimo, da v svojih smrtnih te¬
žavah sad tvoje ljubezni okusimo in bomo
veličastvu našega zveličarja pridruženi.
Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Zadnjič se molijo še sledeči zdihljeji:

Jezus, Marija in Jožef! vam darujem
svoje srce in svojo dušo.

Jezns, Marija in Jožef! stojte mi na
strani v moji smrtni uri.

Jezus, Marija in Jožef! z vami se naj
moja duša v miru loči.

(Za to pobožnost v spomin na smrtne težave
Jezusa Kristusa so papež Pij VII. podelili 300 dni
odpustka, dne 26. avgusta 1814.)

Duhovna ura

v čast Kristusovega trpljenja.

Zvečer.

Ob 6. uri. Jezus je svojim učencem
noge umival. — Gospod, očisti in operi
moje srce vseli grehov!

Pri vsaki uri se zahvali Jezusu za tisto
trpljenje, ktero je to uro trpel, rekoč:

Ceščena bodi ura, v kteri je Jezus
Kristus (svojim učencem noge umival itd.)
bo tej skrivnosti tvojega sv. trpljenja te
prosim, pridi mi na pomoč v moji smrtni
uri. Amen.

Ob 7. uri. Jezus je postavil zakra¬
ment presvetega rešnjega Telesa. —
Gospod nisem vreden, da greš pod mojo
streho itd.

Ob 8. uri. Jezus je na Oljski gori
molil in krvavi pot potil. — Gospod, ne
moja, ampak tvoja volja se naj zgodi!

Ob 9. uri. Jezus je od sovražnikov
v jet in zvezan k Anu in Kajfu peljan.

Ti, Gospod! si moja moč, v tebi vse
Zmorem.

304

Kadar spat greš, in če se po noči pre¬
budiš, premišljuj Jezusa v ječi,  samot¬
nega, od prijateljev zapuščenega, ter od sovraž¬
nikov nezmerno zaničevanega, in zapljuvanega,
ter moli:

O moj Jezus! ti si krotek, kakor
jagnje, in pri nobeni krivici svojih ust ne
odpreš.

Zjutraj.

Ob 4. uri. Jezus je pred duhovno
gosposko postavljen in krivo sojen. —-
Gospod! tebi se darujem in vse, kar
imam, svojo dušo in svoje telo.

Ob 5. uri. Jezus je od Judov zavr¬
žen in pred Pilata postavljen. — O moj
Jezus! kolikor več za me trpiš, toliko
več se moje srce vnema od ljubezni do tebe.

Ob 6. uri. Jezus je bil od Heroda z
belim oblačilom zasramovan. — O pre;
ljubeznjivi Jezus moj! rajši sem s teboj
zaničevan, kakor brez tebe časten. —

^ Ob 7. uri. Jezus je bil pred Pilatom
Grahu razbojniku zapostavljen in v
smittirjau. —Moje kraljestvo ni od teg a
sveta; ti, moj Jezus! si moj Bogi 11
moje vse.

305

Ob 8. uri. Jezus je bil krvavo bičan.
— O Gospod! ali je mogoče, da te vidim
vsega krvavega, in moje oči so brez
solz?

Ob 9. uri. Jezus je bil s trnjem
kronan in očitno zasramovan. — O moj
Jezus ! ozdravi moj napuh in kronaj mene
s krono ponižnosti.

Ob 10. uri. Jezus je bil od Pilata
v  smrt obsojen. — Moj Gospod in moj
Bog! če tebe imam, imam vse. Ne ti,
am pak jaz sem smrt zaslužil.

Ob 11. uri. Jezus je nesel svoj križ
11 a  goro Kalvarijo. — Moj zveličar! daj
m i milost, zavoljo tebe vse voljno trpeti.

Ob 12. uri. Jezus je bil v sredi dveh
razbojnikov križan. — O moj Jezus! daj,
tvoje trpljenje nad menoj ne bo zgub¬
ljeno.

Popoldne.

Ob 1. uri. Jezus je molil za svoje
8 °vražnike. — O Gospod! iz srca odpu-
stini vsem svojim sovražnikom; odpusti
bicli ti meni moje grehe.

20

306

Ob 2. uri. Jezus je desnemu razboj¬
niku sveti raj obljubil. — O moj Jezus!
daj tudi meni duha prave pokore, po
smrti pa sveti raj.

Ob. 3. uri. Jezus je na križu svojo
glavo nagnil in umrl. — O Jezus, tebi
živim! o Jezus, tebi umrjem! o Jezus,
tvoj sem živ in mrtev! Amen.

Ob 4. uri. Jezusovo srce je bilo s
sulico prebodeno. — O presladko srce
Jezusovo daj, da te bolje in bolje ljubim
vekomaj!

Ob 5. uri. Jezus je s križa vzet in
v grob položen. — O moj Jezus! daj mi
srečno zadnjo uro; — v tvoje svete roke
izročim svojo dušo. Amen.

I

307

Sveti križev pot.

„Nič ne more našega srca grehov bolj
očistiti , nič našega poželenja bolj vkrotiti,
nič nas k dobremu močneje priganjati, kakor
živo in večkratno premišljevanje Jezusovega
britkega trpljenja in njegovih krvavih. ran“,
pravi sv. Bernard. In sv. Albert celo trdi, da
je premišljevanje Kristusovega trpljenja bolj
zadužljivo, kakor če bi se kdo celo leto ob
suhem kruhu postil, do krvi bičal, ali bos v
sveto doželo na božjo pot hodil. Zato so pa
bosoljubni kristjani hodili že od nekdaj kaj
radi v duhu za Jezusom, s težkim križem ob¬
loženim, so premišljevali njegovo britko trp¬
ljenje in smrt, in obiskovali sveti križev pot.
»Pojdi, in stori tudi ti tako!“  (Luk.
10, 37.)

Pri križevem potu se prejme lehko več
popolnih in nepopolnih odpustkov, kteri vsi
Se  zamorejo tudi dušam v vicah darovati. V
ta  namen je pa treba:

L Da blagoslovljen križev pot v resnici
°biskuješ; — če pa zavoljo bolezni ali tesnega
Prostora hoditi ne moreš, se vsaj, če je mo-
?°če, proti vsakemu štacijonu obrni, ali pa
ne kaj stoje in nekaj kleče moli; — 2 .  da si
v  stanu milosti božje; — 3. da moliš z zgre-
v ani m  srcem; in 4. da pri vsaki postaji pre¬
mišljuješ Kristusovo trpljenje. Celo na voljo
ll  je pa dano, kaj in koliko hočeš premišlje¬
ni in moliti.

20 *

308

Pripravljanje.

Vsegamogočni, večni Bog! v poniž¬
nosti svojega srca te, kakor svojega Go¬
spoda in Boga molim in te zahvalim, da
si me stvaril, odrešil in po pravi in res¬
nični pokori že tolikokrat milostljivo po¬
svetil. Zlomi je žal, da sem tebe, največo
dobroto zopet hudo razžalil. Zato pa, o
ljubljeni Jezus! nastopim danes z zgre-
vanim srcem tvoj križev pot, da bi tvojo
neskončno ljubezen do mene bolj spozna¬
val, pa tudi premišljeval, koliko trpljenja
in žalosti so moji neštevilni grehi tebi in
tvoji presveti materi prizadjali. — 0
britkosti polna mati! podaj mi svojo roko,
da s teboj po križevem potu hodim; pod¬
piraj me, da na ni& drugega ne mislim,
kakor le na Jezusove in tvoje bolečine,
in na velikost in obilnost svojih pregreh.
— O moj zvesti angel, varuh! tudi ti m 1
stoj na strani, in peljaj mene, slepega
grešnika po potu Jezusovega trpljenja k
spoznanju mojih grehov in k resničnemu
poboljšanju. Amen.

Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za
ktere mu jih darovati želiš, da bi jim bili v

309

prid. Pri nekterih postajah se zadobijo popolni
odpustki; ker pa ne more nobeden sam zase
več, kakor le en sam popolni odpustek za-
dobiti, zatoraj obrni prvi popolni odpustek
sebi v prid, druge pa daruj Bogu za duše v
vicah, ali za dušo pokojnega očeta, ali pokojne
matere, brata, sestre, prijatelja ali kterega
drugega, ki je pomoči potreben.

I. Postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

V. Molimo te, Kristus in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poslušaj, o človek! kako krvoželjni in
nevoščljivi judje nedolžnega Jezusa krivo to¬
žijo, obrekujejo, črez njega lažejo in poprej
De vtihnejo, dokler ni Jezus k smrti obsojen;
~ on pa ne odgovori besedice, ampak trpi
v se tiho in potrpežljivo. O kolikorkrat tudi ti,
ljubi kristjan; zavoljo najmanjše reči, ali mo¬
rebiti celo po nedolžnem svojega bližnjega
tožiš in brez vsega usmiljenja po sodnijah
hraš; kolikokrat ga ogovarjaš in obrekuješ,
kamorkoli le prideš; črez njega laži trosiš,
ln  da bi ti ljudje bolj verovali, se celo pri-
dušuješ in krivo prisegaš. Koliko grenkih solz
[Dora nekteri revež, kterega si ti ob poštenje
ln  dobro ime spravil, zavoljo tebe pretočiti ;
ti pa se v srcu še veseliš, ali pa celo po-

310

bahaš, da si tega in unega v nesrečo spravil!
Oh, ali ne veš, da, če se sirotam krivica godi.
tvoji grehi v nebesa kričijo? Glej. tega mili
Jezus ne more več poslušati; — zato pa
zdihni k njemu :

O Jezus! z zgrevanim srcem te pro¬
sim, odpusti mi, da sem s svojimi grehi
tebi k smrti, svojemu bližnjemu pa k
časni in morebiti tudi k večni nesreči
pripomagal. Oh, naj še to popravim,
preden sam pred ostro sodbo pridem-
Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se naš¬
li. Postaja.

Jezus vzeme križ na svoje rame.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo-

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, o človek! s kakšno ljubeznijo
krotek Jezus svoj težki križ objame, in s ka-
košnim veseljem si ga na ranjeno ramo vzdigne-
da bi nam grešnikom križe polajšal in tolažb®
in podpore za vsakdanje trpljenje pridobil. —
Pa kaj, da si ljudje le prepogosto sami n° ve
križe nalagajo in pot življenja z bodečim

311

trnjem prepregajo, ker eden drugega sovra¬
žijo in med seboj nobenega potrpljenja ni¬
majo. Starši gledajo težko svoje nevoljne
otroke, otroci pa nimajo usmiljenja z onemog¬
limi starši; mož ne pregleda trohice svoji
ženi, in ona ne prizanese ničesar svojemu to-
varšu; sosed pika in črti svojega soseda; brat
tira sestro iz domače hiše; revež ne najde
sočutnega srca, in delavec ne dobi zaslužnega
plačila. Taki in enaki grehi predirajo oblake
in upijejo do božjega trona. Za njih voljo te
pri ostrem sodniku čaka strašen račun; zato
pa zdihni zdaj k njemu:

O Jezus! daj mi, te prosim, še nekaj
časa živeti, da še pred smrtjo vse stor¬
jene krivice poravnam, sovražnikom iz
srca odpustim, sirotam solze obrišem, in
popravim, kar sem dozdaj zamudil. Oh,
veliko imam še poravnati; — imej toraj
z menoj potrpljenje! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Grospod! usmili se nas.

111. Postaja.

Jezus pade prvikrat pod križem.

v. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬

rešil.

312

Semkaj se obrni, o človek! in poglej, kaj
jeza in nevoščljivost delate. Nedolžen Jezus
leži pod križem; — jeza mu je noge pod’
maknila, in nevoščljivost ga na zemljo vrgla.
0 strašna hudobija! ki se pa le prepogosto-
krat tudi pred našimi očmi ponavlja. — Le
glejte! Tu razbijajo divji starši noč in dan po
hramu, ter suvajo semtertje in mečejo ob tla
nedolžno dečico, tam pa zarobljeni otroci
pehajo svoje doslužene roditelje črez hišni
prag, ter jim oponašajo vsaki košček kruha:
— tu preganja in pretepa razdivjani mož
svojo ženo, tam pa pusti trdosrčna žena bole-
nega moža brez vsake postrežbe; — tu dajejo
brezusmiljeni predpostavljeni bolehasti družini
slovo, tam spravljajo pa lažnjivi zapravljivci
uboge sirote v nesrečo, ter jim pripravljajo
beraško palico. — Oh, kdo ne bi pri takih
križih omedlel? Kako hudo zadevajo v jezi in
nevoščljivosti vendar kristjani eden drugemu
na zemlji! Si med takimi mar tudi ti ? O potem
zdihui:

O Jezus! naloži mi, te lepo prosinh
za moje neštevilne grehe, ki sem jih v
hudi jezi storil, še na tem svetu kako
težko pokoro, da ž njo vsaj nekaj od¬
služim, in pravici božji zadostim. Amen.
Oče naš. Ceščena si Marija, čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

313

IV. Postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, o človek! kako lepo je videti, če
se otrok in mati rada imata, in eden drugega
tudi v trpljenju ne zapustita. Kdo bi take ma¬
tere ne ljubil, ki tudi nevoljno dete za svoje
spozna; kdo ne bi sina rad imel, ki s trp¬
ljenjem svoje matere sočutje ima? O, ko bi
le tudi med nami tako bilo! — Toda glejte !
Stari oče in onemogla mati pri odraščenih
strokih navadno nič več ne veljata. Kolikokrat
zbode svojeglaven sin s svojim hudobnim je¬
zikom sivega očeta globoko v srce; kolikokrat
rani jezična hči svojo slabostno mater v bo¬
lečo dušo 1 Marsikteri otrok računi že rano na
smrt svojih staršev; — pa tudi roditelji sprav¬
ljajo ne redkokrat ubogo dete iz sveta; — kaj
Pa imajo še le revni pasterki poleg očuha in
mačuhe tu in tam trpeti! Tudi med brati in
sestrami, znanci in sosedi je najti malo prave
ljubezni. — Oh, zakaj vendar je med nami
kristjani toliko sovraštva in preganjanja! Zdihni
toraj:

O Jezus! ravnaj moje oči, da ž njimi
nikomur ne zavidam; vodi moj jezik, da
z  njim nikogar ne opravljam, in s svojo

314

ljubeznijo ogrej moje srce, da nikogar ne
sovražim, marveč vsakemu z besedo in
dejanjem rad pomagam. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

V. Postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan! Simeon se od za¬
četka križa brani, poznej pa z mirom z večini
veseljem pomaga Jezusu križ nositi, nam T
posnemo, naj bi tudi mi, vsak po svoji moči
in po svojem stanu bližnjemu v potrebi radi
pomagali, ne glede na hvalo in plačilo.

Ti slišiš, kako nekteri v siromaštvu in celo f
bolezni preklinja Boga, uro svojega rojstva,
gosposko, gospodarstvo, slabo vreme in drug®
nezgode; kako se togoti mož nad ženo, > n
izdaja hudiču njo, zakon in otroke, žena P a
svojega tovarša ali celo žlahto; — bi li ne
mogel vsaj nekaj pomagati, bodi si z dobi'®
besedo in tolažbo, ali pa vsaj z molitvijo? f
Ti slišiš, kako nekteri otroci preklinjajo svoj®
starše, da so jih na svet spravili, pa ji®

315

ne pomagajo trohice ne na duši, ne na telesu.
0 koliko lepih prilik se ti ponuja, za take
križe milostljivo poprijeti in sirotam iz hude
zadrege pomagati, da se ljubi Bog dalje ne
žali tvoj bližnji pa še več ra-a ne trpi! Je-
zus ki nikomur dolžen ne ostane, bi tudi tebi
enkrat obilno povrnil vse kar bi enemu naj¬
manjših dobrega storil. K njemu pa zdaj
zdihni rekoč:

O Jezus! odpuščenja prosim, — od-
puščenja zato. da dozdaj nisem le sam v
nadlogah preklinjal, ampak sem večkrat
♦udi kriv bil, da so drugi v tej pregrehi
živeli. Dodeli mi milost, da se črez vsa¬
kega usmilim, ki v potrebi svojo roko k
kleni steguje, de enkrat tudi jaz pri tebi
usmiljenje najdem. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas,
VI. Postaja.

Veronika Jezusu potni prt poda.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬

rešil.

316

Poglej, ljubi kristjan! kako pobožna Ve¬
ronika ljubemu Jezusu z nedolžnimi rokami
snažen prt poda, da se obriše; — in na tem
prtu se pozna potem njegovo sveto obličje. -
Oh, koliko prtov je najti tudi med nami, na
kterih marsiktera grenka solza visi! To je
prt, ljubi mož! ki ti ga je tvoja žena, kot ne¬
vesta k hiši prinesla, kterega si pa njej in
ubogim otrokom ti zapravil; — to je prt, ki
si ga lažljivi in krivični dediči po smrti po¬
kojnega skrivoma za se zadržijo; — to je prt,
ki ga ti, neusmiljeni oderuh! zapuščenim si¬
rotam iz rok trgaš, ker se braniti ne vejo in
ne morejo; — to je prt, s kterim se gizda r «
nesramno oblačijo, da svoje grde grehe pred
svetom ložej zakrivajo in nedolžne pohujšujejo;
— to je prt, ki ga razuzdan zapeljivec ne¬
dolžni deklici v roke poda, da jo ložej zn;
pelja; — to je prt, s kterim zviti grešniki
pri spovednici svoje grehe zakrivajo; — to j«
prt, s kterim goljufi svoje krivice in hudobije
tajijo, da ne bi na svetli dan prišle, in s kte¬
rim se pred ljudmi pravične in poštene de¬
lajo ; — to je prt, v kterega zavit boš ne¬
koliko časa v grobu prhne], in kterega bo na
sodnji dan Jezus celega pred vsem svetom
razkril. Zato pa zdihni k njemu:

O Jezus! zdaj le še prav spoznana,
kaka zavržena gnjusoba sem pred teboj
in celim svetom. O vtisni svojo lepo po -
dobo globoko v moje srce, naj svoj®

317

grehe prav spoznam, resnično obžalujem,
in se spokorim. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Očetu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

VII. Postaja.

Jezus pade drugikrat pod križeiu.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, o človek! kako Jezus pod težo
križa že drugikrat obnemore in na zemljo
Pade. Ali pa tudi veš, zakaj? Oh, zavoljo tebe;
ker po tolikih obljubah, tolikih spovedih in
tolikih letih še vendar le zopet v*svoje na¬
vadno grehe padeš, in s tem Jezusa iz no¬
vega žališ. In po tvojih grehih pohujšani in
zapeljani zajdejo zraven tebe še tudi drugi
na  grešne pote, in pridejo po njih v časno in
večno nesrečo. Kako boš popravil vse tuje
§ le he, s kterimi si ob najdražji dušni kinč,
~~ ob milost božjo spravil nedolžne? Glej,
koliko jih bi prišlo enkrat v nebesa, ki bodo
ed tebe pohujšani, zavrženi v večno pogub-
'jenje! O kako strašna sodba te čaka pri Je-
? Us u, ki bo vse duše, ki so zavoljo tebe padle
ln  niso več vstale, tirjal iz tvojih rok! Le

318

preštej nje, ki si je pohujšal; — vse to bodo
na soidnji dan tožile. Zato pa zdihui:

O Jezus! kako močno me greva, ker
sem po svoji razuzdanosti toliko duš ne
samo v greli in časno nesrečo, ampak
morebiti še tudi v večno pogubljenje spra¬
vil. Pomagaj mi, da zanaprej nikogar
več ne pohujšam, za vse od mene polmj-
šane pa vedno molim. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

VIII. Postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Glej, ljubi kristjan! kako malo oseb
Jezusom na križevem potu gre; le nekoliko
usmiljenih žen in otrok ga spremlja, ter mu
z jokom pot posodi. Tukaj, kder bi zares
vredno bilo, pretakati potoke solz. se jih l e
malo prelije, drugod pa joka in žalovanja
konca in kraja. — Oh, koliko jokanja se sliši
po širokem svetu, — zdaj veselega zdaj ž»
lostnega, zdaj hinavskega, večkrat tudi

319

jeze in prevzetije, večjidel le praznega, malo
pa za storjen greh, celo redkokrat, kadar je
Jezus razžaljen! Tu se joče nesrečno oženjen
mož, ki se svojega zakonskega križa več zne¬
biti ne more, tam pa toči britke solze zapu¬
ščena žena, ker njeni tovarš po krčmah pre¬
moženje zapravlja; — tu se joka pozabljen
°trok, ki so ga oče ali nezakonska mati bi - ez
nauka in strehe zapuščeno revše na svetu za¬
pustili, tam pa si briše iz oči vroče solze za¬
peljana sirota, ter milo zdihuje po zgubljenem
devištvu in poštenju; — tu joka težak, kte-
femu trdosrčen oderuh krvavo zasluženega
plačila ne da, tam pa plaka ubogo družinče,
ker neusmiljen gospodar ž njim grdo ravna.
Kdo drugi zamore vse te solze posušiti, kdo
užaljena srca potolažiti, kakor le Jezus! Zato
Pa zdihni k njemu:

O Jezus! kaj vendar mora to biti, da
Jaz za časno zgubo več solz najdem, ka¬
kor za svoje neštevilne grehe? Kako je
hb da nad tvojim nezmernim trpljenjem
bobene žalosti ne čutim, in se mi ljudje,
ki sem jih morebiti jaz v nesrečo spravil,
bič ne usmilijo ? Oh, dodeli mi solze prave
Pokore, da ž njimi svoje grehe objokujem.
Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

k smili se nas, o Gospod! usmili se nas.

320

IX. Postaja.

Jezus tretjikrat pod križem pade.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Glej, ljubi kristjan! že tretjikrat pade Je¬
zus pod težo križa, in obleži pred teboj na
zemlji, kakor da bi te milo prosil, naj bi
vendar več v stare grehe ne padel, ampak za
vselej vstal in se resnično poboljšal. Pa ti še
ne nehaš grešiti, ampak se vračaš še nepre¬
nehoma v stare grehe nazaj; — oh, kako
boli to Jezusa! To ga teži, ter mu dušo in
srce potere. Kako je to, da ne moreš dati
grehu za vsikdar slovo? Nisi li še zadosti
globoko v greh zakopan? Kaj vendar imaš
od greha pričakovati ? O le pomisli, koliko
srečnejši bi bil pri Jezusu ! — Kako dolgo pa
bo vse to še trpelo? — O ne dolgo več. In
kaj te čaka potem po tolikih v grehu preži;
vetih letih ? Enkrat te bo greyalo, da si rajši
Jezusa, kakor greh zapustil, — ali takrat bo
prepozno. Bog dolgo čaka in veliko prizanaša,
ali slednjič pa udari brez vsega usmiljenja.
Kaj bo s teboj, če naglo in brez sv. zakra¬
mentov umrješ, in se s tolikimi grehi v več¬
nost preseliš? Zato zdihni:

O Jezus! zdaj spoznam, kako rad b>
mene v nebesih imel, ker za me toliko trpiš-
in z menoj toliko časa potrpljenje imaš-

321

In jaz, nelivaležnež sem na tebe clo zdaj
tako malo mislil in te tolikokrat žalil!
0 nebeški pastir! bodi milostljiv meni,
zgubljeni ovci. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

X. Postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Glej, ljubi kristjan! kako trdosrčni voj¬
ščaki in hlapci nedolžnega Jezusa do nagega
slečejo ter mu grenko pijačo ponudijo. Pa ni
s« čuditi, da črez Jezusa tako trpljenje pride,
8a j je med ljudmi dan današnji najti le malo
treznosti, sramožljivosti in pravega usmiljenja.
Ali ne vidiš, kako slepi starši pogostokrat
lastne otroke slečejo, ker jim zdaj po neraar-
^čini, zdaj po tožbah zapravijo vse imetje,
jAo da ubogi otroci pridejo na zadnje tujim
ljudem in sosečki na skrb; — kolikokrat pa
udira tudi zapravljiva deca brez vsega usmi-
b e uja lastne starše! In koliko je po širokem
*! e .tu pijanosti, po kteri zgine v marsikteri
u š> vse blagostanje in pride slednjič vse na

21

322

nič, ktera pa raztrga tudi mnogo deviških
vencev in prelomi še več krstnih in zakon¬
skih obljub! O koliko se popije danešnji dan
smrtnega strupa, zdaj po kaki nesreči, zdaj v
žalosti in jezi, ali pa tudi po zapeljivosti! Ni
čuda, da Boga greva, da je človeka stvaril.
Zakaj je toliko pijančevanja ravno po gospo¬
dovih dnevih, nasproti pa tako malo postov?
In kam se je največa braniteljica deviške
mladosti, ljuba sramožljivost skrila ? Oh, kaj
vse mora Jezus gledati, in koliko za to trpeti!
Zato zdihni:

O Jezus! kleče tebi dnes obljubim,
da hočem odsihmal trezno, sramožljivo in
pošteno živeti, da na dan ostre sodbe naj¬
dem pri tebi usmiljenje. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.
XI. Postaja.

iezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, Kristus in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan! kako neusmiljeni
vojščaki Jezusu roke in noge razpenjajo, in
kako mu jih z žreblji na križ pribijajo. On p»-

323

kakor krotko jagnje trpi vse tiho in mirno,
naj bi človek njegovo ljubezen bolj spoznaval.
Ali kaj, da grdo sovraštvo poprej ne miruje,
dokler Jezusa na križu ne umori; — človek,
ves zaslepljen se za nič ne zmeni in ničesar
ne veruje, ampak dirja vedno le za grehom.
Jezusa pa pribija na križ. O kolike bolečine
pretrpi Jezus na križu, in kako malo jih je,
ki bi si njegovo trpljenje k srcu vzeli! O le
glej! Jezus prenaša nepopisljive muke viseč na
postelji trdega križa, človek pa se valja leta
in leta po postelji nesramne zapeljivosti. O
koliko skrivnih grehov, ki v nebo upijejo, se
stori na samski, pa tudi na zakonski postelji!
In vse kletve, laži, grda obrekovanja in oprav¬
ljanja, s kterimi svojega bližnjega brez vsega
usmiljenja v srce zbadaš, kaj so drugega, ka¬
kor ostri žreblji, ki jih zabijaš Jezusu v roke
'n noge! Kdaj vendar bo konec vsem tem
grehom, — in kdo bo pomagal Jezusu s križa?
)®aj zdaj se obrni z zgrevanim srcem k njemu
ln  zdih.ni:

O Jezus! zdaj le še prav spoznam,
‘ta s svojimi grehi nisem samo bližnjemu
n f duši škodoval, ampak da sem ranil ž
jbimi občutljivo tudi tvoje presveto srce
111  tvoje ude, in te pribil na križ. Zato pa
ta prosim,‘odpusti mi, saj imam resnično
'°l)o, nikdar več grešiti. Amen.

21 *

324

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas.

XII. Postaja.

Jezus na križ povišan umrje.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan ! kako milo se Je¬
zus na križ povišan od svojih poslovi, in kako
potem z nagnjeno glavo umrje. Pa v smrtnik
težavah mu nikdo glave ne podpira, nikdo ga
ne tolaži; — od vseh je zapuščen. Kde le
so zdaj tisti, kterim je Jezus toliko dobrot
skazal; — kam so se poskrili oni, ki jih j e
ozdravil ? Niso li nič slišali, da njih dobrot¬
nik na križu trpi? Zakaj niso prišli, ga za¬
govarjat ali vsaj v smrtnih težavah tolažit?
Oh, kako hitro pozabi vendar človek na pre¬
jete dobrote! Zato pa, ker ljudje z Jezusom
nobenega usmiljenja nimajo, žaluje za njim
vsa narava. O človek! kaj bo s teboj, če tj
Jezus vse to enkrat povrne, in tudi k tvoji
smrti ne pride; — kam boš odposlal pote®
svojo dušo, in kam svoje telo? Ako boš živel
brez Boga, moral boš brez njega tudi umreti;
— ali kaj pa te čaka po taki smrti v V e ' c '
nosti ? In vendar, kako malo, kako slabo se

325

pripravljajo ljudje v življenju na srečno smrt;
— oh, kolikokrat še celo pripoinagajo sebi in
drugim k nesrečni smrti! Zato pa zdihni:

O Jezus! koliko ljudi je moralo tudi
že zavoljo mene morebiti v zemljo iti,
ker jim nisem na boleni postelji pomagal,
ampak sem jim celo smrt želel. Imej z me¬
noj usmiljenje, ter me varuj nagle, nepre-
videne in nesrečne smrti. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

XIII. Postaja.

Jezusa s križa vzemejo in Mariji v naročje položijo.

V. Molimo te, Kristus ! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬

rešil.

Poglej, ljubi kristjan! kako je žalostna
™ a ti Marija tudi mrtvo truplo svojega Sina
liubeznjivo objela in ga v svojem naročju dr¬
žala. Tako ravna prava ljubav; — to stori
viste ljubezni plamteče srce! — Kje so pa
“ a n danešnji taki otroci, — kje take matere ?
>ft č so srečni starši, ki še imajo nedolžne
°troke v svojem krilu; — srečni so pa tudi
otroci, ki radi doma pri svojih starših osta-
ne J° !  Oh, najdeš pa tudi starše, ki se za

326

lastne otroke ne zmenijo ter nje pustijo brez
vsakega nauka, nje pohujšujejo in jim do¬
volijo, cela leta v zapeljivosti živeti, ali pa
nje celo zavržejo in malovrednim ljudem pre¬
pustijo! So pa tudi otroci, ki lastnih rodi¬
teljev pri sebi ne trpijo, jih brez usmiljenja
v tuje hiše odpravijo, jih celo na smrtni po¬
stelji ne obiščejo, še manj pa potolažijo in za
nje skrbijo. Le poglejte po svetu, kako se
marsikteremu dedeku, kako punci tu in tam
godi; — glejte, kakšni so nekteri očuhi in
snehe; kako zapuščeni nekteri pasterki, in
oh, kako hudo se s premnogim nezakonskim
otrokom ravna, ki je sebi in drugim v nad¬
logo ! Kje je tukaj prava ljubezen ? Oh, koliko
je pa tudi kristjanov po imenu, ki za Jezusa
in Marijo ne marajo, ampak živijo leta in leta
brez Boga! Ali prišla bo ura, ko bodo Jezusa
in Marijo klicali na pomoč, — pa zastonj;
ne bota se jim oglasila. Preudari to dobro,
ljubi kristjan! in pomisli, kako bo s teboj p°
smrti! Zdaj pa zdihni:

O Jezus! bojim se pravične in ostre
sodbe j  ki me čaka po smrti v večnosti,
kajti marsikaj skritega iz mojega živ¬
ljenja bo prišlo takrat na svetli dan. D a
mi pa bo smrt sladka in sodba mil a >
hočem zanaprej vedno po sv. veri živeti.
Amen.

327

v V

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

XIV. Postaja.

Jezusa v grob položijo.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej še zdaj, ljubi kristjan! kako Je¬
zusa v grob položijo, in premisli, kako se na
svetu vse hitro spremeni. Vse je prah in pe¬
pel; — človek je le senca, in celo kratko je
njegovo življenje. Po kratkem bivanju se skrije
12  te zemlje, in kmalu ne ve nikdo več za
njegovo ime. Glej! Ko so Jezusovo truplo v
grob polagali, je njegova duša bila že v pred-
P e klu pravičnim v pomoč. Pomisli pa zdaj!
ho bodo tebi oči zatisnjene, roke v križ
dejane in usta zavezana; ko bode tvoje mrtvo
tr uplo v trugo položeno, — bo li takrat tvoja
duša prišla med izvoljene k Jezusu? Kaj ti
poreče tvoja vest? — Glej, morebiti se boš
v  kratkem vlegel, da bi se na tem svetu več
De  prebudil! človek, ki te bo zagrnil, hodi
gabiti že mimo tebe. Poznaš li motiko, s
ktero ti bo grob skopan; — in črva? Mali
j® sicer, in vendar bo tvoje truplo celo vničil
1 2 misli večkrat na svojo morebiti bližnjo

328

smrt in popravi zdaj, dokler še imaš čas, kar
ti je težkega na vesti. Nikar se ne zanašaj
na svoje znance in domače ljudi. Komaj bodo
tvoje truplo pokopali in si tvoji reči razdelili,
boš morebiti od vseh celo pozabljen, — ali
pa te bodo še ogovarjali in kleli; bo li tako
tvoji ubogi duši kaj pomagano'? Zato pa
zdihni zdaj:

O Jezus! zanaprej si hočem poslednje
reči: smrt, sodbo, pekel in nebesa po-
gostoma k srcu vzeti, saj ne vem, kaj
me po tem življenju čaka. O bodi meni
ubogemu grešniku v življenju in v več¬
nosti milostljiv. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.


329

Molitev.

O Jezus ! umreti mora vendar strašno
biti, ker se vsa narava smrti tako zoper¬
stavlja. Zato se pa tudi jaz smrti bojim,
toliko bolj, ker ne vem, kakšna sodba me
v  večnosti čaka. Kaj rad bi še nekaj
časa živel, da bi zamogel še kaj dobrega
storiti, pred vsem pa se resnično spokoriti.
I)obro vem, kako težko bom zapustil svet,
starše, otroke, znance in prijatelje, In
kako tudi bi se zamogel smrti veseliti,
ker ne vem, bom li zveličan ali pogubljen;
kako brez straha ostremu sodniku na¬
sproti iti, ker se še nisem cisto spovedal,
ne svojih grehov prav obžaloval in ne za
nje zadostil? In tudi v smrtni sili me bodo
morebiti napadale strašne skušnjave,
kterih se ne bom mogel ubraniti. Ce pa
se v zadnji uri le en smrtni greli storim
v tistem oči zatisnem, — oh, kam
P°jde potem moja uboga duša? Zato pa,
0  Jezus! kličem zdaj k srcu tvojega trp¬
anja in usmiljenja ter te prosim, naj mi
l) o tvoj križ in tvoja smrt vedno najlepši

330

nauk za celo moje življenje in najslajša
tolažba v moji smrti.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam pri¬
poročim svojo dušo in telo, svoje življenje
in smrt. Amen.

Oče naš. Česčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

•o-SV?;

"ČOo

331

P e s m i.

Mesna pesem.
Vstop.

Pred Bogom pokleknimo,
Povzdignimo srce!

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.
Daritev svete maše

Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grehe naše,

In varje nas nadlog.

Mi v  grešniki spoznamo,
Zalili smo Boga;

O težko vest imamo,

Pokoja nam ne da.
Marija, vsi svetniki!

Pomoči prosimo,

Da v  grešniki veliki
Še milost najdemo.

Slava.

Bogu bod’ čast in hvala!

Na zemlji mir ljudem,
Da milost božja dala
Rešenje vsem stvarem.

332

Bog! hvalo ti pojemo,

Si prišel greh odvzet,

Ti slavo, čast dajemo,

Ker sam, o Bog! si svet,

Evangelj.

Bog sam nam oznanjuje
V življenje srečni pot,
Temoto razsvetljuje,

Nas var’je grešnih zmot,
Kristjani! poslušajmo,

Kar Jezus nas uči,

Po njem se vsel’ ravnajmo,
Izglede nam deli.

Vera.

Jaz verjem, Bog nebeški,

Da ti si stvarnik moj;
Odrešil rod človeški
Je Sin edini tvoj.

Svet’ Duh pri nas prebiva
Od Jezusa poslan;

Dare njegove vživa

Na zemlji vsak kristjan.

Kar si, o Bog! oznanil,

Kar tvoj je Sin učil,

V katoTški cerkvi hranil,
Ter za njo kri prelil.

To verjem vse resnično.

Le Bog! pomoč mi daj,
Živeti tud’ pravično,

Da pridem v sveti raj.

Darovanje,

Sprejmi Bog, Oče večni!

Od nas prečisti dar,

Ki grešniki nesrečni
Ga damo na oltar
Za svoje hudobije,

In celega sveta;

Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,
Gospod-Boga prosimo,

Da mu prijeten bo;

Da njemu bo v češčenje,

V zahvalo in na čast,
Kristjanom pa v življenje,

In sveti cerkvi v rast.

Svet.

Svet, svet, svet Bog nebeški
Oblast imaš črez vse;

Cel svet, ves rod človeški
Ti hvalo, čast daje,

Naj vedno hvaljen bode
Tvoj Sin, zdaj darovan.
Odrešit vse narode
Od tebe nam poslan.

Vse cerkve poglavarja
Se spomni, o Gospod !
Vseh škofov in cesarja;
Ohrani jih povsod.

334

• ' '

Ti vodi vse kristjane,

Preljubi duš pastir,

Da bodo tebi vdane,

Jim daj nebeški mir.

Po povzdigovanji.

O angeli hitite,

In pridite z nebes!

Presveti kruh molite,

Ni kruh več, Bog je res.
Počutkom je telesa
Zdaj Jezus tukaj skrit,

O da bi šli v nebesa
Ga gledat in častit!

O Jezus! ti se vsmili
Duš bratov in sestric,

Da bodo mir dobili,

Odreši jih iz vic.

Pa tudi nam dodeli
Po smrti sveti raj,

Da bomo ž njimi peli
Ti hvalo vekomaj.

Naš duh, o Bog! ti poje:

Bod’ češeen, Oče ti!
Kraljestvo pridi tvoje,

Naj se, kar češ, zgodi.

Daj nam kruh, hrano zdravo;

Odpusti nam dolge,

Ne vpelji nas v skušnjavo,

In reši zlega še.


Sveto obhajilo.

Moj Jezus! tebe vžiti
Iz srca hrepenim,

Pa sem nevreden priti,
Ker toljkokrat grešim.
Očisti dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Mi skazi milost svojo,

Da v revno srce greš.

O Jezus! k meni pridi,
Preženi grehov noč,

Da duša moja vidi
Ljubezni tvoje moč.
Ostani vedno v meni,

Da v tebi jaz živim,

Z menoj se trdno skleni,
Da te več ne zgubim.

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Počastili Boga,

Očetu darovali
Sina njegovega.

Mrtvim in živim sprava
Naj pri Očetu bo,

Nam bodi pa zastava,

Da pridemo v nebo.

336

Oče naš.'

Očeta ino Sina
In Duha svetega,

V časti tega imena
častimo mi Boga.

Molitev ta je sveta,

S katero je učil

Kristus častit, Očeta
In nam jo naročil.

Oče naš! ki v nebesih
Kraljuješ vekomaj,

Na dušah, in telesih

Svoj blagoslov nam daj.

Vsel’ bodi posvečeno,

Tvoje sveto ime;

Svetejše ni nobeno,

Kakor nam tvoje je.

Tvoje kraljestvo pridi
Po naši smrti k nam ;

Tvoja volja se ’zidi
Na zemlji kakor tam.

Daj nam vsakdanj'ga kruha
Za dušo, za telo:

Pošlji nam svet’ga Duha,

Ki ga posvetil bo.

Odpusti, mi želimo,

Vse naše grehe nam,

Kakor mi odpustimo
Vsem svojim dolžnikom.

,337

Ne vpeljaj nas v skušnjavo,
In zlega reši nas,

Ter daj nam misel pravo,

Te ljubit vsaki čas. Amen.

Postna k predigi.

Sem. sem, o grešnik pridi!
Poglej zveličarja,

Na strašnem lesu križa
Za te razpetega.

Njegovo sveto lice,

Premisli o kristjan!

Ni skoro več poznati,

Je polno britkih ran.

Od nog do vrha glave
Je z ranami pokrit,

Ne vidiš kože zdrave,

Vsak ud ima razbit.

Le tvoji grehi krivi
So vseh teh bolečin,

Za tebe dolg plačuje
Na križu božji Sin.

Glej! Jezus glavo nagne,
Umerje za ljudi,

Ko v strašnih mukah dušo
Očetu izroči.

Zdaj se vsa zemlja trese,

In solnee luč zgubi;

Nad Jezusovo smrtjo
Strmijo vse stvari.

22

338

Alj s križa luč življenja
Prisveti nam lepo,

In v zdaj največi grešnik,
če hoče, gre v nebo.
Se na me, Jezus mili!

Iz tvojih svetih ran
Žar milosti naj sije
Na strašni sodnji dan.

Prva adventna.

Marija, bod’ češčena,
Danica ju terna!

Prelepo razsvetljena
Mati zveličarja!

Brez vsega madeža,

Ti bodeš porodila
Nam Sina božjega.

Od božje visokosti
Arhangel je poslan,

K devici greha prosti,
Gabriel imen’van,

On tako govori:

„češčena si Marija,
Vsa polna milosti!"

Marija razumela
Besed njegovih ni,

Zato pa je želela,

Naj ji odgovori.

„Marija se ne boj!

Glej, ti si milost našla,
Svet duh je ženin tvoj".


„Bog hoče, da spočela
V telesu svojem zdaj,
In Sina boš imela,

Ime mu Jezus daj!
Glej, Sin Najvikšega
Kraljeval bo na tronu
Očeta Davida 11 .

Kat bo se to zgodilo,
Ker ne spoznam moža
„Vse bo se dopolnilo",
Odgor angel da
„Obsenčil tebe bo
Svet duh, da porodilo
Deviško bo telo.

Glej mati že postala
Elizabeta je,

Ki je imenovala
Nerodovitna se.

Saj, nemogoča ni

Pri Bogu reč nobena,
Kar hoče, se zgodi“.

Na to Marija rekla:

„Naj meni se zgodi,
Gospodova sem dekla,

Kar on z menoj stori".
Vesel še angelj zdaj
Pozdravi njo, in nese
Odgovor v sveti raj.

Se odprejo nebesa,

Sin božji gre na svet,

’Z Marij’nega telesa
Telo si hoče vzet’;

Se trudit’ in trpet’,

Za grešni rod človeški
Na lesu križa vmret’.

O božja porodnica,

Prelep deviški cvet!

Daj nam devic devica.

Ti pesem slave pet’:

Kdar pa nam vmreti bo,
Pomagaj, o Marija!

Da pridemo v nebo.

Druga adventna.

Vi, oblaki, ga rosite!

Ino zemlja naj ga da!

Ve nebesa nam pošljite
Skor’ zveličarja sveta!
Milo so ljudje zdilTvali,

V grehih in temi ječali;
Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški vsmili,

Vidi toljko bolečin;

Da bi se ljudje rešili.

Se ponudi božji Sin.
D'vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Glej, pokorno je srce,

Kar Gospod mi zapove.

341

Zgodba sveta in vesela!

Nam odklene vsem nebo:
Glej, devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,

Se za miolst zahvalimo;

Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti že je spanja,
Glas nebeški kliče nas,

Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.

Vsi odvrzimo hudobo,

Pa oblecimo svetlobo,

Da preide greha noč,

In nas vodi božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostol nas uči,

Ne nečisto, ne požrešno,
NeVošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Cegar prihod se nam bliža,

Da prav s čistim srcem vsak
Bo Mesiju bolj enak.

O zveličar! pridi skoraj,

Da se spolni, kar želim,

In prinesi moč od zgoraj,

Da se čisto spokorim;

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vžiya duh človeški;

342

Daj, da pridem sodnji dan
K ovcam na desno stran!

Sladko ime Jezus.

0 Jezus, sladek moj spomin !
Veselje srčnih globočin,

Crez med in pa sladčiee vse
Nazočnost tvoja sladka je.

Ni moč zapeti lepšega,

Ni slišati srčnejšega,

In slajših misel tudi ni.

Kot si, o mili Jezus, ti!

Spokornikom si upanje.
Pravičnim pa veselje vse;

Tem dober, ki te iščejo,

Kaj tem še, ki te najdejo!

Naš jezik je ne dopove
Tud’ črka ne sladkosti te;

Le kdor si skusi, ve in zna,
Kaj ljubiti je Jezusa.

O Jezus, vernih src sladkost!
Živ vir in pameti svetlost!
Napolniš z radostjo srce,
Presežeš vseh ljudi želje.

Lepota, Jezus! angeljska,

V ušesih pesem milena,

Ti v ustih si presladek med,
In v srcih pa nebeška jed.

343

50 lačni še, ki te jedo,

Jih žeja še, ki te pijo;

Si ne žele nič ljubšega,

Ko tebe mil’ga Jezusa.

O sladki Jezus, moje vse!

51 moje duše upanje,

Te solzne iščejo oči,

Po tebi duša hrepeni.

Ostani, o Gospod! pri nas,
Ostani, Jezus večni čas;
Preženi duha nam terno,

In nas napolni z milostjo!

O mili Jezus, čutim naj
Ljubezen močno tvojo zdaj ;
Pripelji me v nebeško slast,
Da večno gledam tvojo čast.

Veselje bodi, Jezus! nam,

Ki boš plačilo naše tam,

Ti bodi naše slave vir.
Zveličanje, nebeški mir!

Trpljenje Jezusovo I.

V vrtu tam na Oljski gori,
Izveličar naš kleči:

Luna sije v bledi zori,

On krvavi pot poti.

Ga obhajajo težave,

Gleda strašno Golgoto;

344

In učencev trudne glave
Mirno tam počivajo.

Ze sovražna truma hruje,
Iškarjot jo sam pelja,

Jezusa on poljubuje,

Ga sovražnikom izda.

„Koga iščete ?“ jim reče,

Vse popada in leži;

Ker se jim pa branit neče,

So ga križem zvezali.

Iz ljubezni do Očeta
Trinogom pusti se vjet,

In za grehe vsega sveta
Hoče kakor jagnje vmret.

Penijo se vrtoglavci,

Ves pohleven on molči:

Ljudstvo šuntajo hinavci,

Da le: križaj ga!“ kriči.

Tuj sodnik na sodnem stoli
Ga nedolžnega spozna;

Truma pa v dvorišči doli
Se vtolažiti ne da.

„Jaz ne najdem“, Poncij vpije,
„Greha; smrti vreden ni!“

„Le črez nas se naj razlije".
Kliče ljudstvo, „njega kri!“

Boke si Pilat zdaj vmije,

Križat Jezusa pusti,

Grozno breme hudobije
Njemu ljudstvo navali.

Gora strma ino bridka,

Težek križ in pot je trd:
Jezus ide brez počitka,

Za nas voljno v grozno smrt

Ves oslabljen Jezus dojde
V glav mrtvaških strašni kraj
Da v nebesa človek pojde,
Vmira on na križu zdaj;

Kri preliva in plačuje,

Kar je Adam pregrešil.

Za sovražnike zdihuje,

Da bi 'Oče odpustil.

Ves nedolžni Jezus vmira.

Ljudstvo njemu se smeji;

Le k Očetu se ozira,

In mu dušo izroči.

Pokati začele skale.

Tresti zemlja in nebo;
Grešne trume so spoznale:

„Pravi božji Sin je to!“

Vidiš tam pod križem stati
Jezusa prijatelje;

Z njimi začni žalovati;

Tudi ti razjokaj se!
Magdalena solze taka,

Ljubi Janez se solzi,

S svoj’mi solzami omaka
Mati svoj’ga Sina kri.

Njega duša obiskuje

Vernih duš počiven kraj,

In v pred peklom oznanjuje
Se očakom sveti raj.

Truplo v skalo pokopali
Žalostni prijatelji;

Skrbno so zavarovali
Jezusa sovražniki.

Jezus s’cer je moral vmreti
Da bi nam življenje dal;

Vendar v zemlji ne strohneti,
Sam je spet od smrti vstal.

Hudobija tega sveta
Zdaj premagana leži;

V časti svojega Očeta
Izveličar naš živi.

Trpljenje Jezusovo II.

Daj mi, Jezus, da žalujem,

Smrt, trpljenje objokujem,

Ki si jagnje, ga prestal,

Grehe zbrisal, milost dal.

Odpevek:

Jezus, daj da tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

In trpljenje prebridko
Naj pomoč nam v smrti bo.

Nas odrešit’ smrt si zvolil,

Pred Očetom trikrat molil,
Si krvavi pot potil,

Kel’h trpljenja čisto spil.

Tolovaji te obdali,

Zvezali te in peljali,
Uklenili ti roke,

Ktere celi svet drže.

Umoriti te sklenili,

Križaj ga hudobni vpili,
Tepli, bili, da se kri
Iz bolečih ran cedi.

Trnje bodo čelo tvoje.

Za velike grehe moje;

Tebi Jezus, kralj sveta,
Žezlo, trst se v roke da.

Oh, na križ so te razpeli,

In na križu te še kleli ;
Toljko si za nas trpel,

Da si grehe nam odvzel.

Naši grehi te izdali.

Jezus! so zasramovali,
Tepen za naš greh si bil
In na križu kri prelil.

K tebi čemo se podati,

Za pregrehe žalovati,

Da se tvoja rešnja kri
Kdaj nad nami ne zgubi.

V čast trpljenja Jezusovega.

Čem trpljenje tvoje peti.
Vsmiljenje s teboj imeti,

0 nedolžno jagnje ti!

Ki mi greh ud vzelo si.

Jezus! vtisni rane svoje
Mi globoko v srce moje,

Bodi meni tvoja kri
K spravi in zveličanji.

Vidim te na goro iti
In za grešnike moliti ;

V ogradi tam ti klečiš,

In krvavi pot potiš.

Tebe vezat, tebe suvat,

Kanit ino zasramovat
Pridejo sovražniki,

In prerad se vdaš jim ti.

Grdo te sodniki ’majo.

In vojščakom te predajo,

K stebru te privežejo
Nevsmiljeno bičajo.

Venec s trnja 7 maš na glavi,

Ž njim preboden, ves krvavi,
Bolečine vse trpiš,

Kadovoljno vlečeš križ.

Strašno ranjen, slab in bledi.
Med hudobnikoma v sredi,
Umiraš na križu tam,

Ino daš življenje nam.

349

Jaz sera uzrok smrti tvoji,
Jezus! tebe grehi moji
So predali, bičali,

Kronali in križali.

Oh, iz srca nje zdaj z grivam,
In se v tvoje rane skrivam,
Da se tvoja rešnja kri
Kdaj nad menoj ne zgubi.

Sveti križev pot.

Oh pridite stvari!

Kaj, glejte, se godi!

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi!

Kazbičan, zapljuvan,

In kronan, zasram’van ;
Pred sodbo je peljan,
Nedolžen v smrt izdan!

Glej! križ mu nalože
Na ranjene rame!

Oh. jagnje božje gre
In nese vseh dolge!

Opešal je v močeh,

Podrl ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potrt na tleh.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater Sin;

350

Nji gre meč bolečin
Do srca globočin.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te
Ne brani križa se!

S prtom Veronika
Obriše Jezusa ;

Spomin za to ji da
Trpljenja bridkega.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O nehaj, grešni svet
V pregrehah še živet’.

Ve vsmiljene žene!

Ne jokajte za me;

Le točite za se;
Spokornosti solze,

Oh! Jezus omedli,

Pod križom spet leži;

Naj vendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi!

Ko pride na goro,

Ga slečejo grdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge;

Žreblji mu zdaj nove
Se rane narede.

Na križu tam visi,

Oh, sveta teče kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

Marija, k teb’ bitim,
Tvoj’ga Sina častim;

Z vama dokler živim,
Kad jokam in trpim.

Za naš greh mrtvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega srea.

Sklep.

O Jezus, hvala zdaj
Ti bod’ in vekomaj;

Po tvoji smrti daj
Nam priti v sveti raj!

Sveti križ.

Kraljevo znamnje se blišči,
Skrivnost nam s križa zažari
Na njem življenje smrt stori,
Življenje s smrtjo nam dobi.

Za nas je od krvi neznan,
Odprta je njegova stran,

Mu lije rešna kri iz ran,

Da greh sveta je bil opran.

352

Zdaj je zveličar dokončal,

Kar David je prerokoval,
Narodom vsem oznanoval,

Da bo z lesa Bog kraljeval.

Prelepo in sveto drevo,
Kudeče pisano s krvjo!

Si bilo vredno ti samo
Nosit tak sveto telo.

Na tebe je pribita b’la
Odkupščina vsega sveta,
Pravici žaljen’ga Boga,

Da pekla rop je rešila.

Si češčen ti, presveti križ!
Edin nam upanje deliš,

Le ti nam milost zadobiš
In nam odpiraš paradiž.

Čast, hvala bodi vekomaj,
Neskončnemu Bogu vselaj!
Presveti križ nam vernim daj,
Da pridemo v nebeški raj!

Jezus Nazarenski.

Zdi se mi, da vidim mesto,
Mesto tam Jeruzalem;
Vidim ljudstvo tam nezvesto
Jezusa peljati sem.

Grozno Golgota se trese.

Pravit slišim strašen glas
Glej! nebeški stvarnik nese
Tamkaj težki križ za nas.

Glej! ki stvaril je svetove,

Z nič poklical vse stvari;

On. ki vse živi rodove,

Zdaj na zemlji tam leži.

Vse ga tepe, vse ga suje,

Vse mu grenko smrt preti,

Ves pod križem omaguje,

In krvavi pot poti.

Kje ste zdaj vi Galilejci,
Kterim on je kruh delil?

Kje boleni ino slepci,

Ki vas zdrave je storil?

Da bi tukaj pričevali.

Da je Jezus pravi Bog; —

Daleč tam so vsi ostali,

Ktere rešil je nadlog,

Strašna ura zdaj prihaja —
Sem pogleduj, grešnik, ti!

Strašna groza me obdaja,
Vidit’. ljudstvo kaj stori.

Svete roke zdaj pribije —
Grešnik, grešnik sem poglej!

Sveta kri po križu lije.

Oh, pokoro delaj zdaj!

Jezus Nazarenski vmira.
Strašno ziblje se nebo;

Plaho ljudstvo se ozira,

Trde skale pokajo!

Milo gleda luna bleda,

Svetlo solnce otemni,

Jezus prot’ nebesom gleda,
Vpije — kliče, govori:

„Oče! zdaj je dokončano,
Grešnik bo zveličan spet;
Vsem rodovom bodi znano,
Da je rešen celi svet!“
Zdaj še sveto glavo nagne
In Očetu se zroči:

O nedolžno božje jagnje!
Naše upanje si ti.

Obljuba ljubezni.

O večna resnica !

Jaz ver’jem na te;

O milost neskončna!

Jaz upam na te;

O večna dobrota!

Jaz revna sirota
Te ljubim črez- vse,
Oglej se na me !

Oh! zdaj še le čutim,

Kak slepi sem bil;

Da z grehom prekrutim
Sem te žalostil.

Jaz revež sem tvojo
Ljubezen in svojo
Tolažbo zgubil
In tebe žalil.

Oh, srce mi poči
Od žalosti zdaj,

Te prosim pomoči.

Mi milost podaj!

Ysa kri, ktera teče
Po križu, mi reče:
„Tolaženja dar
Ti dajem vsikdar“.

Oh, Jezus mi pravi:

„Poglej mojo stran,

Iu krono na glavi,

In mojih pet ran.

Na križu viseči
V ljubezni goreči,

V ljubezni sem vmrl,
In raj ti odprl".

Glej! ’z Jezusa teče
Za me resna kri!

Oh, močno me peče,
Srce me boli:

Da nisem ga ljubil.

Pa zdaj bom obljubil,

Da ga ne zgubim,

In ne žalostim.

Zato se jaz križa
Na večno držim,

Ko smrt se mi bliža,

Da ga ne zgubim.
Cem s križem živeti,

Vse križe trpeti;

Cem s križem zaspat’,
In s križem ustat’!

356

Velikonočna.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smrt, trohnoba!

Velikonočno jagnje bil,

Je drago kri za me prelil. Aleluja, aleluja!

Otet je človek, rešen!

In v brezdno satan trešen!

Zgubila smrt je svojo moč,

Odprt je grob, in kamen proč. Aleluja!

Odrešil je očete
V predpeklu dolgo vjete;

Častito jih pelja v nebo,

Po grehu jim zaklenjeno. Aleluja!

Kak svetijo se rane
Nevsmiljeno mu dane!

Veselje angelsko doni,

Da smrt je mrtva, nas uči. Aleluja!

Je trdna naša vera,

Besnica jo podpera;

Zveličar je od smrti vstal,

Še nas ne bode grob končal. Aleluja!

Mi bomo kratko spali,

Iz groba nekdaj vstali,

Obudil bo trobente glas,

V nebesa peljal Jezus nas. Aleluja!

Dopolnit’ moje želje,

Pripravit mi veselje

Si šel, zveličar, pred menoj;

Bom prišel, upam za teboj. Aleluja!

357

Daj se mi spokoriti,

V nebesa srečno priti,

Kder pri Očetu ti sediš,

Plačilo zvoljenim deliš. Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen;

S krvjo bom jagnjeta opran.

Med tvoje svate svat odbran. Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Ko ti, o Jezus, bratom brat,

Daj tudi nam od smrti vstat! Aleluja!

Pred sv. rešnjim telesom.

Cvetlice ve! ki noč in dan evetete
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete.

Se srečne pred ne ločite od tam;

0 da bi mogel jaz, ko ve umrete,

Na vaši stopnji bit’, pred Jezusom,

Da bi pred njim za njega dal življenje,
Ki dal .je sebe v moje odrešenje.

Tud’ blagor vam. ve svetlobele sveče!

Gorite tam zveličarju na čast;

0 da bi jaz deležen bil te sreče,

Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast!
T>a bi, enako vam, srce goreče
Povžilo v meni se Gospodu v last;

Ti jaz zamenjal z vami stopnjo svojo.
Dosegel koj bi srečo, radost svojo.

358

Bod’ slava tebi, blažena posoda!

Ki v tebi on prebiva, ljubi moj;
Vdeljena ti premastna je osoda,

Kot božji hram se svetiš pred menoj.
O ko bi služba hraniti Gospoda
Mi dana bila le en dan — nocoj!
Ves gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker v meni bi ljubezni plara prebival.

Alj vendar kelih, sveče in cvetlice!

O koljko sem srečnejši jaz, kot vi!
če pride k meni zvest’ pastir ovčice,

Mi vziti svoje da meso in kri;

Če v Jezusu prejmem nebes sladčice
In v srcu mojem Kristus sam živi!
Takrat medlim, mrjem moči ognjene,
Ker se zveličar moj sam z menoj sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okolj te luči neprenehoma,

Od vere in ljubezni živi tukaj,

Ogrevaj »e v svetlobi ljubega.

In kadar se ti da prejeti, ukaj,

S teboj mu poje truma angelska;
Objemi ga, trdo se ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus meni!

Večerno p ozdravljenj e Jezusa.

Kak daleč od tod je tvoja pot,

O Jezus! še od mene?

Mrači se že, vse rosno je,

In zvezde razsvetljene.

359

O pridi vsaj na večer zdaj,
Obišei dušo mojo!

Odprto je moje srce
Za prebivališče tvoje.

Glej, temna noč, skušnjave moč
Me hitro spet sprehaja;

Le kder si ti, tam straha ni,
Skušnjava tam ne vstaja.

Zveličar moj. o daj nocoj
Pri tebi, da počivam;

In jutre spet nebeško jed
Pri tvoji mizi vživam.

Ogledaj se, kak željno te
Že čaka duša moja:

Obišči njo, naj vselej bo
Nevesta zvesta tvoja.

Počivaj ti le v srcu mi
S čednostjo zasajenem;

Naj tebi le odpira se.

In drugemu nobenem’.

Oh. vsliši me, in pusti se
V lepoti svoji vživat’!

Naj bo odprt nebeški vrt,

Da pridem tj e prebivat.

Govori tam. o Jezus sam
Prijazno z dušo mojo;

V ljubezen jo obleci vso,

Olepšaj z gnado svojo.

360

O Jezus moj! bod’ ti z menoj,
Daj meni se objeti;

Oživi me, kdar solnčice
Od jutra spet zasveti.

Češčena si Marija.

Ko v jasnem jutru primiglja
Nam zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonenje
Mariji v čast in počešeenje;

In z zlato zarjo vse časti:

„ Ceščena si Marija ti D

Ko višej sije solnce že,

Vzdiguje se, na poldne gre;

Se sliši zopet nam zvonenje,
Mariji v čast in počešeenje;
črez hrih in plan se oglasi:

„češčena si Marija ti!“

In kadar solnce že ljubo
Nam za goro žari slovo.

Se glasno čuje še zvonenje
Mariji v čast in počešeenje;

V^večernem hladu se glasi:

„ Ceščena si Marija ti!“

„češčena si Marija ti D
Naj se glasi do konca dni!

Naj vedno sliši se zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:

„češčena si Marija ti!

Sladko ime Marije. I.

Sveto, sveto je, Marija! tvoje ime:
Najsvetejša boi Očeta
Si brez madeža spočeta.

Sveto, sveto je, Marija! tvoje ime.

Ljubo, ljubo je, Marija! tvoje ime;
Ti si vzrok nam naše sreče,

Vir ljubezni s tebe teče.

Ljubo, itd.

Milo, milo je. Marija! tvoje ime;

Ti si vsikdar mati mila.

In nas ne boš zapustila.

Milo itd.

Lepo, lepo je, Marija! tvoje ime;
Lepše siješ, ko danica,

S solncem venčana kraljica.

Lepo itd.

Močno, močno je, Marija! tvoje ime
Vsi sovražniki zbežijo.

Ko zakličemo Marijo.

Močno itd.

Sladko, sladko je, Marija! tvoje ime
Daj nam srečno ljuba mati
V dolgo večnost potovati.

Sladko itd.

362

Sladko ime Marije II.

K tebi Marija,
Vsrailjena mati!
Dnes pribežati
Srčno želim;

Tvoj’ga imena
God počastiti,

Tebe ljubiti
Ves hrepenim.

Vtrinja ko zarja se,
0 devica,

Moja kraljica,

Tvoje ime!

Milosti polno,
Žlahno in sveto,

V Bogu je vneto
Tvoje srce.

Vsmili Marija
Vbogese srote,

Mati dobrote,

Zmisli na me!
Kedar težave
Stiskajo mene,

Naj jih odžene
Tvoje ime!

Revno je revno
Moje življenje,

Križi, trpljenje
Grejo črez me.

Ti mi pomagaj,
Milostna mati,
Voljno prestati
Reve grenke!

Bratje in sestre

V zemlji trohnijo,
Starši ležijo

V grobu mrtvi.
Roža Marija!

K tebi zdihujem,
Duše zročujem,
Reši jih ti!

Kakor pa dete
K materi teče,
Kedar ga peče
Revno srce;

Tudi jaz pridem,
K tebi, o mati!
Ljubljena mati!
Prosi za me!

Kedar pa mora
Svet zapustiti.

V grob se vrniti
Moje telo;

Ti, o Marija!

Dušo objemi,

K Jezusu sprejmi

V sveto nebo!

Marija rožni cvet.

Krasni majnik že razliva
Po cvetlicah žlahten cvet,
In spomlad vsa ljubeznjiva
Rojstva god obhaja spet;
Ptice glasno po goščavah
Slavo Jezusu pojo,

In Mariji po dobravah
Venec šmarnice pleto.

Biserna odeja krije
Gaj, ledine in polje,

Vsa drevesa v čast, Marije
Nos’jo venčane glave;
Srce moje pa raduje
In veselja se topi,

Čast Marije oznanjuje,

Za Marijo vse gori.

Bodi vekomaj češčena,

O Marija rožni cvet!

Taka ni cvetlic nobena,

Take nima celi svet.

Vse cvetlice obledijo,

Ko ti, roža! zacvetiš,
Žarne zvezde otemnijo,

Ko ti, zarja! prisvetliš.

Lepše stvari od Marije
Nima zemlja in nebo,

Iz nje božje solnce sije,
Luna plava pod nogo;

364

Žarki zvezd se lesketajo

V rajski kroni nad glavo,
V tronu biserji igrajo,

V srcu lilije cveto.

Tako kinča Bog Marijo,
Kadar majnik pricveti,

In na zemljo se rosijo
Viri božje milosti;

Vsa nebeška tovaršija
Pa povzdigne sveti glas:
Vsa si lepa, o Marija!

Ti kraljica si erez nas.

Kaj pa bomo darovali
Mi otroci materi?

Na! Marija, venec zali
Z rožic svete čednosti.

Na! Marija vse ti damo,
Svojo dušo in telo,

Vse, kar smo in kar imamo,
Vse naj večno tvoje bo!

Ti pa reve nas tolaži,

O Marija, polna gnad!

In v nadlogah nam pokaži
Svojega telesa sad!

Kadar bomo se ločili,

Vzemi duše v sveti raj;
I)a te bomo tam častili,

Kjer kraljuje večni maj.

365

Lepota device Marije.

Zapojte jeziki
Vse zemlje sladko,
Vsi božji svetniki
In celo nebo:

0 lepa Marija!

Vsa lepa si res,
Lepot lepotija
Si lepih nebes.

^'a sijonski gori
Se vtrinjaš lepo,

Vsi

angelski kori
Ti slavo pojo:

'id tebe, devica!

Ni lepše stvari,

Za Bogom kraljica
Najlepša si ti!

Iz solnčnega svita
Svoj tron ti imaš,
In z zarjo ovita
Se vsa lesketaš;

Alj lepše se sije
Tvoj žarni obraz,
Cez vse lepotije
Je dušni tvoj kras.

Ti lilja bliščeča
Prelepo cvetiš,
Vrtnica sloveča,
Ljubezni goriš!

In čudo lepote
Je tvoje srce,
Nebeške milote
Z obličja duhte.

Iz zvezd osnovana
Ti krona miglja, •
Nevesta izbrana
Si svefga Duha.
Marija cvetica
Brez madeža vsa,
Najlepša devica
Si mati Boga!

366

Slava Mariji, prečisti devici.

Slava Mariji, prečisti devici!

Slavo ji pojmo veselo mi vsi!

Slava v nebesih mogočni kraljici,

Slava po zemlji naj glasno doni!
Angelski kori Marijo slavite,

Slavo ji pojte iz cele moči!

Slavo vse trume svetnikov ženite!

V svetih nebesih naj slava doni!

Slavo ji pojte nedolžne device !

Slava nji, ki je devica devic!

Slavo ji pojte mladenčev dušice,

Njej. ki je varhinja vaših dušic;

Slavo ji pojte vi starčeki mili!

Ki je varvala vas mnogih nadlog,

B’la pomočnica vam vselej je v sili,

Je spremenila v veselje vaš jok.

Pevci pobožni, oj vsi zaženi mo,

Kdor le premore, naj vzdigne svoj glasi
Združeni v petji Marijo častimo;

„Slava“ zapojmo Mariji na glas;

Slava, Marija, o mati premila!

Slava naj tebi na večno doni!

D’vica ti Jezusa si nam rodila;

Slava zato naj se tebi glasi!

Ti si, Marija! vse naše veselje,

Našega srca edina sladkost!

Tebe ljubiti so naše vse želje,

Upanje naše si bila in boš.

367

K tebi zdihujemo revne sirote,

V žalosti k tebi se vteeemo mi,

Vsliši nas, mati, vsa polna dobrote,

In obrni na nas svoje oči.

Kedar bo ura poslednja odbila,

In se bo duša ločila od tod.

Bodi nam takrat pomočnica mila,

Pridi nam z Jezusom, pridi na prot’.
Slava! vsmiljena mati, ti bodi,

Slava iz srca se tebi glasi.

Slava razlega se naj vse povsodi.

Slava na večno naj tebi doni!

Zdihljeji k materi božji.

Te ljubit’ Marija!

Jaz vedno želim;

Mi srce odbija,

Naj otrok tvoj sim.

Ljubezen Marija!

Naj tebi gori:

Veselje nam sija,

Vse k tebi hiti.

Marija! te ljubit’

Jaz zlo hrepenim;

Marija, te zgubit’

Se močno bojim.

Ti bramba mi bodi,

V nadlogi ko sem;

Ti mati me vodi,

Kam dete ne vem.

368

Te ljubit’, o mati!

Si vselaj želim,

V pomoč re pozvati
Rad k tebi bežim,

Sem tebe razžalil,

Ker grešnik sem slep;

Od zdaj te bom hvalil,
Potrdi moj sklep.

Veselje je moje
Te ljubit’ vsikdar;

Srce ti bom svoje
Sporočil za dar.

Naj srce vseh ljudi
V oblast bi dobil;

Bi vse ji rad tudi
Marija zročil.

Mariji se vdati
Si mislim vsikdar:

Njej zvesti ostati.

Nje žalit’ nikdar.

V življenji in smrti
Naj otrok njen bom ;

Da najdem odprti
Marijin lep dom.

Ti Jezusa geni,

Naj vsmiljen mi bo;

Ti v krilo me deni,

Te prosim lepo.

Kam grešnik čem iti.
Ce k tebi ne smem;

Pri tebi čem biti,

Ker drugam ne vem.

369

Čast Marije.

Lepa si, lepa si roža Marija!

Tebe časti vsa nebeška družina;
Angelci lepo pojejo,

Tebe, Marija! hvalijo.

Z nebes pogledal je Oče nebeški,
Videl na zemlji rod zgubljen človeški;
Poslal Marijo na ta svet,

Nam je dobila milost spet.

Kar nam je Eva nekdaj pregrešila,
Eoža Marija nam je zadobila:

Nam je rodila Jezusa,

Našega izveličarja.

Vodi Marija po pravem nas poti,

Da nas nobena skušnjava ne zmoti ;
Da nas skušnjava ne vlovi,

Da nas sovražnik ne dobi.

Kadar pa bodemo morali vmreti.

Daj nam. Marija! še vredno prejeti
Blaženo telo Jezusa.

Našega izveličarja.

Zdaj pa mi hočemo pesem skleniti,
Tebe, Marija prelepo prositi:

Ko bomo vzeli v roke luč.

Pridi, Marija! na pomoč!

Marija, gospa presv. srca.

O kraljica vseh nebes!

Vsa lepota si zares!

24

370

Mi pa zadolženo reve,
Žalostni otroci Eve.

Ti si mati milosti:

Mi ubogi grešniki.

Ti si mati vsmiljena,

Ti čr e z vse povikšana!

Mi, v veliki revi svoji.

O naj bomo vedno tvoji!
Materno nas gospoduj;

Vedno Jezusu zročuj.

Mati! v svoji milosti,

Ljubo se na nas ozri!

Ees. hudo smo zagrešili.
Vendar se nas ti usmili;
Saj otroci tvoji smo,

In te srčno ljubimo.

Ti pomoš nam lehko daš,

Nas v nebesa pripeljaš;

Saj si vseh nebes kraljica,
Nam pa dana pomočnica;
Saj mogočna si gospa
Jezusovega srca.

Marija, naše pribežališče.

Pridi duša v vrtec mali
Rož nebeških si nabrat,
Pevaj vrtnarici zali:

Bod češčena tisočkrat!

O prelepa vrtnarica
Si Marija vsmiljena,

V tvojih rokah, o kraljica!
Gledam svoj’ga Jezusa.

371

Zato mene srce vleče
K tebi, v krilo materno,
‘Kedar me pregreha peče,

Solze žalosti teko.

Saj po tebi vsel’ zdihujem,

O Marija! kjerkolj sem,
Komaj dneva pričakujem,

Da te počastiti smem.

Da bi zmiraj solnce s’jalo!

Kder bi bil pri tebi rad.

Da bi oko ogIed’valo
Tvojega telesa sad.

O pokaži, vedno kaži
Nam sirotam Jezusa!

Ti Marija nas tolaži

V sredi revnega sveta.

Kam drugam se čem podati ?

K materi sin teče rad,

Ti si naša ljuba mati,

Mali mila, polna gnad.

Vselej nas pred zlegom brani.

V srce materno nas skrij:
Stoj Marija nam na strani

V vseh nadlogah naših dni!

Kedar bomo zapustili

V smrtni noči časni svet,

In na vselej se vrnili

K svojemu Očetu spet;

O pokaži, mati! kaži
Dušam našim Jezusa
Ne zapusti, nas tolaži,

0 Marija vsmiijena!

372

Slava Mariji.

Tebi Marija, o mati premila!

Rad bi jaz pesmico novo zapel;

Rad bi razlil ti vsa srčna čutila,

Revež ne vem le, kako bi začel?

Veš, o Marija, kako čem začeti?

Šel bom na griček (goro) in tam bom zapel'
„Slava Mariji, oj slava prelepi!"

Tak, o Marija, bom tebi zapel.

Klical bom tamkaj na griči krog sebe,
Klical bom brate, naj z meno pojo;

Klical bom sestre, naj slavijo tebe,

Mladi in stari naj slavo ženo.

Divje zverine naj tebe častijo,

Voda v potoku naj tebi Šumija,

Tički preljubi ti naj žvrgolijo,

Veterc po gozdu naj tebi pihlja.

Hribje, planine, gorice doline,

Travniki, logi, široko polje,

Gozdi, ravnine in strme meline.

Vse naj te z meno, o mati! časte.

Naj se razlega po silni daljavi.

Naj se odmeva in vedno glasi,

Krog in okrogi po zračni višavi
„Slava Mariji!" naj vedno doni.

Slovo romarjev od Marije.

Še enkrat bi videl, Marija! te rad,

V naročji pa Sina, tvoj blaženi sad;

373

Skesan bi pokleknil, o mati! pred te,

Da Jezus polajša mi grenke solze.

Le enkrat še videl bi tvoje srce.,

Bi videl, kak bije v ljubezni za me;

In genjen bi prosil, ko nekdaj, še zdaj:
Marija! poljubiti dete mi daj.

Le enkrat še videl bi tvoje oči,

Kjer meni se upanja zarja blišči;

In kadar, Marija, ti gledam v oko,

Se zdi mi, da gledam odprto nebo.

Le enkrat še videl bi žarni obraz,

Kjer vtrinja milote se materni kras;
Marija! Marija! bi klical lepo,

Na veke naj gledam obličje tvojo.

Le enkrat še klečal bi rad pred teboj,

Bi videl, da mati se jokaš z menoj;

In ljubega Jezusa prosiš za me,

Da on razveselil bi moje srce.

Le enkrat objel bi še tvoje noge,

Se enkrat, o mati, poljubil roke;

Potem rad položil bi glavo svojo,

Pri tebi, Marija, počival sladko.

Se enkrat bi pesmico tebi zapel.

Da slovo od tvoje podobe bi vzel;

Po tem naj, Marija, ti dušo zročim,

Da zopet v nebesih te večno častim.

374

Hvalna pesem.

Tebe, Bog! vsi hvalimo,

Ko Gospoda te častimo,
Tvojo moč spoznavamo,

Vsi po njej smo in živimo
Vse, kav stvaril si, kriči:
Večni: ti naš Oče si.

Vse, kar nebo v sebi ’ma.

Angeli in Kerubimi,
Oblastnikov vojska vsa,

Vse moči in Serafimi;
Vse, vse poje na ves glas
Tvojo hvalo vsaki čas.

Trikrat svet Bog sabaot,

Bog neskončane oblasti,
Celega sveta Gospod,

Vse je polno tvoje časti;
Zemlja, morje in nebo
Je od nje napolnjeno.

Tebe vsi apostoli.

Mučeniki in preroki
Hvalijo, da njihov si
Učenik, Gospod, visoki.
Kteri njih napolnil si
Z duhom svoje svetosti.

Oče! tebi večnemu.

Tvojemu edinem’ Sini,
Tudi Duhu svetemu,

Tri osobe, Bog edini!

375

Po vsem svetu cerkev vsa
Dolžno čast in hvalo da.

Sin Očeta večnega,

Kristus, kralj nebeške časti!
Prišel rešit grešnika
Iz hudičeve oblasti,

Si 'i  device meso vzel,

Bog in človek biti htel.

Nebo ni zaprto več.

Krščenikom v pravi veri;

Strl si bridke smrti meč,

In odprl nebeške dveri:

Na desnici tam sediš,

Dokler k sodbi ne zbudiš.

Kleče.  Tebe zato prosimo.

S tvojo krvjo mi oprani,
Kteri k tvoji službi smo
Z tvoje milosti izbrani:

Med svetnike v sveti raj
Nam po smrti priti daj!

Ljudstvu svojemu, Gospod !

Ktero tvoja je lastnija,

K zveličanju kaži pot.

Da peklenska hudobija
Nam ne škodi, varuj nas
Tu in tam na večni čas.

Vsaki den želimo mi
Tebe. veT.ki Bog častiti,

In v imenu tvojem vsi,

Kar potrebno je, prositi.

376

Da brez vsega greha bo
Vsako delo storjeno.

Vsmili, Bog! oh vsmili se
Crez sirote nas uboge,
Upamo, Gospod na te,

Da od nas boš vzel nadloge;
Tako nas usmili se,

Kakor upamo na te.

Amen.

■»■OD

'So«

Uvo d

0 češcenju žalostne Matere

našem srcu živi nek sladek spomin,
* ki nas spremlja od zibelke do groba.
Oživlja se v temni noči, ne izbriše in ne
ogluši ga šum dneva; on je tako živ v
srcu neusmiljenega divjaka, kakor v srcu
rahločutne in nježne device, in srce brez
ojega bi bilo podobno srcu divje zverine.
Olej, to je spomin na drago in ljubo
kateri Že mali otrok steguje rokice
kateri nasproti in jo ljubeznjivo objema;

smehlja se, če je mati vesela, otožen
P a  postane in glasno začne jokati, kedar
v <di mater žalostno in o jokano. In tudi
°draščen človek, ki ni popolnoma po-

P a čen, se s svojo materjo raduje in ž njo

l

2

žaluje. Kedar pa pride ura ločitve in
spuščajo drago mater v hladni grob, otali
se tudi kamenito srce; človek, naj je še
tako razvajen, da celo življenje na svoje
stariše porajtal ni, joka in žaluje vsaj na
grobu svoje matere.

I. Zakaj Marijo, žalostno Mater božjo
častimo? — Zraven telesne matere, do
kterc ljubezen in hvaležno srce imeti, je
dolžnost vsakega človeka, imamo še
drugo mater, črez vse ljubeznjivo in milo,
— in ta je Marija. Odkar je namreč
božji zveličar na križu viseč z milim po¬
gledom na Janeza rekel Mariji, svoji
materi: „Žena! glej tvoj sin“.  (Jan.
19, 26.) je postala ona tudi naša mati,
mi pa njeni otroci. Zato so pa kristjani
bili že od nekdaj z otroško ljubeznijo
udani tudi tej materi, ter so imeli po¬
sebno spoštovanje in zaupanje do nje.

Ali ta naša preljuba mati je tukaj
na zemlji v svojem presvetem srcu i»
svoji presveti duši občutila mnogo bole¬
čin, kajti njeno celo življenje je bilo*
kakor je bila sv. Brigiti razodela, vedno
muceništvo. Rekla je namreč nekega dne
tej svetnici: „Na zemlji nisem bi 1 a

I

3

eno uro brez b r i t k o s t i in srčnih
bolečin". Celo primerno prispodablja
toraj sv. katoliška cerkev žalosti Matere
božje morju, ko Marijo z besedami pre¬
roka Jeremija nagovarja: „Komu te
bom prispodobi!, ali koga tebi
enakega imel, o li č i j e r u z a 1 e m-
s k a ? K o m u t e s m e m primerjati,
da te potolažim, o devica sion¬
ska! kajti velika, kakor morje,
je tvoja b r i t k o s t“. (Žal. J er. 2, 13.)

In iz tega grenkega morja srčnih
bolečin naše nebeške matere nam sv. ka¬
toliška cerkev stavi navadno le sedem,
pa najgrenkejših kapljic pred oči, ko
nam iz Marijinega britkosti polnega živ¬
ljenja sedem največih bolečin v pobožno
premišljevanje ponuja. Te so :

1. Bolečine, kijih  je Marijino srce
občutilo pri Jezusovem darovanju v tem-
peljnu, kder jej je stari Simeon preroko¬
val, da bo njeni Sin postavljen v zna¬
menje, kteremu se bo nasprotovalo, in
da bo njeno lastno dušo meč presunil.

2. Bolečine, ki jih je Marija pre¬
trpela, ko je morala z detetom Jezusom
v Egipt bežati.

l*

4

3. Srčna britkost, ki jo je Marija
občutila, ko je svojega dvanajst let sta¬
rega Sina Jezusa v jeruzalemskem tem-
peljnu zgubila.

4. Britkost, ki je kot oster meč ra¬
nila Marijino materno srce, ko je svojega
Sina Jezusa s težkim križem obloženega
na potu srečala.

5. Nepopisljiva britkost, ki je Mari¬
jino srce takrat topila, ko je svojega
Sina Jezusa na križu umirati videla.

6. Bolečine, ki jih je Marija pre¬
trpela, ko so mrtvega Jezusa s križa
vzeli in ga jej v naročje položili.

7. Srčna britkost. ko so Jezusa v
grob položili. Ino s tem sedmerim
mečem žalosti in dušnih bolečin v srce
prebodena se Marija, naša mati postavlja
pred nas, ki po tej zemlji potujemo, ter
nas milo nagovori: „0 vi vsi, ki mimo
greste po potu, pomislite in
glejte, če je kaka bolečina, ka¬
kor bolečina moja*'!  (Žal. Jer. 1»
12.) Je-li mogoče, da bi lehkomišljeni
mimo šli in se ne bi na njo s sočutjem
niti ogledali ? — ko vendar sam sv. Duh

5

vsakega izmed nas opominja, rekoč:
„B o 1 e Sin svoje matere nikar ne
pozabi!  (Sir. 7, 29.) Celo naravno je
toraj, da so bogoljubni kristjani že od
nekdaj srene bolečine svoje nebeške ma¬
tere kaj radi premišljevali in Marijo, kot
žalostno mater v njenih britkostih častili,
preden je sv. katoliška cerkev še o tem
bila kaj posebnega vravnala in določila.
Vse bolj pa se je eeščenje žalostne Ma¬
tere božje začelo še razširjevati, ko je
Marija sama naznanila, kako ljuba in
dopadljiva jej je taka pobožnost.

II. Bratovščina Matere božje sedem
žalosti. — Proti sredi trinajstega stoletja
je sedem pobožnih mož iz Florencije na
Laškem na povelje Matere božje ustano¬
vilo red Servitov ali služebnikov Marije,
kterih poglavitni namen je bil, britke
žalosti, ki jih je Marija v življenju in pri
trpljenju svojega božjega Sina prestala,
vedno premišljevati in to eeščenje tudi
med kristjani razširjevati. Ta red, ki je
sprejel pravila sv. Avguština, je bil leta
1251 od papeža Inocenca IV. potrjen,
kar je tudi papež Aleksander IV. leta
1255 ponovil,

6

Tem služebnikom se je Marija ne¬
kega dne prikazala in jim naročila, da
naj v spomin njenih žalosti nosijo črno
redovno obleko z enako barvanim ška-
pulirjem; kar so papeži večkrat potrdili.
Ob enem so Marijini služebniki začeli mali
črni škapulir deliti tudi tistim kristjanom,
ki sicer niso tem redovnikom pristopili,
pa so se zavezali, kot Marijini služeb¬
niki pobožno premišljevati njene brh¬
kosti in žalosti. To je bil začetek tako
imenovane bratovščine Matere božje se¬
dem žalosti. Kakor servitovski red, se
je tudi ta bratovščina in ž njo češčenje
žalostne Matere božje, -—- hitro po svetu
razširila. Ne samo priprosti ljudje, am¬
pak tudi osebe visokega stanu so pristo¬
pile v to družbo. Sv. Ludvik IX. kralj
francoski in Rudolf Habsburški sta bila
najimenitnejša uda te bratovščine. Papeži
so jo večkrat gorko priporočili in jo i
bogatimi odpustki obdarovali.

Razun Servitov so češčenje žalostne
Matere božje razširjevali tudi Bernar¬
dinci ali redovniki sv. Bernardina in
drugi od papeža za to pooblaščeni duhov¬
niki. Enaka bratovščina je bila že v

7

starodavnih časih upeljana tudi na slo¬
venskem Štajerskem, in iz prelepe, v čast
žalostne Matere božje posvečene kape¬
lice, ki je farni cerkvi v Celju prizidana,
se je, -— kot iz središča te bratovščine
razširjevalo češčenje Marijinih britkosti
krog in krog. Ta bratovščina je imela
mnogo imenitnih pravic in svoje postave,
po kterih se je ravnala in oskrbovala,
ter je slovela v daljne kraje. Pa vsled
velikih posvetnih sprememb, ki so po¬
sebno od preteklega stoletja sem bratov¬
ščini stare pravice zlo kratile, je vedno
bolj hirala in bi bila gotovo celo zaspala,
ko bi se ne bil za Marijino čast vnet
dušni pastir z gorečnostjo za njo poteg¬
nil. Po njegovem hvalevrednem prizade¬
vanju pa je ta bratovščina s spremenje¬
nimi pravili leta 1856 zopet oživela in
ima dvojni preimeniten namen:

1. Izprositi po priprošnji Matere
božje sedem žalosti živim udom srečno
zadnjo uro; in

2. priskrbeti mrtvim udom večni mir
m pokoj,

III. Praznik Marije sedem žalosti. —

Početkom petnajstega stoletja so na Oe-

8

skem vstali krivoverci, ki so se po svo¬
jem začetniku, Ivan Husu imenovali
sploh le Husiti. Ne le v svoji domovini,
ampak tudi po sosednih nemških deželah
so trosili svoje krive nauke ter z neko
peklensko srditostjo preganjali in pokon-
čevali posebno podobe križanega Jezusa
in njegove preblažene matere. Njim na¬
sproti delati in popraviti vsaj nekoliko
strašno nečast, ki seje po tolikih oskrum¬
bah božji Materi godila, je viši škof ko-
linski Teodorik sklical leta 1412 pro¬
vincialni koncil ali cerkven zbor v mesto
Kolin ob Reni na Nemškem. Zbralo se
je mnogo škofov in duhovnikov in med
drugimi hvalevrednimi sklepi se je tudi
določilo, naj se v čast žalostne Matere
božje obhaja zanaprej poseben praznik,
za kterega naj se odloči en petek v post¬
nem času.

V pismu, ki so ga škofje svojim ver¬
nim poslali, pravijo: „Ta praznik ho¬
čemo obhajati v spomin svete, neomade-
Žane device in božje porodnice Marije,
ki zmiraj svojega križanega zveličarja za
uboge grešnike prosi in ktere slava nik¬
dar zadosti hvaljena ne bo, če bi tudi

9

vsako zrno nepreštetega peska pri morju
hvaliven jezik bilo. Potem naj se ta god
obhaja v spomin in na čast tisti britkosti
in tistim bolečinam, ktere je pretrpela
Marija, ko je naš zveličar Jezus Kristus
z razpetimi rokami na križu viseč, svojo
mater svetemu evangelistu Janeza iz¬
ročil. In slednjič, pravijo zbrani škofje,,
naj se ta god obhaja zato, da bi bil Jezus
Kristus potolažen, in naj bi nevernikom
odvzel zaslepljenje in jih v sveto katoli¬
ško cerkev nazaj pripeljal, pravoverne
pa obvaroval vsega krivoverstva in vsega
hudega. K

In tako so začeli praznik žalostne
Matere božje obhajati najpred na Nem¬
škem. Papež Sikst IV. so ga obdarovali
s  posebno sv. meso. Papež Benedikt XIII.
Po so leta 1726 zapovedali, naj ga vsi
katoliški kristjani obhajajo cvetni petek.
Ker pa sv. mati katoliška cerkev v post¬
im času žaluje in so takrat prepovedane
Vs e posebne slovesnosti, je apostolski
Se dež dovolil najpred Servitom, da smejo
Praznik žalostne Matere božje praznično
°hhajati tudi tretjo nedeljo meseca sep-
tembra. Ravno to milost je presvitli

10

cesar Karol VI. leta 1734 zadobil tudi
avstrijskim deželam. Leta 1814 pa so
papež Pij VII., poseben častivec žalostne
Matere božje zapovedali, da se ima praz¬
nik Matere božje sedem žalosti po celem
krščanskem svetu obhajati vsako leto,
ne le cvetni petek, ampak tudi tretjo
nedeljo meseca septembra.

Od tega časa praznuje tedaj vsa
katoliška cerkev v spomin Marijini!'
britkosti dva praznika : ,

Prvi je v petek po črni nedelji ali
cvetni petek. Ta nas opominja najbolj
tistih Marijinih britkosti, ki jih je ob¬
čutila zraven križa svojega ljubega Sina'

drugi se pa praznuje na tretjo ne¬
deljo meseca septembra v spomin vseh
srčnih bolečin, ki jih je Marija zavolj 0
Jezusa pretrpela.

S posebno pobožnostjo in sloves¬
nostjo obhajata ta praznika že od nekdaj
dva reda, Bernardinci namreč in Servitt
In gotovo se spodobi, da tudi drug 1
kristjani spomin nepopisljivih srčnih 111
dušnih bolečin svoje nebeške kraljih
in matere vsako leto praznično obhajaj 0

11

IV. Podobe žalostne Matere božje. —
Da bi si Marijine britkosti bolj živo
predstavili in nje v svojo dušno tolažbo
ložej premišljevali, imamo raznovrstnih
podob žalostne Matere božje. Navadno
najdemo po krščanskih hišah zraven po¬
dobe Jezusove s trnjem kronane glave,
tudi podobo žalostne Matere božje. Na
njej vidimo Marijo kot objokano devico,
ki vsa udana s solzami zalite oči proti
nebu obrača in ktero tu in tam sedem
mečev prebada; — včasih pa jej v prsih
tiči le en sam meč. Na drugih podobah
najdemo Marijo kot žalostno mater z
mečem presunjeno ali pa z mrtvim Jezu¬
som v naročju pod križem; tu in tam je
videti zraven nje še tudi kelih britkosti
a ti pa orožje Jezusovega trpljenja. Krona
°a glavi, ki se na nekterih podobah na¬
gaja, nam jo naznanjuje kraljico žalosti.
Nikakor pa nimajo prav nektefi umet-
n iki, ki slikajo Marijo z razkodranimi
tasmi ter nam jo kažejo pod križem
°medljevati in pasti, v tem pa sv. Janez
Priskoči ter jo podpira. Le poslušajmo,
kaj cerkven pisatelj pravi: »Marija,
ktereverani omahovala, kakor

12

apostolov, je stala tam in ni
nobene malosrčnosti razode¬
vala. Ona ni padla na tla, ni
divjala sama proti sebi." In sv.
Ambrož piše: „Ona je stala tam,
tudi pripravljena umreti za
zveličanje človeškega roda.“
Še celo sv. evangelist Janez pričuje, da
je Jezusova mati poleg križa stala, kar
naznanja tudi premila pesem:  „Stabaj
mater" ali „Zalostna je mati
stala".

V. Razne pobožnosti v čast žalostne
Matere božje.  — „Z a volj o tebe, o
človek! je Marija toliko trpela"-
pravi sv. Ambrož; kajti naši grehi so
bili uzrok Jezusove grenke smrti in
Marijinih britkosti. Zato pa veljajo vse
bolj nam, kakor mlademu Tobiju besede
njegovega očeta: „Imej v časti svoj®
mater! kajti ne smeš pozabil
kaj in koliko je zavoljo tebe
pretrpela." (Tob. 4, 3.) Zategadelj
pa so se bogoljubni kristjani Marijini
britkosti radi spominjali; ž njo so Žalo*
vali in s sočutno ljubeznijo in posebno
pobožnostjo častili njeno prebodeno srce-

13

V ta namen so upeljali več lepih pobož¬
nosti, ktere so papeži z obilnimi od¬
pustki obdarovali. INekteri častivci ža¬
lostne Matere božje so v premišljevanje
sedmerih poglavitnih Marijinih žalosti
obrnili sedem petkov pred praznikom
Marije sedem žalosti; — ta pobožnost
še je tudi dan današnji med slovenskim
ljudstvom na Štajerskem zlo razširjena.
Drugi posvetijo žalostni Materi božji celi
niesec september, ali pa opravljajo v čast
Marijinih britkosti rožni venec žalostne
toatere ali druge molitve, — molijo lita-
11] je ali pa obiskujejo tako imenovano
laterno pot s sedmerimi postajami, ki je
v  počeščenje žalostne Matere božje v
Nekterih cerkvah postavljena. Tem ča-
stivcem se pridruži tudi ti, ljubi krist-
J a n! ter premišljuj po navodu teh bukvic
^gostoma prav pobožno Marijine sed-
j^re žalosti. Iz češčenja žalostne Matere
®°žje ti bo izvirala obilna korist.

VI. Korist češčenja žalostne Matere
lf| žje. — Nedolžnemu otroku se ne mo-
res  ložej in hitreje prikupiti, kakor če
Njegovi materi v kaki potrebi pomagaš
Mi če jo v žalosti potolažiš in razveseliš

ali pa ž njo vsaj sočutje imaš. S koliko
večim dopadenjem se bo pa najnedolž-
niši izmed človeških otrok, — ljubi
Jezus ogledal na tebe, ako njegovo ža¬
lostno mater počastiš in jo v njenih brh¬
kostih pomiluješ. Iz pobožnega premiš¬
ljevanja Marijinih žalosti in iz češčenja
žalostne Matere božje si nabereš najložej
obilni dušni sad za easnost in večnost.

a)  Prvi sad, ki ga iz premišljevanja
Marijinih dušnih bolečin lehko dobiš, j e
goreča ljubezen do Jezusa in Marije-
Pri premišljevanju Marijinih žalosti naj¬
lepše spoznavamo, kaj in koliko je > ie '
beška mati iz ljubezni do svojega Sina
pa tudi za naš blagor pretrpela. ^ a J'
Se li pri tem spoznavanju ne bo vnele
tudi tvoje srce, da vendar enkrat ljubi’ 1
začne in vedno bolj in bolj ljubi Jezusa
ki je iz ljubezni do tebe toliko trpel,
in da se z otroško ljubeznijo oklene-
matere, ktere presveto srce je bilo z*
voljo tebe ranjeno ?

k)  Drugi sad pobožnega premij 6
vanja Marijinih britkosti je žalost n*
grehi. Če pogledamo v Marijino ranje 110
srce in pomislimo, da ona trpi zavoj 1

15

naših grehov, — (vsaj so naši grehi vse¬
kali njenemu Sinu skeleče rane in vto-
pili v morje britkosti tudi njeno srce, —)
se li nas ne bo polastil strah in gnjus
pred grehom, ki je uzrok tolikemu trp¬
ljenju, — in ali ne bomo trdno sklenili,
nikdar več grešiti in Marijinega srca z
nobenim grehom raniti? Nek mladenič
je imel lepo navado, obiskati vsak den
Marijino podobo, ki je žalostno Mater
božjo s sedmerimi meči v srcu pred oči
stavila. Nekega jutra, ko je spet pred to
podobo svojo navadno pobožnost oprav¬
ljal, je zagledal na njej ne sedem, ampak
osem mečev. Strme je spoznal, da je
osmi meč pridjal greh, ki gaje pretečeno
n °č bil storil. Pobit in skesan se je
cfeha hitro spovedal in na prošnjo ža¬
lostne Matere božje je spet pri Bogu
milost zadobil.

c)  Tretji sad pobožnega premišlje¬
vanja Marijinih srčnih bolečin je goreča
? e lja, odvrniti od grehov tudi druge ljudi
111  nje k Jezusu nazaj pripeljati. Kdor
'nater resnično ljubi, si bo prizadeval,
spolniti njene želje. Kaj pa Marija bolj
Poželi, kakor da bi vsi ljudje Jezusa lju-

16

bili in tako neskončnega zasluženja nje¬
govega trpljenja in njegove smrti deležni
postali. Blagor toraj njemu, ki zgubljeno
ovčico k dobremu pastirju nazaj pri-
pelja! — on razveseli tudi otožno srce
nebeške Matere, ki je za zgubljenim ža¬
lovala.

d)  Če se žalostne Matere božje s
sočutno ljubeznijo spomnimo in njene
dušne bolečine večkrat pobožno premiš¬
ljujemo, bomo slednjič zadobili po njeni
priprošnji velike milosti v življenju in
smrti. Spomin na Marijine žalosti je
namreč Jezusu in prečisti devici zelo
prijetna pobožnost, kar je Jezus zveli¬
čani Veroniki iz Binazke sam razodel. V
prikazni namreč jej je rekel: „Moja
liči! ker svojo mater neskončno
ljubim, mi j e p r a v m o č n o d o p a d-
Ijivo, če kdo premišljuje  žalosti,
kijih je pri moji smrti trpela.‘‘
Marija se je pa do sv. Brigite pritožila,
da jih je tako malo, ki bi njene žalosti
premišljevali in ž njo usmiljenje imeli'
Rekla jej je: „Povsod se oziram,

a 1 i j i h bom našla, ki bi z m e n o j

usmiljenje imeli in bi moje bo-

17

1 e č i n e premišljevali, pa prav
malo ji 1) n ajde m. Zato, moja
lt č i! če jih tudi mnogo me n e
pozabi, vsaj ti me ne pozabi.
Glej koliko sem trpela; priza¬
devaj s i p o s v oj i m o c i m e p o s n e-
m a t i. i n t r p i z m e n o j. “ Ker je toraj
pobožnost do žalostne Matere božje Je¬
zusu in Mariji tako dopadljiva, ti zamore
tudi velike milosti pridobiti. Le poslušaj,
kaj je svoje dni devica Marija k zveličani
Veroniki rekla! „Iv d o r m oj e ž a l o s t i
Premišljuje in svoje grehe res¬
nično obžaluje,  — je rekla, —
tega ne bom nikdar p n z a b i 1 a,
ampak pridobila mu bom milosti
brez števila: milost stanovit¬
nosti v dobrem, — milost potr¬
pežljivosti v trpljenju, —- mi¬
lost srčnosti in m o č i v s k u š n j a-
v ah.“ In sv. Alfonz pripoveduje, kako
je bilo sv. Elizabeti razodeto,  daje Marija
za nje, ki njene britkosti z zgrevanim
srcem premišljujejo, od svojega Sina
lz prosila sledeče milosti:

1. Da se bodo pred svojo smrtjo
l ' e snično spokorili;

2

18

2. da jih bo Bog v vseh skušnjavah,
posebno pa v smrtni uri s svojo milostjo
podpiral;

o.  da bodo Kristusovo trpljenje po¬
božno častili in zato v nebesih obilno
plačilo prejeli, in

4. da jih bo Marija v svojo materno
varstvo sprejela in jih ne bo nikdar za¬
pustila,

V spisih sv. Alfonza se nahaja tudi
sledeča prigodba, ki nam prav lepo kaže,
kako koristno je češčenje žalostne Matere
božje.

M mestu Cezeni sta živela dva velika
grešnika, ki sta se kot iskrena prijatelja
zlo ljubila. Dasiravno velik grešnik je
eden teh, ki mu je bilo Jernej ime, ven¬
dar vsak d en žalostno Mater božjo steni
častih da je molil: „Stabat mater*
ali ,,Žalostna je mati stala."  Ko
neki den spet to lepo pesem moli, zagleda
to-le prikazen : Zdelo semnje, daješ
svojim prijateljem bil v gorečem morju,
in da mu je preblažena devica polna
usmiljenja roko podala in ga z ognja
vlekla ter ga opominjevala, da naj bož¬
jega odrešenika odpuščenja svojih grehov

19

prosi. Sili pa se je pripravljenega kazal,
zavoljo prošnje svoje matere mu grebe
odpustiti. Prikazen zgine, in že stopi v
hišo človek, ki Jerneju naznani, da je
nekdo njegovega prijatelja ustrelil. Zdaj
spozna, da prikazen ni bila zmota, za¬
pusti nevarno posvetno življenje, postane
kapucin, živi ostro in spokorno in umrje
v veliki svetosti.

Podaj se toraj tudi ti, dragi čitatelj!
z zaupanjem k žalostni Materi božji ter
posveti nekaj trenutkov v njeno eešeenje
in v premišljevanje njenih srenih bolečin;
— imej usmiljenje ž njo, — in nebeška
niati Marija, ki ljubezen z ljubeznijo,
usmiljenje pa z usmiljenjem povraeuje,
bode tudi tebe v tvoji zapuščenosti ob¬
iskala in te v britkostih ljubeznjivo po¬
tolažila. ..Blagor usmiljenim, kajti
oni bodo usmiljenj.e dosegli."
(Mat, 5, 7.)

Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju

na dan sv, Ane, matere device Marije 1886.

Sl.

Pobožnost

v čast

Matere božje sedem žalosti.

Ta pobožnost se .začne navadno v
petek pred pustno nedeljo ali Kvinkva-
gezirao ter se opravlja sedem petkov za¬
poredoma tako, da se ravno na cvetni
petek ali na praznik Marije sedem žalosti
konča. Zamore se pa opravljati ne le po
petkih, ampak tudi po nedeljah pred in
po prazniku, in sicer v cerkvi ali pa
doma pred kako podobo device Marije.
Najpred se moli pripravna molitev, po¬
tem sledi premišljevanje ene Marijine
žalosti; konča se pa pobožnost navadno
z litanijami, sv. rožnim vencem, pesmijo
in zadnjo molitvijo.

Papež Klemen XII. so dne 4. febru-
varija 1736 določili, da zamorejo vsi
verni zadobiti enkrat v letu popolni od¬
pustek, ako zakramenta sv. pokore in

1

21

sv. rešuj ega Telesa vredno prejmejo in
eno uro Marijine žalosti premišljujejo,
ali pa v čast žalostne Matere božje mo¬
lijo. Ta odpustek sta papeža BenediktXIV.
dne 14. julija 1757, in Pij VI. dne 8. ju¬
lija 1785 potrdila in določila, da se za-
more tudi v prid vernim dušam v vicah
obrniti. — Razim tega se s to pobož¬
nostjo zadobi še več nepopolnih odpust¬
kov ; — kar vse pri posameznih molitvah
zaznamovano najdeš. „ O d p u s t k i so
P a, kakor piše sv. Ignacij Lojolanski,
bogat zaklad in dragi biseri
tistim, ki hrepenijo po nebesih
in po ljubezni  božji. 11

Pripravna molitev
pred vsakim premišljevanjem.

V ponižnosti svojega srca te, o moj
Hog in zveličar Jezus Kristus! molim in
častim ter z živo vero spoznam, da si iz
ljubezni do mene vse svoje življenje v
trudili in trpljenju preživel. Želim zdaj
tvoje trpljenje in bolečine tvoje prečiste

22

matere in device Marije s pobožnim in
hvaležnim srcem premišljevati, da skaženi
tebi dolžno čast in hvalo in ganem sebe
k znotrajni žalosti, k srčni grevengi
črez vse svoje grehe in k stanovitnosti
v trpljenju. O najdobrotljivši odrešenik
Jezus Kristus ! sprejmi dopadljivo to po¬
božnost, potrdi moje naprejvzetje in do¬
stavi po svojem neskončnem zasluženju.
česar s svojo slabo močjo doprinesti ne
morem. Prosim pa tudi, dodeli mi po
svoji najsvetejši volji posebno milost, ki
mi je k pobožnemu in krščanskemu živ-
jenju potrebna.

Pridi sv. Duh! razsveti mojo pamet,
gani in užgi moje srce k pravi pobož¬
nosti, da z Jezusovim srcem sklenjen
svojo molitev po namenu sv. katoliške
cerkve k svoji tolažbi opravim in vseli
odpustkov deležen postanem, ki so za to
pobožnost podeljeni.

Ti pa, o žalosti polna devica Marija-
podpiraj me s svojo pomočjo in priproš'
njo, da te kakor hvaležen otrok v trp¬
ljenju ponižno počastiti zamorem. Amen-

23

Prvi petek.

Premišljevanje

Mari jine žalosti, ko je pri darovanju
svojega sina Jezusa v tempeljnu za¬
slišala Simeonovo prerokovanje.

„Ko so bili dopolnjeni dnevi očiščevanja
Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v
Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda

(Luk. 2, 22J

Obrnimo dnes svoja srca v božji
tempelj, kamor je devica Marija svoje
dete Jezusa prinesla, da bi ga Gospodu
darovala, in kder jej je stari Simeon pre¬
rokoval žalostne reči, rekoč: „Tvojo
lastno dušo bo meč presunil."
(Luk. 2, 35.)

Premišljujmo:

1. Ponižno zadržanje 'žalostne matere
Marije pri darovanju.  — Krščanska po¬
nižnost se večnemu Bogu zlo dopade,
zato pa tudi ni milosti tako visoke, da bi
s e ponižnemu ne dala. „Bog se zoper¬
stavlja prevzetnim, ponižnim
Pa  da  m i 1 o s t“, pravi sv. apostol Jakob

24

(4, 6.) Najsijajniši dokaz za to resnico
nam je milosti polna devica Marija, ki
je ponižnost zelo cenila in ravno zavoljo
ponižnosti bila visoko povzdignjena. —
Le poglejmo njeno življenje. — Kakor
njeni stariši, bila je tudi ona v vsem zlo
ponižna. Enaka lepo dišeči vijolici, ki
pod nizkim grmičem celo skrita raste in
se mimogredočim le s svojim prijetnim
duhom, kterega daleč okoli razširja, na¬
znanja, je tudi Marija celo nepoznata od
ljudi, ponižno živela; — toliko lepše so
se pa razvijale njene čednosti, kterib
temelj je bila ponižnost. Celo priprosto,
-— ponižno je bila njeno oblačilo: -r
ponižna njena molitev doma in v tenv
peljnu, in kderkoli se je med ljudmi pri¬
kazala, razodevala je s svojim zadržanjem
največjo ponižnost. Njena glava ni bila
po navadi drugih ljudi v prevzetno lepoto
ovita in nališpana, ni se lesketal gizdosti
kinč na njenih pravičnih rokah, pae p a
se je brala povsod, kamor se je podala
pohlevno ponižnost na njenemu obrazu.
Ni se povzdigovala, akoravno je bila
kraljevega rodu; tudi ni nikdar godr¬
njala in se ni pritoževala, čeravno je bila

v revščini rojena. Ponižna je bila pri
molitvi in pobožnem premišljevanju; —
besede, ki jih je slišala ali brala, si je k
srcu vzela in ohranila, ter jih ni obračala
na druge ljudi. Kakor ponižno ženo jo
vidimo v tihi pokorščini z Jožefom poto¬
vati, kamorkoli jo je klical božji glas.
Mati božja je in gospa, kraljica nebes
in zemlje, vendar pa hoče biti le dekla
Gospodova. Ali bi zamogla svojo po¬
nižnost kedaj še lepše pokazati, kakor
takrat, ko je angelju rekla: Gr lej, de¬
kla sem Gospodova, naj se mi
zgodi po tvoji besedi?“  (Luk. 1,
38.), — in ko je vsa zavzeta nad veli¬
kimi rečmi, ki jih je Bog nad njo storil,
zdihnila: ,,Bog se je ogledal na
nizkost svoje  d e k 1 e ?“ (Luk. 1, 48.)
— Že kakor mlada hči je ponižno ži¬
vela, veliko bolj pa še ko mati in vdova.

O presveta devica! kako lep zgled
Ponižnosti nam daješ. Zato pa tudi ni
milosti, ki bi je Oče nebeški ne bil tebi
podelil. Izmed tisoč devic je izvolil ravno
jebe za svojo hčer; — le v tvoje naročje
J e  položil svojega Sina! Ti, o ponižna
devica! si nam rodila Jezusa, odrešenika

26

sveta, in ga z Jožefom prva pri jaslicah
ponižno molila. Akoravno mu nisi imela
z dru g'im postreči, kakor z revnimi ple¬
nicami, je vendar tvoje ponižno srce bilo
črez vse veselo. Takrat pa ti še ni bilo
znano, kako se je imelo enkrat tebi in
tvojemu Sinu goditi.

„K o so bili dopolnjeni dnevi
očiščevanja Marije po Mojze¬
sovi postavi, so Jezusa prinesli
v Jeruzalem, da soga postavili
pred  G o s p o d a“, pravi sv. evangelist.
(Luk. 2, 22.) — Da bi se kakor ponižna
mati zahvalila Bogu Očetu za posebno
milost, da je izmed vseli žen izvolil ravno
njo za mater svojemu Sinu, gre Marija v
tempelj in daruje tam svoje nježno dete
Gospodu Bogu. Ali s kolikor večim vese¬
ljem se je bila v tempelj podala, s toliko
večo žalostjo je zapustila hišo božjo.
Povej nam, o mila mati! kaj žalostnegf
se  j e  tebi v tempeljnu pripetilo? Radi bi
slišali in zvedeli tvojo nesrečo. — Glejte!
nek starček jej ogreni vse veselje i 11
zasadi brhkosti oster meč v njeno srce.
iakrat namreč, ko je Marija v tempelj
prišla, da bi Jezusa Bogu darovala, j e

I

27

bil tamkaj pobožen in pravičen mož,
Simeon po imenu. Že se je v upanju na
odrešenika postaral; pa glej ! malo dni
pred svojo smrtjo še doživi veliko srečo,
da so mu spolnjene njegove želje. Marija
prinese na strani sv. Jožefa Jezusa v
tempelj, sv. Duh pa Simeonu naznani, da
je ta, ki ga Marija na rokah drži, obljub¬
ljen odrešenik. S sv. strahom pristopi
bliže ter prijazno pogleda materin otroka.
l J a bolj ko gleda, bolj mu greni srčno
veselje, nepopisljiva žalost;. — veselje
namreč, ki ga je nad božjim detetom ob¬
čutil, hoče zadušiti žalost, ki jo je imel
Mariji odkriti. Dolgo časa ne ve, kaj bi
storil; — ali slednjič vzeme vendar ob¬
ljubljenega in davno zaželenega odreše¬
nika, ki ga je Marija na nedolžnih prsih
grela, y svoje roke. Zdaj stisne s sv.
spoštovanjem Jezusa na svoje srce, hvali
2  milimi zdihljeji Boga ter si smrti prosi,
potem pa se nagloma k Mariji obrne
111  jo milo pogleda. Ali zdaj vidi v duhu
v se britkosti in trpljenje, ki bo zavoljo
te g'a otroka zadelo deviško srce božje
Matere; nepopisljiva britkost navda
n jegovo srce in s sočutnim pogledom na

28

Marijo jej reče: „ Tvoj o lastno dušo
bo meč presunil." (Luk. 2. 35.)

O nemile besede, kako so ubogo
materno srce globoko ranile! Zdelo se jej
je, kakor da bi ognja plamen v njeno
srce švignil in ga vžgal; tako jo je sklelo
in peklo. — O Simeon, o Simeon! zakaj
si ponižni in ljubljeni materi naznanil
toliko žalost? Grlej, kakšna britkost jo
sprehaja! Ali nimaš nobenega usmi¬
ljenja ž njo, ker jej take strahovite reči
odkrivaš? — O ponižna devica! Tedaj
že zdaj, ko svoje dolžne molitve oprav¬
ljaš in svoje ljubo dete Bogu daruješ,
moraš v svojo srčno žalost poslušati, da
se bo tvojemu in božjemu Sinu nasproto¬
valo, — ,,da je postavljen v padec
i n v s t a j e n j e mnogih  v I z r a e 1 u ‘5
(Luk, 2, 34.) — oh! kaj še le bo, kedai'
se bo prerokovanje starega Simeona
spolnilo! — Ta misel rani, kakor oster
meč, Marijino materno srce. — Ne morem
svojih oči od tebe, o ponižna devica m
potrpežljiva mati! proč obrniti, ker vidim,
kolika žalost tvojo dušo navdaja in kak¬
šna britkost tvoje srce trga. In dalje ko
Simeonove besede v svojem srcu premih

29

ljuješ, bolj se množijo tvoje znotranje
bolečine; — ne moreš jib več zakrivati.
V tvojili očesih vidim solze. Kakor bli-
ščeči biseri se vdirajo po tvojem milem
obrazu, — tvoje srce pa, akoravno je
vtopijeno v morje britkosti, se vklanja
božji previdnosti in govori: Naj se zgodi
božja volja! — Oh, kako potrpežljivo
prenaša Marija vse britkosti!

O Bog! daj mi milost, da s sedem¬
dnevno pobožnostjo, ki jo dnes začnem,
devico Marijo, ktero si zdaj za posebno
vari linj o izvolim, prav počastim in omi-
lujem. Saj ne morem objokane matere
dolgo gledati, da se mi ne bi globoko v
srce usmilila. — O ponižna in žalosti
polna mati Marija! mi li dovoliš, da se
smem tvoj otrok imenovati? Nadjam se
namreč, da mi bo to nemirno in otožno
srce vsaj nekoliko umirilo in olajšalo.
Kajti glej! z žalostnim srcem moram
spoznati in se potožiti, kako slabo sem
tebe do zdaj posnemal. Ti vsa ponižna in
v  božjo voljo udana, jaz pa tako svoje-
glaven in nepotrpežljiv!

Grlej, mila mati! kolikokrat godrnjam
Cl 'ez svoj stan in njegove težave; — ko-

30

likokrat se pritožujem in mrmram črez
trpljenje, ki mi ga ljubi Bog pošlje! Zdaj
mi kako oblačilo ni po volji, zdaj spet
mi je zoperno ktero delo, — še z jedjo
in pijačo mi domači vsikdar ne pogodijo.
Kako hitro postanem ves nevoljen, če se
kaj po moji volji ne zgodi, ali če se mi
kdo s pogledom ali z besedo kaj zameri.
Takim ne morem tako hitro dober biti,
ne jih prijazno pogledati; — še celo črez
lastne brate in sestre rad pomrmram ter
kažem, kako zlo mi še prave ponižnosti
manjka. Lastno hvalo rad poslušam,
hitro pa postanem nevoljen, če kaj ne¬
prijetnega in zopernega o sebi slišim h'
mi kdo v čem nasprotuje. Pri drugih
hočem za ponižnega veljati, na skrivnem
me pa navdaja prevzetnost. Ti, Marija!
si Simeonove besede s ponižnostjo p°'
slušala in jih v srcu ohranila, jaz pa v
prevzetni nepremišljenosti hitro vse dalje
povem in še druge k srditosti in sovraštvu
proti bližnjemu napeljujem. Tudi P r *
molitvah in pri poslušanju božje besede
mi še ponižnosti manjka; — da, moj 8
prevzetnost mi velikokrat celo brani,
biti pri spovedi odkritosrčen in naznanit 1

31

kak skriven greh, da ne bi kde potem
pri spovedniku manj veljal. Glej, o mila
mati! takošen je tvoj otrok. O nesrečna
prevzetnost mojega srca ! Zdaj spoznavam
in obžalujem svojo slepoto in obljubim
tebi, o Marija! da bom tvojo ponižnost
in pohlevnost posnemal. Izprosi mi pri
Jezusu potrebno milost, da bom svoje
naprejvzetje ležje spolnil!

Premišljujmo na dalje:

2. Marijin strah izreci grehom.  —

Da ne bi nobene zapovedi opustila in v
nobeni reči se Bogu zamerila, jo vidimo
( ines po božji zapovedi z malim darom
v  tempelj hiteti, tam dolgo premišljevati,
moliti in solze pretakati. Kako je to,
mila mati! da te vso v solzah pri altarju
Ogledam, ko si vendar v pdpolni poniž¬
nosti brez vsega greha živela? — Jaz
Pa, ki sem globoko v grehe utopljen, se
obnašam, kakor da bi ne imel vesti, in
bi ne bilo ne Boga, ne pekla, ne nebes,
ne  sodbe. — O mila mati! povej nam
Z( laj, zakaj tako obilne solze pretakaš ?
Dh jaz sem tisti trdokoren grešnik, ki
tebi toliko žalost prizadeva! Zato te pa

zdaj milo prosim, obrni svoje milostljivo
srce k meni ter se oglej ljubeznjivo na
me, kakor se je tvoj ljubi Sin ogledal
nekdaj na zgrevanega Petra, kteremu so
potem hitro solze v oči stopile. Le črez
moje grešne navade se jočeš; — moji
grebi prebadajo, kakor oster meč tvoje
smilečno srce. O kam se bom podal?
Ali bom smel, jaz nehvaležen grešnik,
enkrat pred tebe priti? Od grehov ni
jenjala moja hudobija in ž njimi se
množi tvoja britkost. Kako trdokorno je
vendar moje srce! Ne gane, — ne omeči
se, akoravno te v tolikih bolečinah za¬
gledam. Kedaj vendar bom začel svoje
grehe objokovati; — kedaj se za nje
pokoriti ? — Samo tebi, o prečista de¬
vica! imam se za Bogom zahvaliti, da še
nisem pogubljen, akoravno sem ti to bil
že zdavnej zaslužil. O Marija, pribeža¬
lišče grešnikov, prosi za nas! — Kamor -
koli se obrnem, najdem greh. Z grehom
vstanem, v grehu živim, v grehih se
oblačim in slačim, v grehu jem, pij en)
in delam, z grehom grem spat in v tistem
tudi zaspim. Tako sem do zdaj živel.
Kdo še zamore z menoj usmiljenje imeti•

33

Če se me ti, o dobrotljiva mati! ne usmiliš,
kam hočem potem iti, — kam se podati ?
0 usmili se me toraj, saj si moja mati!
Koliko grešnikov, ki so se zaupljivo k
tebi obrnili, je našlo pomoč, in po tvoji
priprošnji zadobilo od Boga milost po-
boljšanja, — boš li ravno na me poza¬
bila? Oh ne. — Posodi mi dnes samo
enega izmed sedmerih mečev, ki v tvojem
srcu tičijo, in rani ž njim moje kamenito
srce, da izteče iz njega vsa grešna kri,
ki se je do zdaj po hudobnih, nesramnih
mislih in željah v njem stekala. Sprejmi
me za svojo lastnino ter me, kakor nek¬
daj mrtvo truplo svojega Sina, vzemi v
svoje hlago krilo, da se tam ogrejem in
novo, poboljšano življenje začnem ! Pre¬
ženi in ozdravi mojo dušno slepoto, da
svoje velike grehe, posebno pa tiste
prav spoznam, kterih morebiti še ni-
sem nikdar obžaloval, in v kterih sem
do zdaj brez vsega strahu živel! —
^h, pokoro delati, me je bilo sram,
a h grešiti se pa nisem bal in sramo¬
ti. O ubogi, zadremani grešnik! kaj
hočem začeti? Pobožnega sem se imel,
P a  zdaj le preveč in predobro spoznam,

3

34

kako zlo sem se goljufal, saj sem bil
grehom vedno udan inv nje celo zakopan.
Kde najdem toliko moči in srčnosti, da
zamorern svoje življenje resnično pobolj¬
šati? Kde zadobim pravo žalost in gre-
vengo, da svoje hudobije in neštevihie
pregrehe prav objokujem ? Kaj bo enkrat
z menoj, če še zanaprej star, navaden
grešnik in sovražnik božji ostanem? K
tebi, o Marija! bi si skoraj še najbolj
upal. Slišal sem namreč, koliko trdokor-
nih grešnikov si že omečila in s svojim
maternim srcem k poboljšanju ganila.
Le eno me še straši; — bojim se, da bo
težko z menoj, ker sem se že vse preveč
grehu udal in mu preveliko oblast pre¬
pustil. Že dolgo se želim poboljšati, pa
vedno še odlagam ; — kako dolgo hočem
še odlagati? Morebiti do tje, da me smrt
prenagli? Ne. Zdaj hočem začeti; zato
pa tebe, o Marija! prosim, daj mi pravi
strah pred grehom in podpiraj me n a
potu poboljšauja. Le tako se bom spo¬
koril in rešil svojo dušo večnega pogub¬
ljenja.

J

35

Molitev.

Glej, o mati mojega Boga! Tukaj
pred tvojimi nogami kleči reven grešnik,
ki z zgrevanim srcem pod tvojo brambo
Pribeži in vse svoje zaupanje edino v
tebe stavi. Nisem sicer vreden, da bi se
ti na me ogledala, ali to me osrčuje ker
y em, da odkar si svojega ljubega Sina
Za  grešnike umirati videla, tudi trdno
ze liš, vsakemu pomagati. O mati milost¬
ljiva ! oglej se toraj na me reveža in bodi
tudi meni usmiljena. Vsi te imenujejo
krambo grešnikov, tolažbo in upanje.
Obrnem se tedaj tudi jaz s srčnim za¬
upanjem k tebi, o žalosti polna mati Ma-
ri ja 1 in te milo prosim, priporoči me
Sy ojemu božjemu Sinu, da zanaprej vama
Vec  žalosti ne delam, se grehu odpovem,
Sy ojo dušo izveličam in enkrat večni raj
z udobim. Amen.

. v  (Po vsakem premišljevanju se molijo litanije,

! n  V je mogoče tudi rožni venec žalostne Matere
potem se poje pesem: ,,Žalostna je mati
ako se ni pela že pred premišljevanjem;
'°nča se pa pobožnost vsikdar z zadnjo molitvijo.)

3 *

36

H

Drugi petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je morala z detetom
Jezusom v Egipt bežati.

,,Jožef I vstani, vzemi dete in njegovo mater
in beži v Egipt." (Mat.  2, IS.)

Dnes, dragi častivci žalostne matere!
poglejmo devico Marijo v novi žalosti:
kako vsa objokana z detetom Jezusom
in s sv. Jožefom v tujo deželo bežati
mora.

Premišljujmo tedaj:

1. S koliko udanostjo in potrpežl] 1 '
vostjo se ta revna mati s svojim dragi 111
Sinom na dolgo, neznano pot poda.  "
Kakor od sulice zadet in ranjen bolečim 1
vedno seboj nosi, enako občuti po žalost'
nem prerokovanju Simeona od meča brit'
kosti zadeta tudi naša nebeška Mati p°'
vsod srčne bolečine. — Ko je hudob # 1
kralj Herod slišal o novorojenem jud°''
skem kralju, se je silno prestrašil, kajj 1
se je bal, da bo svoje kraljestvo zgub 1

37

„0 Herod! zakaj se boj iš?“ kliče
sv. F ulgencij.  „ N o v o r o j e n M e s i j a ni
prišel kr al j e v i n d e ž e 1 z vojsko
premagovat, ampak s smrtjo si
jih p r i d o b i t. “ — Težko čaka Iierod
na modre, da bi mu prišli povedat, kde
so Mesija našli; ker jih pa ni, začne so¬
vražna in smrtiželjna jeza v njem vreti
in dokipi do strašnega sklepa, umoriti
novorojeno dete. O ljubi zveličar! komaj
si prišel na svet, že ti preti tolika ne¬
varnost. Pa dobrotljivi Bog, ki pazi na.
vsako še tako malo stvarico ter jo lepo
oskrbi, še ima toliko večo skrb za svojega
Sina. Zato pošlje pridnega varha, — mi¬
lega angelja iz nebes, ki sv. Jožefu v
spanju naznani, naj hitro vstane in vzeme
dete in njegovo mater ter odbeži v Egipt.
»Oh, koliko b rit k ostije moralo
■Marijino srce takrat občutiti,
kedarjej j e bilo naznanjeno, da
111  o r a s svojim dragim detetom
dezusomvtujo, celo neznano
deželo odbežati!“  kliče sv. Krizo-
st°m. Ne da se lehko dopovedati, kaj vse
Je morala revna mati v svoji cvetoči mla¬
dosti na tako dalnji in težavni poti pre-

38

stati. Pa kakor tiha ovca, se vsa potr¬
pežljiva v božjo voljo uda; — in tako
vidimo božjo Mater z malim Jezusom na
potovanju v dalnji Egit. — „ J o ž e f je
vstal, vzel dete in njegovo ms -
ter po noči in je pobegnil' 1
Egipt," pravi sv. evangelje: (Mat., 2,14,J
1 edaj iz domačega kraja mora Marija
zavoljo svojega. Sina v neznano deželo
bežati, — revna sirota mora iti med tuje
ljudi! Pako mora bežati pred ljudm 1 ’cel"
tisti, kije  prišel, jih odrešit; — božje
dete še ne sme na prsih svoje mater"
mirno počivati. Komaj je rojeno, že ga
preganjajo in mu po življenju strežejo-
O neizmerna žalost za ubogo mater, ki
vsa pobita svojo domačijo zapušča! Žl n";
izrečeno žalostnim srcem je v temni noči
od svoje hišice slovo vzela in namakala
eelo pot z britkimi solzami. Na meji j 11 '
dovske dežele še se enkrat ustavi in se
na domače gore in doline milo ogl^ 3 '
potem pa stopi z detetom na rokah '
ljudsko deželo.

i  Sv>  Tomaž Akvin, sv. Bazilij in drug'
cerkveni učeniki pišejo, da so te tri f;
ose >e cela tri leta, kakor neznani ptnj 1 ' 1


39

brez prijateljske pomoči v Egiptu živele
in dokaj pomanjkanja pretrpele. Večkrat
je mali Jezus, ves lačen, svojo mater za
kruh prosil, pa mu ga ni imela dati; —
oh, kolika britkost za njeno materno srce !
In vendar ni nobene nepotrpežljive be¬
sede iz njenih ust slišati; vso revščino
prenaša Marija v božjo voljo udana.

O Marija! uči nas, da se tudi mi
tako potrpežljivo v božjo voljo udarno,
kakor ti. — Marija nam prav lepo kaže,
kako se ima božja volja spolnjevati. Brez
v sega ugovarjanja in obotavljanja gre
uboga Gospodova dekla, udana v božjo
uiodro previdnost, s svojim ljubim to-
varšem in detetom tje, kamor jo božji
^as kliče. Ona gre, čeravno še ne ve
kam, in nikar ne poprasuje, kako jej bo
tuni šlo. Nikomur se ne pritožuje črez te-
Za vne pote, po kterih jo Bog vodi. —
Glejte! kaj zamore duša opraviti in ko-
uko pretrpeti, ako se z vsem srcem Bogu
iz ro6i in v njegovo sv. voljo uda! Kako
Zv esta in skrbna je Marija pri izpolnje-
' ail ju božje zapovedi, s koliko poniž-
n °stjo in udanostjo posluša in sprejme
<lll geljeve besede in kako hitro si priza-

40

deva, črez vse težavno naročilo na tenko
izpolniti! —

Glej, prevzetni in svojeglavni, trdo-
korni grešnik! Ti pa božje zapovedi spol¬
njuješ le z nevoljo in mrmranjem ter se
vse prerad ustavljaš božjim naredbam.
Ti nočeš po Marijinem izgledu biti božji
hlapec; — le po svoji glavi bi rad go¬
spodaril. Ali zamoreš brez znotranje sra-
možljivosti gledati, kako tvoja trdovrat¬
nost tri sv. osebe v tujo deželo v pre¬
gnanstvo žene?

Jezus, Marija in Jožef grejo brez
vsakega obotavljanja. Njim je božja za¬
poved sveta. Oni ne gledajo in nikar n®
premišljujejo, ali je pot lekka, ali dalnja
in težavna; nič se ne mudijo in tudi an-
gelja ne izprašujejo, zakaj morajo bežati,
—- ampak oni zapustijo svojo deželo,
žlalito in hišo, da le izpolnijo, kar naj-
modrejši stvarnik, ljubi Bog od njihtirja-

Hišni gospodarji in gospodinje, očetje
in matere! Se-li trudite tudi vi, spol¬
niti božjo voljo brez mrmranja in obo¬
tavljanja, čeravno vam previdnost božja
kaj težavnega naloži ? — Osramoteni

41

smo dnes pred Marijo; kajti vse preveč
nam očita naša vest, kako malo na božjo
besedo porajtamo in kako pogostoma se
božji volji celo ustavljamo. — Kakor si
Jožef in Marija nista mislila, koliko težav
ju v zakonu čaka, tako tudi vi prepo-
gostokrat zakonski stan za manj težav¬
nega držite, ter si neoženjoni le preradi
domišljujete, da vas v zakonu le dobro
čaka, namesto da bi že zgodaj vadili dušo
in telo za prihodnje trpljenje. — Glejte
mater devico Marijo z Jezusom na težavni
poti! Srce jej od žalosti poka, ko Sina
božjega na svojih rokah v tuj kraj nesti
mora; pa od svojega blagega otroka se
ne more ločiti. Dete mora pri materi biti;
— od nje se mora učiti spoznavati božje
zapovedi; nad materjo in očetom mora
gledati izglede, kako se ima sveta božja
v olja na sve'tu s potrpežljivostjo na tenko
spolnjevati. „Naj se mi zgodi po
tvoji besedi,"  je rekla Marija in to
pokazala tudi v djanju. O srečni otroci,
ki imajo take stariše! Lep izgled boga¬
boječih starišev je živ nauk za otroke.
Zato pa je Jezus tudi devico Marijo še s
križa s hvaležnim srcem izročil Janezu,

42

rekoč: „Glej tvoja mati!“ (Jan.

19, 27.) Vzemi jo, enake ne najdeš na
zemlji!

Premišljujmo nadalje:

2. Veliko srčnost, s ktero se je devica
pred grozovitnim Herodom 'podala na
dolnjo pot.  — O srečen človek, ki rad
gre, kamor ga Bog kliče in pošlje! V božjo
voljo udana vzeme Marija svoje ljubez-
njivo dete na svoje roke in gre ž njim v
dalnji Egipt. Sv. Bonaventura vpraša:
„0 devica! od kod boš vzela
živeža na cesti, in kde preno¬
čila z detetom v tujem kraju?' 1
— Pa Marije to ne skrbi, saj ima seboj
kralja nebes in zemlje; zato zaupa
v božjo pomoč in gre vsa srčna dalje.
Ž njo potuje sv. Jožef, in tako ' r i'
dim o tri sv. osebe bežati pred hudob¬
nostjo krviželjnega kralja Heroda. ~-
P re d grehom, ki se v srcu hudob¬
neža šopiri, mora nedolžnost bežati,
sam Sin božji mora iti med neznane ljudi.
O nesrečen greh! — Znabiti je moral
Jezus že tudi pred menoj bežati, saj den
za dnevom grehe doprinašam in žalim

43

ljubega Boga. O rad še bom enkrat
Jezusa klical, rad se za njim glasil,
rad ga iskal, pa vendar ga ne bom
našel, ne doklical ga več. Zdaj ne
hodim za Jezusom, akoravno ga moja
duša želi; — rajši ga preganjam. Toda
ne bo vee dolgo trpelo, da bom iz te
solzne doline vržen v večno globočino.
Dnevi mojega življenja bodo hitro pre¬
tekli : zadnja ura bo bila, mrtvaška sveča
se užgala in se mi v roke podala, — ob!
le prehitro, še poprej, kakor si sam mis¬
lim, bom moral vzeti od sveta slovo. Kako
dolga steza se bo takrat pred menoj od¬
prla; — po temni poti bom moral poto¬
vati v neznano večnost.

O inila mati Marija, od mene zdaj
preganjana in premalo spoznana, v tistem
strašnem trenotku mi bodi milostljivo k
pomoči! Vse svoje hudobije zgrevam zdaj
iz globočine svojega srca; — o da bi jih
ne bil nikdar storil! Žal mi je i  da sem s
svojimi grehi preganjal tolikokrat tebe
in tvojega ljubeznjivega Sina, ali pa kriv
bil, da sta bila od drugih zasramovana;
— še celo skrival se sem večkrat pred
vama, kajti nisem vaju hotel spoznati.

44

O mladenči in device! Kolikokrat
ste bili od starišev k Jezusu poslani, da
bi njegovo besedo poslušali ali pa ga v
sv. altarskem zakramentu vredno v srce
prijeli; ali iskali ste rajši druge skrivne
in grešne pote, da le niste Jezusa našli.

Grešniki! Kako dolgo hočete svo¬
jega milostljivega odrešenika še pre¬
ganjati? Ali se vaše hudobije še zdaj
niso vlegle? O padite vendar enkrat na
svoja grešna kolena, saj slišite mili glas
svojega odrešenika: Grešnik, zakaj me
preganjaš? Naj vas njegova beseda glo¬
boko v srce zadene, da tudi vi celo zgre-
vani s Savlom poprašate: „ G o s p o d,
kaj imamo storiti? 1 '  (Apost. dj. 9,
6.) — Idite, pokažite se duhovniku in
trdno sklenite, nikdar več grešiti.

Marija na begu iz domače v tujo
deželo okrepi pa tudi vsem tistim s
tolažljivim naukom pobito srce, ki mo¬
rajo svoj dom zapustiti in v tuj kraj
potovati. — Hlapci in dekle, udove in
sirote, vojaki in drugi popotniki, ki ne
poznate svoje domovine, izbrišite si dnes
pred Marijo svoje solzne oči, da vam bo
vaše potovanje na tem svetu nekoliko

45

olajšano! — Nevesta, ki vsa žalostna, v
velikih straheh pred priliodnjostjo svoje
drage stariše zapuščaš in se v tuj kraj
podaš ; — ubogo družinče, ki svojo borno
obleko s solzami v škrinjico zlagaš in ž
njo za britko plačilo služit greš; — ob¬
jokan mladenič, ki te vojaška služba iz
očetove hiše v dalnjo deželo pelja, zasta¬
vit ondi za varnost domačije svoje živ¬
ljenje ; — sirote in drugi reveži, ki ne
veste, pod ktero streho bote našli pokoj;
— oglejte se dnes na popotno devico
Marijo! Vzemite in nesite, kakor ona,
tudi vi Jezusa povsod seboj, naj bo on
vaš popotni tovariš na. tem svetu noter
do večnosti.

O ljubljeni Jezus ! Ko bi te na težav¬
nem poti smel z Marijo tudi jaz sprem¬
ljati in te v duhu ne le na rokah, ampak
tudi v svojem srcu nositi! O bodi moj
zvesti tovariš skoz celo moje življenje!
Za to milost te dnes prosim, ter te z go¬
rečimi željami objamem; — oh! ostani
moj zvesti varh, da vselej na tvoji strani
brez greha mirno proti večnosti hodim.

Poln veselja sem in moje srce hrepeni
za Jezusom. Njega najti in imeti so moje

46

želje. Ali ravno tistega Jezusa, s kterim
je Marija v Egipt bežala, najdem v taber-
nakeljnu. Tukaj se on prijazno na nas
ogleduje in deli milost vsakemu, ki zgre-
van k njemu priteče. O da bi našel tudi
jaz tamkaj vselej tolažbo, kedarkoli z
zgrevanim srcem tje pribežim!

Molitev.

O moja preljubeznjiva mati Marija!
Kako lep nauk smo dnes od tebe dobili'
Učila si nas, o nebeška gospa in kraljica!
kako naj vsa božja povelja s potrpežlji¬
vostjo sprejmemo in brez vsakega godr¬
njanja izpolnjujemo. O usliši nas revne
grešnike, ki tukaj pred teboj in tvojim
Sinom svoje grebe in hudobije resnično
objokujemo. Trdno sklenemo in oblju¬
bimo, da hočemo božje in svojih predpo¬
stavljenih zapovedi zanaprej vsikdar
zvesto spolnjevati; — sklenemo pa tudi,
kakor najhitreje se svojih grehov, ktere
smo z mislimi, z besedami, z djanjem iu
hodom storili, čisto spovedati; posebno
vse stare morebiti nespovedane krivice
in hudobije svojemu spovedniku s ske¬
sanim srcem odkriti, da ne boš več toliko

47

solz zavoljo nas točila. O mila mati!
varuj nas in nikar ne pripusti, da bi še
na dalje za grehom hodili in na zadnje
se svoje zveličanje zgubili. Amen.

Tretji petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je svojega dvanajst
let starega Sina Jezusa v jeruzalemskem
tempeljnu zgubila.

,,Sin, kaj si nama to storil ? Glej! tvoj oče
in jaz sva te z žalostjo iskala{Luk.  2, 48.J

Premišljujmo:

1. Ljubezen device Marije do Boga,.

Podajmo se v duhu v Jeruzalem. Tam
Najdemo nedolžno mater, objokano in po¬
bito, kajti je zgubila ljubeznjivega Je-
z «sa. Sv. Lukež piše v svojem evangelju,
( la je presveta, devica po navadi svojih
bogaboječih starišev obiskala vsako leto
°b veliki noči s sv. Jožefom Bogu po¬
pečeni tempelj v Jeruzalemu, da bi tam

48

pobožno molila. In ko je Jezus bil dva¬
najst let star, vzela je mati tudi njega
seboj. Goreča pobožnost jo pelje v božjo
hišo, misel pa, da ima Jezusa pri sebi,
ki ves ponižen kraj svoje matere gre,
navdaja njeno srce z nepopisljivo radostjo.
Veselo je moralo biti, videti tri pobožne
romarje na božji poti. Ob, kako močno
malemu Jezusu srce trka, kaka radost
mu iz obraza žari, ker sme s svojimi
stariši iti v tempelj molit! Vsi trije se te
svete poti zlo veselijo.

O ljubljeni starši; povzdignite dnes
svoje oči in poglejte mlado devico in
mater, kako lepo s svojim zakonskim to¬
varišem za bogaboječnost svojega otroka
skrbi in kako ponižno ta ljubeznjiva mati
kraj svojega tovariša gre. Ko pa v sveti
tempelj pridejo, se pred vsegamogočuim
Bogom vsi trije do tal priklonijo in po'
božno molijo, da se iskrena pobožnost iz
njihovega obličja sveti.

Povejte mi stariši! Ali sejate tndi vi
tako gorečo pobožnost do Boga v srca
svojih mlajših ? In vi otroci! Ali zapazite
take lepe izglede ponižne bogaboječnosti

49

nad zadržanjem svojih starišev? Stariši!
Se li vaše srce ne topi veselja, ko Jezusa
med Jožefom in Marijo v božji hiši vi¬
dite? Kakšni občutki in kake želje vas
pri tem pogledu obhajajo? Kaj ne? Vaše
srce si želi, da bi zamogli tudi vi tako
srečni biti in se po izgledu Jožefa in Ma¬
rije s svojimi otroki pogostoma v gorečih
molitvah v cerkvi pred Bogom znajti.
Pa kaj, da svoje mlajše v cerkvi večkrat
pogrešate in pri sebi ne vidite! Joj vam,
nko ste vi krivi, da vaši otroci božjega
tempeljna ne obiskujejo in po drugih
Potili hodijo! — Ali veselite se, ako nad
njimi že v rani mladosti iskreno udanost
v  voljo nebeškega Očeta in pravo pobož¬
nost zapazite!

Blagor vam, ljubljeni stariši! če vaše
dete rado v cerkev hodi. Božji duh ga
Ije vleče; — samo ne vč, kako in zakaj,
i am pred altarjem poklekne in pobožno
moli, kakor ve in zna. Z gorečim srcem
povzdigne nedolžne rokice navzgor in se
hvaležno spomni na dobrotljivega Očeta
v  nebesih, o kterem so mu stariši dosti
' (, pega doma povedali, ter moli: Oče naš!
^ T a belorudečem licu se sveti lepa brez-

4

50

madežna, še nepokvarjena čistost in iz
jasnih oči sije blaga nedolžnost deviške
duše, ki se v sv. željah do svetih nebes
povzdiguje. Ali vidite zdaj, stariši! kako
pobožno zna otrok po vašem lepem iz-
gledu in nauku moliti? Se-li vam ne do¬
zdeva, kakor da bi angelja pred altarjem
klečati videli? In kako lačno in žejno
božjih naukov še je tako dete! Vsako
drobtinico nebeškega kruha radostno po¬
bere, poljubi in po slabi moči v duhu za-
vžije. Kako željno upira na Jezusov kriz
svoje oči ter z žalostnim duhom premiš¬
ljuje, kdo neki se je podstopil, prizadjati
ljubemu Jezusu toliko bolečin; — kako
ga globoko v srce zaboli, kedar Jezusovo
stran prebodeno zagleda! Kdo je to storil
globoko vzdihne, njegovo mlado srce pa
se sočutja do križanega Jezusa tali. I 11
ko zagleda podobo device Marije z malini
detetom na rokah, si misli in želi, da bi
kaj rad na rokah nebeške matere počival.
Kako se mu krona na Marijini in Jezusovi
glavi lepo dopade, posebno pa, ker mali
Jezus za pobožnim otrokom milo gleda
in se otroku zdi, da božje dete zmiroffl
bliže njega pride. Ko pa Gospoda, vsega'

51

mogočnega stvarnika v bliščeči mon-
štranci zagleda, trkne, ko mali, nevedni
grešnik trikrat na prsi. Tudi zvonček in
orgije ga k pobožnosti vabijo ; — kam le
pogleda, ga vse veseli, da se ne more od
sv. tempeljna ločiti. — Slednjič pa se
poln veselja, ki ga ne more nikomur do¬
povedati, še enkrat pred Jezusom ponižno
nakloni, si pokropi svoje goreče lice z
blagoslovljeno vodo, se prekriža, potem
pa se od veselja ves ginjen poda mirno
k svojim starišem na dom.

Glejte, stariši! malo podobo pobož¬
nega otroka; glejte pa tudi, mladenči in
deklice! kako veselo je gledati, kedar
tako dete moli. Oh, naj bi vedeli še tudi
nii tako moliti! Ali kako redki so stariši,
ki bi svoje otroke že od prve mladosti
učili pobožno roke sklepati in moliti! Pa
kislim, da se je dnes v vašem srcu izho¬
dila želja, izrediti svoje otroke pridne in
Pobožne.

Kaj bi pa rekli in kako bi vam bilo
Pni srcu, če bi pridno dete, ktero ste si
bili z velikim trudom odgojili, na enkrat
Rubili, kakor naša revna mati Marija?

4*

52

— Ena največih britkosti, ki jih je Ma¬
rija trpeti imela, je bila ta, da je svojega
ljubeznjivega Sina v tempeljnu zgubila
in ga ni tri dni videla. — Matere! po¬
vejte nam: Ali vam ni pri sren tesno, ke-
dar vas nemila osoda od ljubljenega otroka
loči ? Glejte, kako oster meč je moral
Marijino srce zadeti, ko je zgubila njega,
kterega tako goreče ljubi! — Vsaj stariši
celo pot s solzami namakajo, če je njih
ljubljen otrok v dalnje kraje poklican in
odpeljan, akoravno vejo, da bo na skorein
nazaj prišel. Kako britkost pa je morala
občutiti še le božja Mati, ker ni vedela,
kam je njeni Jezus prišel, in ali ga bo
še kedaj zopet videla! Te bolečine ne more
odkriti Jožefu, on pa Mariji ne; — hi
tako hodita cele tri dni brez deteta vsa
pobita okoli. Enako nevesti V visoki
pesmi je lehko devica govorila: „P°
noči sem iskala njega, ki g' a
moja duša ljubi; iskala s e m g' a >
pa ga nisem našla. Vstati ho¬
čem in se m ter tj e po mestu ho¬
diti, po ulicah in cestah b o ni
iskala njega, ki ga moja duša
ljubi; iskala sem ga, pa g' a

53

nisem našla." (Vis. pes. 3, 1. 2.)
Povsod je popraševala in klicala: „Ste
ga li videli, ki ga moja duša
ljubi?"  (Vis. pes. 3,3.) — Pa nikjer
ga ne najde, zato milo vzdihuje: Deteta
ni več; -— kam se hočem podati ? -— oj,
kde je moj Jezus? — ne morem ga najti.

— „ M oje solze so mi jed in pi¬
jača noč in d e n, ker mi pra¬
vijo: Kde je tvoj Bog?“  (Ps. 41,
3.) Ta žalost jej ne da spati, zato joka
in kliče za Sinom rekoč: „Povej mi,
k d e s i o p o 1 d n e počivaš,  da  ne
za  j d e m!“  (Vis. pes. 1, 6.)

Mnogi cerkveni učeniki trdijo, da je
ta Marijina žalost bila med vsemi naj¬
večja, kajti pri drugih je Jezusa povsod
imela pri sebi, zdaj pa je ločena od njega.
O britki dnevi, v kterih ni nikjer tolažbe
našla! cela stoletja so se jej dozdevali.

— „Moj dragi Jezus je daleč od mene
in ne vem, kde je. Kdo me bo zamogel
potolažiti, ker tistega ni, ki je moja to¬
lažba?" — Tako vzdihuje, — tako žaluje
revna mati za zgubljenim Sinom. In kdo
v e, ali ni morebiti mislila, da je Jezusa

54

zato zgubila, ker mu ni vsikdar zadosti
postregla ; saj je hitro, ko ga je bila
našla, od njega pozvedovala, rekoč: „Si n,
zakaj si nama to storil? 1 '  (Luk.
2 , 48 .)

Pri tem milem vzdihovanju zberite,
ljubljeni stariši! nekoliko svoje misli,
naj vam dnes težki kamen od srca od¬
valim, saj se morebiti tudi vam več¬
krat ravno tako godi, kakor naši božji
Materi. Kaj ne? Tudi vi ste že zgubili
otroka: nemila smrt vam ga je pobrala
in iztrgala brez vsega usmiljenja iz va¬
šega naročja, ljubčeka vašega srca. Ob,
kako občutljivo je bilo takrat ranjeno
vaše srce! Dete že morebiti dolga leta v
zemlji trohni, ali vaše srce še ni mirno:
vedno še je pobito. In nek znotrajni gl aS
vam znabiti očita, da ste smrti svojega
otroka sami krivi, ker ste v bolezni z
zdravilom ali pri postrežbi kaj zamudili
in zanemarili. Da, — večkrat se vam do¬
zdeva, da bi vaše dete še znalo živeti, ce
bi zanj bili boljše skrbeli. Ubogi starih
kako britki meč prebada vaše srce p°
zgubi otroka in koliko žalost ima vaša
duša prenašati! Učite se toraj dnes od

55

Marije, ki je svojega ljubljenega Sina z
žalostjo iskala in se v božjo voljo udala,
— za svoje otroke ljubeznjivo skrbeti in
na nje paziti; če pa vam jih ljubi Bog
vzeme, naj vaše pobito srce pomiri misel:
Kar Bog stori, je dobro; ter govorite s
potrpežljivim J obom : „ Gospo d je

dal, Gospod je vzel. Kakor se
je Gospodu d o p a d 1 o, se je zgo¬
dilo! Ime Gospodovo naj bo
češ ceno  P (Job. 1, 21.)

Premišljujmo:

2. Kako skrbno žalostna mati svojo
drago dete išče in ko ga je našla, kaj mu
'reče.  — Ko sta Marija in Jožef zapazila,
da je Jezus zaostal, sta hitro vstala in
ga iskala med žlahto in znanci. Ker pa ni
bilo nikder sledu po zgubljenem Sinu,
s ta se vrnila nazaj proti Jeruzalemu. —
Pomisli kaj je Marija celo to dolgo pot
delala. S svetim Jožefom je tekala sem-
tertje in iskala Sina po celi poti, po go-
ra h in po dolinah; klicala ga je in povsod
pozvedovala po njem, kterega je njena
duša ljubila; -— pa vse zastonj ! — ni ga
,la sla. Klicala je na ves glas: „Oj Jezus !

56

Jezus!“ ali Jezus je ni slišal, se jej ni
oglasil. Ravno tako skrbno ga je iskala
in po njem pozvedovala tudi v Jeruzalemu.
„Lehko bi bila mislila,"  pravi
nek cerkven učenik, »dvanajst let
je že star, tudi B o g je, t o r a j se
ne bo zgubil; bo že sam v Na¬
zaret nazaj prišel."  Ali Marija ne
misli, ne govori tako, — ne; tri dni ga
išče z žalostjo in bi ga iskala gotovo še
četrti, peti den, ko bi ga ne bila tretji
den našla. Kde pa ga je našla? —
Sv. evangelje nam pove, daje  devica Ma¬
rija našla Jezusa črez tri dni v tempeljnu
med učeniki. Tam se je božji Sin mudil,
ter poslušal učenike, jih izpraševal in
jim dajal take odgovore, da so se nad
njegovo zastopnostjo in modrostjo vsi
čudili. „In pri godil o se je,“  piše
sv. Lukež, „ d a s o ga tretji den v
tempeljnu našli sedeti v sredi
učenikov. In ko so ga zagle¬
dali, so se zavzeli; in njegova
mati mu je rekla: Sin, zakaj s j
nama tako storil? Glej! tvoj
oče in jaz sva te z žalostjo i s '
kala.“  (Luk. 2,46.47.)  Toda vsa ža-

_iJ

lost kmalu mine. Jezus je najden, —
mati dobi nazaj svojega Sina in oster
meč je potegnjen iz njenega srca! Veselje,
ki ga je Marijino srce takrat čutilo, ne
da se popisati, ne dopovedati.

„Sin zakaj si nama tako sto¬
ril ? 11  — Preljubi! ostanimo še nekaj
časa pri teh besedah, ki jih je Marija v
svoji preveliki žalosti Jezusu rekla. -—
Ljubo dete, zakaj si to storilo? —O
večni Bog! podpiraj mojo slabost, ki me
pri teh besedah sprehaja! Vest me peče
in žge, kajti tudi mene zadeva to vpra¬
šanje. — Ljubo dete, zakaj si nama to
storilo ? tako sem slišal govoriti večkrat
ljubega očeta in drago mater. Ali zdaj
tega glasu ni več slišati! Nobeno srce —
ne očetovo, ne materno me več ne išče,
nikdo na tem svetu me več tako ne
kliče. Kam koli se obrnem, povsod mi
nekaj manjka; -— naj grem na eno ali
drugo stran, — dragega očeta in ljube
katere vendar nikder več ne najdem.
Oh, že zdavnej mi jih je vzela nemila
smrt; — zato pa težko gledam nje, ki
imajo, kar sem jaz že zgubil. Kaj bo
2  menoj, kedar bom spet pred svoje

stariše stopil in bodo oni mene sodili!
Oh, bojim se; — kako mi bo pri srcu,
kedar bom na Jezusovi strani zagledal
očeta in mater, ki se bota z ostrimi be¬
sedami do mene obrnila in mi rekla: Sin,

— hčer, zakaj sta nama to storila? To¬
liko časa sva z nauki in lepimi izgledi
vaju iskala, — toliko se za vaju trudila
in kaj pretrpela, ali nepokorna otroka
poglejta zdaj, kako sramoto sta nama
pred sodnikom napravila ! - Oh, zavoljo
hudobnega in spridenega otroka se je po¬
starala in osivela očetova glava, je oble¬
delo in vpadlo materno lice. Trepetajoče
roke, težke in onemogle noge, žalostno
in pobito srce in nemirno vest imajo ubog'
stariši zavoljo ničvrednih otrok. Kaj bo,
ko bodo stariši na sodnji den rekli: Ljub¬
ljeni Sin! draga hči! nisva li za vajino
zveličanje vsega storila, da bi zamogk
srečna priti pred sodbo? Ali kaj vse mo¬
rava nad vama zdaj zgrešiti? Kde j e
vajini deviški prstan? — vkterem kraju,

— na kteri poti sta ga zapravila ? Ktefl
den sta imela zadnjikrat nedolžnosti lep 0
oblačilo ? — Ktera noč je vama pripi' 3 '
vila to nesramno obleko? — Pred kolik 0

59

leti sta si še spletala deviški venec? Kdo
vama je tistega raztrgal ? Za ktere be¬
sede. za kako jed in pijačo ali obleko,
— za ktere obljube sta prodala svojo
čistost? Ali nista zamogla kratkih let
svojega življenja v nedolžnosti preživeti?
-— O strašna očitanja! Hribi padite na
nas! gore pokrijte nas! o zemlja, — o
morje požri nas! skrijte nas pred grozno
jezo pravičnega sodnika! — In vendar;
koliko mladih ljudi poprej ne miruje,
dokler v slabe tovaršije, —- slednjič pa v
nečistost ne zabredejo!

O Jezus, moj usmiljeni odrešenik!
bodi mi milostljiv in prizanesi mi moje
grehe. — O Marija! zdaj spoznam, kako
hudo sem svoje stariše razžalil, kako zlo
jih goljufal in s tem tudi Jezusa zgubil,
in vendar kako kamenito je moje srce!
Saj pri tebi. o žalostna mati! naj se črez
svojo preveliko zgubo razjokam. Da, —
Jezusa sem zgubil in ž njim vso srečo in
zadovoljnost. Pa prav željno ga hočem
ls kati, dokler ga zopet ne najdem. O da
hi mi bilo tudi mogoče, vse svoje grešne
Pote z grenkimi solzami objokati; pa kaj,

60

ko bi morebiti že prepozno bilo! —
Hvala Bogu! da' še ni prepozno; zato
trdno sklenem se k tebi povrniti, moj
Gospod in moj Bog!

Molitev.

Milostljiva Mati, devica Marija! iz¬
prosi mi pri Bogu milost, da prav spo¬
znam, kaj se pravi Jezusa zgubiti in da
še vcakam, njega zopet najti. Pripusti,
nebeški Oče! naj tvojega rtina z Marijo
tudi v tempelj nu najdem in se njega srčno
razveselim. Vse rad pustim, vse z ve¬
seljem dam, da le Jezusa dobim. Zaupam,
o Jezus! da še imaš svoje srce za me od¬
prto in da tvoje razpete roke še tudi
mene, — zgubljeno ovčico, zopet objeti
želijo. Le tukaj me kaznjuj, tu me tepi.
tamkaj pa mi milo prizanesi! Imej 1
menoj potrpljenje, in čakaj z naglo
smrtjo, da še poprej greh zapustim in ob¬
jokani in tako vreden postanem, tebe
najti. Slednjič pa še od tebe, milostljiv a
mati! ene milosti prosim: Glej, zgubil
sem Jezusa, kakor ti: — nimam ga več.
Daj, da ga pri tebi zopet najdem ] ’ n
spoznam, da brez njega ne morem živeti-

61

Za njim bom hodil, jokal se in žaloval,
z zgrevanim srcem ga milo klical $ noč
in den hočem hoditi, da ga le zopet
najdem in dobim. Amen.

Četrti petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je svojega Sina Je¬
zusa s težkim križem obloženega na potu
srečala.

„ln on nese svoj križ ter gre tje ven na
mesto, ki se imenuje kraj mrtvaških glav, hebrejski
pa Golgota ." (Jan. 19, 17 J

Premišljujmo dnes:

1. Potrpežljivost device Marije, kedar
'l (i  svojega Sina na križevem pota srečala.

~  Kakor je bilo pretečeni petek rečeno,
sta, Marija in Jožef Jezusa v tempeljnu
u ašla. „In on je šel ž njima in
Prišel v Nazaret in je bil jima
Pokoren,"  piše sv. Lukež (2. 51.).
tam je ostal do svojega tridesetega leta.
t J otem pa začne svoj nauk, kterega lju-

62

dem tri cela leta oznanjuje in skaže z
mnogoterimi čudeži zdravim in bolenim
brez števila dobrot. Ko bi pa trudapolna
setev ga imela z obilnim sadom razve¬
seliti. obsodijo ga — oh, žalostil oje po¬
vedati, -— k strašni smrti. Eden njegovih
učencev, ves preplašen pozabi na stor¬
jeno prisego in ga trikrat zataji; — drugi
ga za trideset srebrnikov proda in s po¬
ljubom sovražnikom izda, — ostali pa
„ga zapustijo in odbežij  o.“ (Mat.
26, 56.) Od pismoučeuih in farizejev na¬
jeti hlapci dobrotljivega Jezusa na Oljski
gori zgrabijo, zvežejo in kakor razboj¬
nika od molitve k sodnikom vlečejo. h*
potem, ko so ga bili neusmiljeno bičali. s
trnjem kronali, mu v obraz pljuvali, so
ga zadnjič še obsodili k smrti križa, hi
zdaj žene njihova divjost Jezusa, s težo
križa obloženega na Kalvarsko goro.

Stopimo, dragi kristjani! dnes tiho
na žalosten križev pot, postojmo tam in
poglejmo, koga bomo videli mimo iti. —■
Oh, naš Gospod, učenik, dobrotnik h“
zveličar Jezus Kristus nese ondi, ves
opešan in s krvjo oblit svoj težki križi
za njim pa gre, od prevelike žalosti vsa

63

pobita — njegova premila mati. Kako
tenko posluša vse grdo zaničevanje svo¬
jega Sina; vsak udarec, vse pehanje in
suvanje ona sliši in oh! kaj vidi? Svo¬
jega Sina; — ali kako je spremenjen!
Na glavi nosi bodečo trnjevo krono, na
ramah mu sloni težek križ, — in trdo¬
srčni hlapci ga suvajo in za vrvi, s kte-
rimi so močno zvezali njegove roke, vla¬
čijo sem in tje po prahu in trdem kamenju.
Marija ga milo pogleda. Tudi Jezus še
hoče videti svojo mater, ali njegove oči
so s krvijo oblite. Zato si je moral, ka¬
kor sv. Brigita pravi, še poprej zasedeno
kri iz oči izbrisati, preden je zamogel
mater pogledati. O boleči pogled! —
Marija hoče Jezusa objeti, pa razbojniki
jo z grdim psovanjem proč suvajo. Z mi-
lim pogledom srčnega usmiljenja se božji
“Mn zdaj k svoji materi obrne in jej na
tihem pravi: O moja mati, postoj! Kam
hočeš iti? — Če greš tje, kamor mene
Peljajo, boš trpela moje bolečine, jaz pa
kom še tvoje občutil.

Postojmo še nekoliko trenotkov in
P°klejmo v duhu, kaj vse se na tem krva-
' ei n potu pri srečanju Sina in njegove

64

matere godi. — Jezus pade trikrat pod
križem. Kralj nebes in zemlje obnemore
pod težo križa in se, oh žalosten pogled!
na zemljo zgrudi. — Ne sme mu poma¬
gati mati, ne pridejo mn na pomoč učenci:
— on sam nese zvezan svojo težko
smrtno posteljo na Kalvarsko goro. O v
greh zapleteni grešniki! pridite in stopite
bližje. Glejte! — Ves opešan obleži Je¬
zus s križem prvikrat pred vami na pe¬
čini. K vam je obrnjen njegov Ijubezr.jiv'
obraz, kajti vaši smrtni grehi slonijo na
njegovih sv. ramah in ga tiščijo k zemlji-
Ali mu ne hote te teže odvzeli? ga-li
hote pustili še dalje ležati? —- Naj vas
njegova žalostna podoba vendar enkrat
k poboljšanju gane, vsaj vidite, kako
krotko jagnje vašo grešno težo drugikrat
vzdigne, pa zopet pod njo obnemore in
pade.

O Jezus! ti ležiš na svojih kolenih,
kakor da hi grešnika prosil, naj ima s
teboj usmiljenje in se z zgrevanim srcem
k tebi obrne, pa trdokorni grešnik še k
noče; — oh, on se ne zmeni za tebe-
Noče še se poboljšati, ampak odlaga p°'
koro od leta do leta ter pusti brez vseg a

65

usmiljenja svojega zveličarja pred seboj
ležati, Vnovič beži za navadnim grehom
in ne mara za Jezusa. Ali božji Sin, poln
ljubezni do zgubljenega grešnika, še
prime enkrat z veliko težavo svoj križ
ter ne ve, bi li gledal grešnika ali mater,
kteri se tako toži: Glej, mati! ne najdem
počitka, kajti nespokorjen grešnik me
žene naprej ; -- postal je moj gospod in
napravil mene za hlapca. — O Ijubez-
njivi Jezus! stisni se k srcu svoje mile
matere in okrepi se, da svoj križ še
tretjikrat vzdigniti in nesti zamoreš. Pa
pod težo križa Jezus zopet pade, da bi
nas s svojim tretjim padcem ganil k pra¬
vemu in stanovitnemu poboljšanju. Ves
oslabljen leži božji Sin na zemlji, ali
grešni k pa se še vedno v svojih grehih
kota. Trikrat je padel Jezus, — trikrat
klečal, — trikrat prosil; kaj? je-li za-
toogel za grešnika še več storiti ?

O Jezus! kako milostljivo je vendar
Goje srce do mene revnega grešnika.
Ne morem tebe na zemlji ležečega dalje
gledati; — moram se poboljšati! O Ma¬
rija! bojim se svoje poslednje sodbe. Kaj
tti boš rekla, ker sem s tvojim Sinom do

5

66

zdaj tako hudobno in neusmiljeno rav¬
nal? Ti si s pobitim srcem za njim šla
in njegove krvave stopinje s svojimi vro¬
čimi solzami namakala, jaz — hudobnež
pa sem ga z jezo, zasmehovanjem in pre¬
grešnim veseljem preganjal! Njegove Iju-
beznjive besede, s kterimi je jeruzalemske
žene tolažil, segajo zdaj tudi meni glo¬
boko v srce. „ Nikar  se  nej  o kaj  te,“
je rekel, „nad menoj, ampak jo¬
kajte se nad seboj ! 11  (Luk. 23,28.)
Tudi meni zdaj drugega ne ostane, ka¬
kor vroče solze prave pokore in srčne
grevenge; ž njimi hočem svoje ostudne
grehe objokovati in milosti pri Jezusu
iskati.

O moj milostljivi odrešenik in zve¬
ličar Jezus Kristus! Vstani in dopusti
mi, da smem dnes zraven tvoje matere
pred te poklekniti in svoje roke k tebi
povzdigniti. Pred teboj hočem klečati iu
zdihovati, tebe moliti in prositi, dokler
pri tebi usmiljenja in milosti ne najdem-
Samo ena misel mi še strah dela: ali nie
boš uslišati hotel, ker sem do zdaj na
tvoje vabljenje in klicanje k pokori tako
malo porajtal! O tisočkrat me greva, d a

sem tvoje milostljive prošnje tolikokrat
zavrgel! Ali še smem milosti pri tebi
upati in usmiljenja od tebe pričakovati ?
Zanašam se na tvoje besede: „Nisem
prišel iskat pravičnih, ampak
grešnikov,"  (Mat. 9, 13.)— ter trdno
upam, dami  boš odpustil moje hudobije,
s kterimi sem se proti tvoji neskončni
dobroti v treh potih svojega življenja
pregrešil, namreč: v otroških, odraščenih
ni starih letih. Glovori tudi ti, o usmiljena
Mati! za me le eno besedo, saj si nam za
pribežališče grešnikov dana, in moja duša
Se  bo po zadobljenem odpuščenju grehov
v  Gospodu razveselila, ker bo z Jezusom
y uovič sklenjena.

Premišljujmo na dalje:

2. Srčnost in stanovitnost device  Ma-
n je.  —Druge matere bi obupale ali vsaj
Mrmrale, če bi se v taki nevolji znašle ;
h°žja mati pa v tihi žalosti za Jezusom
8 re  in tudi v britkostih srčna in stano-
V] tna ostane, akoravno je spremljala Sina,
ki je v grozovitnih bolečinah še grozovit¬
ejši smrti nasproti šel. Tebe, o Marija!
Vl dim vso srčno za trpečim Jezusom lio-

5 *

68

eliti, zato se pa hočem tudi jaz z božjo
milostjo iz grešnega spanja zbuditi, vstati
in za milim Jezusom stanovitno hoditi.
Moja duša poželi Jezusa; —■ le v njem
je sladkost in življenje. Njega zadobiti
in pri Bogu milost najti, sem pripravljen
vse trpljenje sprejeti in s potrpežljivostjo
prenašati. Do zdaj sem le za grešnim
veseljem dirjal, same dobrote poželel, le
greh iskal, križev in težav pa se z vsemi
močmi branil; — naj me je le najmanjša
nevolja zadela, hitro sem mrmral proti
svojemu stvarniku. Dnes pa kleče pred
Marijo trdno obljubim, ne le grešnemu
poželenju dati na vsikdar slovo in se z
Marijo podati za svojim ljubljenim Je¬
zusom in pastirjem, ampak tudi vse križe
in težave s potrpežljivostjo prenašati.

O Jezus! sprejmi me, da ti smem s
kimonom cirenejskim težki križ nesti po¬
magati ! Dopusti mi, da tvoj križ objamem,
poljubim in na svoje rame zadenem. Že
tisočkrat sem si ga z neštevilnimi grehi
zaslužil, pa ti, o usmiljeni Jezus! si me
pred križem tako dolgo obvaroval.

O naj ga nosim ; — kako ljuba in sladka
mi je njegova teža, če ž njo žalostno


69

mater le nekoliko razveselim! Čeravno
pod težo križa obnemorem in padem, —
nič za to. Naj le moje nemirne noge, ki
toliko stopinj za grehom storijo, občutijo
smrtno težo križa, — naj se ob trdi skali
le ranijo tudi moje krivične roke, ki tako
rade hudobije in nesramnosti doprinašajo
in v lenobi počivajo; in naj se pobije in
do krvavega rani moje prevzetno obličje,
ki je bilo mnogim v spodtiko in po¬
hujšanje.

O Jezus! imej potrpljenje z menoj,
da še s križi in nevoljami tvgji pravič¬
nosti na tem svetu zadostim. Pripravljen
sem, vse potrpežljivo prenašati, kar mi
ho tvoja roka naložila.

O Marija, milostjiva mati! kadar bom
težo svojih grehov spoznal in ž njimi pred
sodnji sedež svojega spovednika stopil,
takrat me podpiraj, da nobenega ne za¬
molčim, ampak se vseh zgrevano spovem.
Ko me bo pa poslednji križ, — moja
zadnja bolezen, spravil na kraj življenja
m se mi bo oznanilo, da je moj čas do-
tekel, tedaj — o mila mati! mi bodi po¬
močnica, da pridem za Jezusom v sv.
nebesa.

70

Ljubljeni starši! tudi vam izroči ža¬
lostna mati Marija dnes lep nauk. Kadar
bote, kakor ona, videli svojega otroka s
težkim križem, to je s smrtnimi grehi ob¬
loženega hoditi po cesti življenja, — o
potem pojdite in dirjajte za njim, dokler
ga vaše solze ne ganejo in vaše klicanje
k poboljšanju ne spravi. — In vi otroci,
ki hodite z velikimi grehi brez vse vesti
veseli po svetu, oglejte se na nauke in
opomine svojih skrbnih starišev in uče¬
nikov, kakor Jezus na križevem potu na
svojo objokano mater. Prizadevajte si,
živeti vsikdar pobožno, ponižno in ne¬
dolžno, da ne bodo vaši stariši zavoljo
vas žalovali. Vi pa zgubljeni grešniki !
oglejte se na zvezanega in s težkim kri'
žem obloženega Jezusa in pomislite, kako
teža vaših storjenih grehov to krotko
jagnje trikrat na trda tla vrže. Ne pustite
ga vsega opešanega dolgo na zemlji ležati
in ne delajte njegovi materi še večih brh¬
kosti, ampak prinesite vreden sad pokore-

Molitev.

Nebeška gospa, prečista devica
rija! Dnes vidim tebe s tesnim in žalost-

71

nim srcem za s križem obloženim Jezusom
hoditi in gledam ostri meč, ki je tvojo
dušo prebodel. Vse to me opominja in
uči kako neznano hudoben in ostuden
mora greh biti, ker zavoljo njega ti in
tvoj Sin toliko trpita. O nesrečen greli!
Kaj vendar sem mislil, da sem se v tolike
hudobije pogreznil! Zdaj, o mila mati!
ko tvojega Sina pod težo mojih grehov
zraven tebe na zemlji ležečega vidim,
spoznavam hudobijo svojih pregreh. Zato
pa z zgrevanim srcem k tebi, o pribe¬
žališče grešnikov! pribežim in ti obljubim,
da se hočem od te ure vsem grehom od¬
povedati in resnično poboljšati. Amen.

fr—

72

Peti petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je pod križem svojega
umirajočega Sina Jezusa stala.

„Stala pa je zraven križa Jezusovega nje¬
gova mati." (j an , 25 .)

Zopet se nas je zbralo precejšnje
število okoli podobe žalostne matere Ma¬
nje, da bi jo s svojimi mislimi do konca
njenega trpljenja spremljali. Zadnjikrat
smo, o nebeška gospa ! pomagali tvojemu
Sinu, kolikor nam je bilo mogoče, težki
križ nosti, dnes pa te hočemo z jeruza¬
lemskimi ženami spremljati na Kalvarsko
8'ojo, kamor tvoj Sin z veliko težavo
težko breme križa nese. O Kalvarska
gora! ti imaš za ubogo in opešano mater
novih britkosti in novih muk, za nas pa
lepili opominov in naukov.

Premišljujmo dnes:

1- Potrpežljivo zadržanje in stanovit¬
nost božje matere pri grenki smrti J e '
zusovi.  — Marija želi in hoče videti, kako

73

smrt, bo njeni Sin za grešnike pretrpel;
»zato se naKalvarsko goro za njim poda,
da bi vse na tenko videla in vsak njegov
zdililjej slišala. Obrnimo zdaj tudi mi
svoje oči za njo na Kalvarsko goro in
pomislimo, kaj žalostnega se je tam
godilo!

Novi, — že peti meč — prereže
Marijino boleče srce, in Jezus pride s
svojini križem ves opešan na breg. Pred
seboj in za seboj ima razbojnike, ki nje¬
govo britko smrt črez vse poželijo. Za
njimi gre Marija, ktero nedolžen Janez z
Žalostjo spremlja. Sodnijski hlapci in
trdosrčni vojščaki ne dopustijo, da bi si
božji Sin smel le nekoliko trenotkov po¬
čivati in vsaj nekaj oddahniti. Se ni
križa do mesta privlekel, že mu ga z rame
'>a tla vržejo, da se zemlja strese. Drugim
razbojnikom so pred križanjem zavezali
° c i. da bi jih ne prevzel smrtni strah; ali
J ezus mora vse pripravljanje za svojo
snirt gledati. Kakor krotko jagnje stoji
n^d rabeljni, ki se pripravljajo, dovršiti
svoje krvavo delo. — In zdaj planejo z
VSo  srditostjo, enaki divjim zverinam,
nad njega in oh ! — že mu trgajo oblačilo

74

z ranjenega telesa, ga vržejo nagega na
križ; ga vlačijo za roke in noge ter na¬
tezajo njegove ude, -— in zdaj se razlega
strašno pribijanje na križ in iz prebo¬
denih rok in nog vre presveta kri ; - že
vlečejo križ k skopani jami, ga povzdig¬
nejo in po koncu postavijo, — mu dajo
za tovariša na desno in levo razbojnika,
-— in Sin božji visi na ranah svojih rok
in nog ter trpi, preden umre, strašne bo¬
lečine. Tri cele ure še moli, uči, prosi in
zdihuje, potem pa izroči svojo dušo ne¬
beškemu Očetu, nagne glavo in umre. —
Nad Jezusom pač lehko spoznamo, da
kakor kdo živi, tako tudi umre. O srečna
in naukov polna smrt!

Zdaj pa poglejte! Tam pod križem,
na kterem Jezus umira, stoji njegova
mati Marija. „ Stal a pa je zraven
križa Jezusovega njegova mati,'
piše sv. Janez (19, 25.). — O žalosten
prizor! Znabiti je med vami ktera mati,
ki je že pri smrtni postelji svojega edi
nega sina stala in mu s trepetajočo roko
oči zatisnila; — ona nam naj pove, kaj
je v tistem trenotku občutilo njeno srce-
Pa njena še tolika žalost šene daprimef'.

75

jat iz f britk ostjo, ki joje Marija pod križem
občutila, vsaj nobena mati svojega otroka
tako ne ljubi in tudi ljubiti ne more, kakor
je Marija ljubila Jezusa. Marija je ljubila
Jezusa črez vse. In ravno ta Jezus je bil jej
vzet, ter je visel na sramotni križ pribit
med dvema razbojnikoma. Sovražniki so
ga še zmirom zasramovali in preklinjali
in Marija, njegova mati pod križem je
morala vse to poslušati. Iz globokih ran
je tekla ljubljenega Sina nedolžna kri
doli na nehvaležno zemljo, — in mati je
morala vse to gledati. Videla ga je na
križ pribitega, pa mu ni mogla pomagati;
videla ga je vsega ranjenega, pa mu ni
mogla ran obvezati; videla ga je vsega
v bolečinah, pa mu jih j\i  mogla polaj-
sati; videla je njegovo glavo, celo slabo
prsi viseti, pa ran je ni mogla pod¬
pirati ; videla ga je umirati, pa ni mogla
2  njim umreti. Zares:

Mati je pod križem stalo,, — jokala in žalovala
Kder je visel njeni Sin.

Srce v žalosti vtopljeno, — je pobito, prebodeno
Z mečem dušnih bolečin.

Svoje solznate oči ima obrnjene na
svojega božjega Sina; roke, ki so ga

76

nosile, so sklenjene; iz prs, na kterih ga
je grela in redila, se izvijajo britki zdili-
ljeji, srce, pod kterim ga je nosila, od
žalosti in britkosti, — oh, globoko je
ranjeno! — Povej nam, žalosti polna
mati! kdo je takrat tebe podpiral, da nisi
omedlela, kaj te je obranilo tako stano¬
vitno? — Trdna vera, nepremakljivo za¬
upanje in goreča ljubezen do Boga, —
ti močni stebri so podpirali tebe v tvoji
grozovitih žalosti. — Marija ostane sta¬
novitna zraven križa.

„L e si c e imajo votline, ptice
neba g nj e z d a, Sin človekov pa
nima, kam bi položil svojo
glavo/'  potožil se je Jezus že pred
svojini^ trpljenjem (Mat. 8, 20.). In zdaj
na križu ? Trdi les njegova postelja, ob •'
kako bi si tam počinilo njegovo trudno
truplo ? Vsaj se slamice nima, da bi na njo
naslonil svojo z bodečim trnjem opleteno
glav o; nima odeje, s ktero bi se pred
zgečim solncem, ki ga je po ranjenem
životu  hudo peklo, ogrnil: ne more se
opieti ne na noge, ne na roke ; viseč med
nebom in zemljo ogleduje svoje krvave
rane  PO zbitem truplu in šteje drage

77

kaplje svoje rešuje krvi, ki jo za grešnike
preliva. Oh, kolikim je dal pogled, ali
zdaj zapuščajo njega samega kalne oči;

— koliko ljudi je očistil, zdaj pak
sam v sramoti na križu visi; — koliko
jih je ozdravil: enemu zravnal hrome
"de. drugemu razvezal jezik itd., zdaj
pa je sam pozabljen in zapuščen brez
vsake pomoči; — koliko mrtvih je k
življenju obudil, zdaj pa mora sam umreti;

— koliko jih je potolažil, zdaj pa sam
hrcz tolažbe na križu visi, — razun ma¬
tere, Janeza in nekaj pobožnih žen se
'hhče s pomilovanjem na-nj ne ogleda.
Da, — v i ( ]i se , d a  ga celo nebeški Oče
zapusti in mu v strašnih smrtnih brit-
hostih svojo pomoč odreče.

O Marija! kako je le mogoče, da ti
pod križem ni srce žalosti razpočilo ? O
nebeška gospa! kako lep izgled potrpež¬
ljivosti nam daješ in tvoje zadržanje pod
križem,' oh! kako naukov polno je za
"as! Gledala si, kako se tvoj Sin na
Samotnem križu z bledo smrtjo bojuje,
Poslušala si njegove mile zdihljeje in
Prošnje, in akoravno je vsaka njegova

78

beseda tvoje srce globoko ranila, si ostala
stanovitna. Jaz pa tako hitro nevoljen
postanem in mrmram. Ob, kako sem ob¬
čutljiv, ali ne tam, kder bi biti moral.
Kolikokrat obračam svoje oči na križ
in vendar sem, kakor bi ničesar ne videl.
Srce moje je mrzlo, brez vsakih občutkov,
ter se ne gane. Kolikokrat grem celo
mlačen mimo božje podobe; oči moje si¬
cer gledajo ali srce za nič ne ve. Kadar
je Gospod nebes in zemlje, mili Jezus,
strašno smrt za zgubljeno človeštvo tr¬
pel, se je zemlja trosila, solnce je oteni-
nelo, mesec je zgubil svetlobo, skale
so pokale, grobi se odpirali, mrtvi se
oživeli, vojaki in drugi okoli križa
stoječi so prestrašeni na prsi trkali,
— ali jaz trdokoren grešnik od vsega
tega ničesar ne čutim. O mili Jezus!
naj odkupiš mojo dušo in jo rešiš, das
vse in preliješ do zadnje kaplje svojo
kri. Ali kako neobčutljivo in trdokorno
je moje srce, — s kolikimi grehi oma¬
deževana moja duša! O Marija! oglej se
milo na me in sprosi mi milost, da s te¬
boj žalujem in tvojega Sina ljubiti
začnem.

79

Premišljujmo dalje:

2. Kako je devica Marija pod križem
Jezusove poslednje besede globoko v srcu
ohranila.  — Kakor sv. evangelist Lukež
trdi, si je Marija vsako besedo svojega
Sina k srcu vzela in jo tudi v srcu ohra¬
nila (2, 51.); — pa gotovo so jo njegove
poslednje besede na križu najbolj v srce
zadele. O Marija! kaj je tvoje srce ob¬
čutilo takrat, ko se je tvoj ljubi Sin še
pred smrtjo milo na te ogledal rekoč:
»Žena, glej tvoj sin! — Glej,
tvoja mati!“  (Jan. 19, 26, 27.) Oh!
kolika britkost se je polastila tvoje dnše,
ko je 'Jezus okoli devete ure na ves glas
zaklical: „Eli, eli, lama sabak-
t a n i,  “ to je: ,,Moj Bog, moj Bog,
zakaj si me zapustil?"  (Mat. 27.
46.) — S suhim jezikom je zdihoval:
»Žeja me!“  —■ in ti mu  nisi zamogla
pomagati, ne požirka hladne vode njemu
( lati! Oh, kolika žalost za te revna mati!
fn zdaj še odpre enkrat svoja bleda usta
111  govori: „ D o p o 1 n j e n o je! Oče v
tv oje roke izročim svojo dušo“
[klik. 23, 46.), pa vsaka beseda rani ka¬
kor bodeči meč tvoje v britkost utopljeno

82

stavil rekoč: Glej sin svojega očeta! —
liči, ali vidiš tukaj svojo mater? Zdaj še
se poglejta, kajti skoraj bom na vse veke
nepremakljivo steno med vami postavil,
zato ker nista hotela četrte božje zapovedi
do svojih rednikov poznati in spolnjevati.

Veselje pa naj obhaja vse uboge in
zapuščene otroke, ki svojih lastnih stari-
šev na tem svetu videli in poznali niso,
kajti Bog bo sodnji den njihove želje iz¬
polnil in jim stariše pokazal, rekoč: „Sin
ali hei, glejta! to so vajini oče, — vajina
mati! V življenju svojih starišev nista
videla in poznala, kajti sem vzel oba za-
rario k sebi, — pa tukaj pri meni sta
bila lepo shranjena. “ — Ali kako bo za
tiste otroke, ki niso bili v sv. zakonu
spočeti, — kako sodbo bodo tam pi ' 1
pravičnem sodniku imeli njihovi očetje
in matere?

Tudi uboge sirote in vdove bo Jezus
potolažil rekoč: „ Vi otročiči in zapuščene
žene! na sv. križu na vas nisem pozabil;
dal sem vam pomočnico in tolažnico,
ktero sem sam najbolj ljubil, • — svojo
lastno mater . 11

83

Sprejmimo toraj z radostnim srcem
Marijo devico za svojo mater, saj je Kri¬
stus jo s križa nam za mater ponudil,
ter bodimo njeni hvaležni otroci. Kdo se
bi še znašel, ki ne bi z gorečo hvalež¬
nostjo pred devico Marijo pokleknil in
zclihnil: O mogočna gospa! bodi meni
revnemu grešniku še tudi zanaprej usmi¬
ljena mati! Ti žalostna devica poznaš
dobro nevolje tega sveta, kajti tudi ti si
pod križem bila od vseh zapuščena. Ni-
koga nisi imela, ki hi te tolažil, ali bi imel
s teboj vsaj usmiljenje. Ali glej tukaj pred
seboj otroka, ki s teboj žaluje in smrt
tvojega ljubeznjivega Sina objokuje; —■
bodi mi v moji smrtni uri tako v pomoč,
kakor si bila svojemu Jezusu! Zmisli ne¬
beška gospa, o Marija takrat na me!

Molitev.

Najpotrpežljivša božja mati, prečista
devica! Z zgrevanim srcem pribežim ka¬
kor spokorjen grešnik dnes k tebi in te
ttblo prosim, stori me v mojih težavtih in
v  mojem trpljenju tako potrpežljivega,
kakor si ti pod svetim križem bila. Vnemi
113 oje srce za vsako božjo besedo, da si

6 *

84

jo tako globoko v srce vtisnem in zvesto
ohranim, kakor ti zadnje besede svojega
umirajočega Sina. Kakor ljubeznjivo ma¬
ter te vidim pri grenki smrti svojega Sina
stati, zato pa, o Marija! zaupam, da boš
tudi meni v poslednji uri na strani stala,
mojo ubogo dušo v svoje roke sprejela
in v sv. nebesa sprevodila. Amen.

Šesti petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko so jej mrtvo truplo
Sina Jezusa v naročje položili.

„0 vi vsi, ki po poti mimo greste, postaji 1
in glejte, je-li ktera žalost moji enaka."

(Žalost. Jer. 1, 12.)

Mislimo si, kakor da bi zares poleg'
križa stali in gledali, kako žalostna mati
Marija mrtvo truplo svojega Sina Jezusa
v svoje naročje vzeme in ga ogleduje.
Zato premišljujmo:

1. Neizrečeno veliko ljubezen prečil
device do umirajočih in pokojnih.  —

85

zdaj so zadevale britkosti Marijo le po
samem, ali dnes se nam dozdeva, kakor
da bi se razlile vse kar ob enem nad
prežalostno mater. — Zavoljo bližajočega
se velikonočnega praznika so judje Pi¬
lata, deželnega poglavarja prosili, da bi
jim dopustil, križane pokopati, ker erez
praznike niso smeli na križih ostati. Po
prejetem dovoljenju pridejo na mrtvaško
goro in najdejo dva razbojnika še živa,
Jezusa pa mrtvega. Prvima zdrobijo kosti
in ju tako umorijo; „ko so pa do
Jezusa prišli in videli, da je
že mrtev, mu niso kosti strli,
ampak eden vojščakov je s su¬
lico njegovo stran odprl, — in
zdajci je tekla kri in voda iz
nje.“ (Jan.  19, 33. 34.) — Razbojnika
pokopljejo judovski hlapci, za Jezusovo
s v. telo pa sta si njegova skrivna učenca
Jožef iz Arimateje in Nikodem od Pilata
milost sprosila, da ga smeta po svoji po¬
božnosti pokopati.

„Zraven križa Jezusovega
Pa je stala njegova mati“  (Jan.
Ib, 25.); -—- mati čiste ljubezni ter gle-
( lala, kaj se z njenim Sinom godi. Njeno

86

srce, že tako z britkostjo čez in čez na¬
polnjeno , še mora marsikaj grenkega
okusiti; — pa vse to je od križa ne
prežene, h kteremu jo ljubezen prikle¬
njeno drži. — Zadnji klic, s kterim je
mili Jezus svojo dušo nebeškemu Očetu
izročil in svoje življenje sklenil, je Ma¬
rijino srce celo pretresel; — in zdaj vidi
uboga mati, nektere može z orožjem pri¬
bliževati se, da bi križanim kosti zlomili
in jih potem pokopali.

O žalostna mati! kako je tvoje srce
takrat zatrepetalo; — zato si može v
duhu tako le nagovorila: „0 vi neusmi¬
ljeni ljudje! ne delajte mojemu Sina
še večih ran in meni zapuščeni materi še
veče žalosti, saj vidite, da je že mrtev."
Ko še Marija tako zdihuje, že nek vojščak
sulico zasukne in ž njo Jezusovo srce
tako močno prebode, da se križ strese.
In ta sulica je ranila tudi Marijino srce,
kajti ona je bila z Jezusovim srcem trdo
sklenjena. Da pa krvoželjni judje ne 'j 1
z mrtvim truplom Jezusovim še dalje
sramotno ravnali in še večih hudobij spO'
čenjali, prosi ona Jožefa in Nikoclema.
naj bi ga na kak miren kraj položila.

.87

Bogaboječa moža postavita toraj lest¬
vico h križu, potegneta žreblje najpoprej
iz rok, potem še le iz nog ter primeta
drago truplo od zgorej in spodej celo
rahlo, ker se ga iz spoštovanja komaj
dotekniti upata. In zdaj ga častitljivo in
pobožno spuščata s trdega drevesa sv.
križa.

O presveta devica, ki si svojega Sina
iz ljubezni v odrešenje sveta darovala,
poglej zdaj, kakšnega ti ga svet nazaj
da! O nehvaležen svet! je lehko Marija
rekla, — moj Sin je bil lep in rudeč, ti
pa mi ga vsega modrega in od prevelikih
ran začrnelega nazaj daš. Njegovo obličje
gledati, je bila radost angel jev in veselje
ljudi, — ali zdaj ga je le groza gledati.
— Pa Marija še ga tudi zdaj goreče
ljubi. Zato pristopi in stegne od daleč
svoje roke proti ljubljenemu Sinu; — in
že ga je objela in poljubila ter se ž njim
pod križ vsedla. In tako počiva Jezus,
preden ga h grobu nesejo, v naročju pre-
čiste, svete matere. In zdaj poljubuje ona
njegova odprta usta in njegove zatemnele
°či. — zdaj ogleduje razbito truplo in
razkrite kosti; — vzeme bodečo krono

88

z njegove glave ter v svojo grozo za¬
gleda, kako strašno je ranjena; —še
pogleda tudi njegove prebodene roke in
noge, — ali vsaka rana na Jezusovem
truplu rani z nova njeno srce. — O ljub¬
ljeni Sin ! milo izdihne, kam vendar te je
tvoja neskončna ljubezen do človeka
spravila! Oh, kako grdo, — kako ne¬
usmiljeno so ljudje s teboj ravnali! Bil
si ti meni, — o moj Jezus! — moje ve¬
selje, moja lepota in moje vse! in zdaj
me več ne pogledaš. Oh, ko bi še le eno
besedo govoril, kako rada bi te poslu¬
šala! ali ne čutim te več ne dihati, ne se
gibati; — mrtev si! — Na, to se ogleda
na orožje britkega trpljenja, ter zopet
zdihuje: O vi neusmiljeni trni, žreblji h*
ti sulica bodeča! kako ste zamogli tako
hudobno prebadati in raniti tistega, ki je
vaš stvarnik! — Pa kaj le o vas, trot
žreblji in sulica govorim ? Oj grešniki-
vi ste tako neusmiljeno z Jezusom rav¬
nali ! Vi trdokorni in prevzetni hudobneži
ste spletli Jezusu bodečo krono! V svo¬
jem življenju ste sedem bodečih trnov
poiskali in jih božjemu Sinu v sv. glavo
vtisnili: trn napuha, trn lakomnosti, trn

89

nečistosti, trn jeze, trn lenobe; -— ob,
kako občutljivo ranijo ti trni Jezusovo
sv. glavo! Ali sem tudi jaz med temi
brezusmiljenimi hudobneži ?

O moj Jezus in odrešenik! Grehi
moje pretečene mladosti dovolj kričijo,
kako malopridno je bilo moje zadržanje!
Ako svojo dozdajno življenje prav in
popolno premislim, — oh, moram spo¬
znati, da sem tudi z marsikterim trnom
ranil Jezusovo glavo. Oh nesrečna mo¬
ja otroška leta, ki ne bodo nikdar več
nazaj pritekla in se popraviti dala! Kaj
bi dal, ko bi ona se zopet povrnila! pa
kaj si hočem začeti in s čem si poma¬
gati, ker me predragi, hitro tekoči eas v
enomer naprej proti večnosti tira in me
se za en trenotek nazaj ne pusti!

Ljubeznjivi, v krilu svoje premile
matere ležeči Jezus! Aločno mi je žal in
srce me boli, ker sem se proti tebi do
zdaj tako nehvaležno obnašal. Mrtvega
zavoljo mene te vidim v krilu prežalostne
matere počivati. Vse bledo je tvoje truplo,
zavišnjele so tvoje ustnice in zaprte tvoje
°či. Ali ne boš mene revnega grešnika
nikdar več pogledal in z menoj nobene

90

besede več spregovoril? — ali se smem
tebe vsaj dotekniti? Koliko veselje bi
bilo za me, ko bi tebe še kedaj živega
videti zamogel! Marija! mu-li tvoja lju¬
bezen ne more zopet življenja dati? Ko¬
likokrat so iz teb zdaj celo bledih ust,
nekdaj zlati, nebeški nauki izvirali; —
kolikokrat so te zdaj mrtve roke toliko
jih blagoslovile; — in te trudne, odre¬
venele noge, — o koliko zgubljenih ovčic
so poiskale! — Sin božji, — vir in za¬
četek vsega življenja, leži zdaj sam brez
življenja, v maternem krilu mrtev in na
vsem životu se zadosti pozna, koliko je
to krotko jagnje za grešni svet prestati
moralo! O nesrečni greh! kaj si storil -''
Sinu si vzel življenje, materi pa pripravil
trpljenje,

Grešniki, stopite sem in poglejte-
„Z a naših h u d o b ij voljo j e J ezus
ranjen, zavoljo naših gr e ho'
ves razbičan,“  pravi prerok (Izai.
53, 5.). — Glejte na Marijo! Ste-li j e J
zamogli pripraviti še veeo žalost in j°
vtopiti v globokejše morje britkosti ?

Nektere matere, kterim je nemil®
smrt pobrala otroke, tolažijo ljudje, <‘ e '

91

koč: Dobro je Bog storil, da je vašega
otroka k sebi vzel, saj vas je večkrat
razžalil in vam pogosto nepokoren bil.
Kdove, kak hudobnež bi še iz tega otroka
znal postati in tako je boljše, da več ne
živi itd. — Pa kaj le bi zamogel kdo Ma¬
riji zoper Jezusa povedati? On je svojo
mater vselej ljubil, častil, ubogal in spo¬
štoval, zato pa ga je tudi tako zlo lju¬
bila, toliko večo žalost ima za njim zdaj.
Potok solz se udira iz njenih očes.

Glejte, v duhu neštevilne angeljske
trume, ki okoli žalostne matere za Je¬
zusom milo žalujejo ! Le žalujte, nebeški
duhovi in ti mila mati! — le jokaj se.
Kaša srca so tako kamenita, da s svojim
'lajvečim dobrotnikom usmiljenja nimamo.
Le jokaj se! Saj je nekdaj tudi egiptovski
Jožef na grobu svojega očeta Jakoba
britke solze pretakal in sv. Avguštin se
pri smrti svoje matere Monike milo
solzil, zakaj bi pa kdo solze v toliki ža¬
losti ravno tebi za zlo vzel! Saj vsaka
svetla, solzica, ki se po tvojem maternem
obrazu vdira, kaže, koliko tvoja ljubeča
duša trpi. O Marija vtisni svojo britko
žalost v moje srce! Tvoje solze naj me

92

omehčajo, cla postanem poln ljubezni in
usmiljenja do tebe in tvojega ljubezni¬
vega Jezusa!

Premišljujmo še nekoliko bolj:

2. Marijino žalost zavoljo mrtvega
Sina .— „Ivoliko bodečih mečev
je ranilo Marijino  s r c e,  “ kliče sv.
Bonaventura, „k a d ar sojej mrtvega
Sina v naročje položili!"  — Sv.
mati katoliška cerkev predstavlja pobož¬
nim kristjanom ravno od šeste žalosti
največ Marijinih podob. Obrnimo dnes še
tudi mi svoje oči na podobo žalostne ma¬
tere pod križem.

Križ, na kterem je Sin Boga Očeta
za grešni svet pretrpel britko smrt, je
prazen, on pa, ki je bil za nas darovan,
počiva mrtev v Marijinem maternem na¬
ročju. Sedaj je Jezus Mariji v resnici
„Benoni“,  to je sin njene bolečine (1-
Mojz. 35, 18.) in njena žalost presega
vsako žalost; kajti on, ki ga mrtvega
njene materne solze oblivajo, je več ka¬
kor človek in sin svoje matere; on j e
tudi Sin božji in nebeški ženin, Gospod
in kralj. Toliko še nobena mati na zenalj'

93

ni posedla; zato pa tudi še nobena mati
na zemlji ni toliko objokovala. O le po¬
glejmo ubogo, zapuščeno vdovo, objokano
mater in nevesto! oli, kako milo ona za
svojim ženinom zdihuje ter nam govori:
O grešniki, glejte zdaj ! koliko je greh
zadel mojemu Sinu in meni! Še celo nebo
po njem žaluje, solnce od žalosti otemni
in vse nebeške luči se skrivajo!

Ako med vami kdo umerje, o kako
lepo, — jarno pojejo zvonovi in nesejo
svoj žalosten glas po celi fari; -— pri
Jezusovi smrti pa je vse tiho; le Marija
z nekterimi pobožnimi osebami in ž njimi
narava britko žaluje. — Ako imajo med
nami v kteri hiši mrliča, se zbira obilno
ljudi k molitvam, kar polni s sladko to¬
lažbo pobita srca; kadar pa počiva božji
^in mrtev v maternem krilu, jo najdemo
skoraj celo zapuščeno: — brez vsake
tolažbe.

O revna mati! koliko žalosti in brit-
kosti je oče nebeški tebi poslal! koliko
nadlog je moralo tvoje srce občutiti!
zlato nam popotnikom lehko nasproti
kličeš: „0 vi vsi, ki po poti mimo

94

greste, postojte in glejte, je-li
k te ra žalost m o j i e n a k a ! “ (Žalost.
Jer. 1, 12.)

O Marija! z žalostjo gledam, kako
mi mrtvega Jezusa v svojem naročju ka¬
žeš. Ravno tega Jezusa je nekdaj v je¬
ruzalemskem tempeljnu stari Simeon v
roke vzel in ves zavzet zaklical: „Zdaj
spusti svojega hlapca, o Go¬
spod! po svoji besedivmiru, ker
so videle moje oči tvoje zveli¬
čanje."  (Luk. 2, 29. 30.) Kaj boš pa
ti mila mati! rekla, ko ravno tistega zdaj
mrtvega v svojem naročju imaš? Kako
vesela je bila sveta noč, ko je božje dete
ležalo prvič v tvojem naročju; kako ža¬
losten je pa ta večer, ko gospodovo telo
zopet počiva v tvojem maternem krilu!
—- Tvoja ljubezen do njega ne najde
konca! Ce tudi tvoje srce krvavi, vendar
vsa potrpežljiva in udana govoriš: N a J
se zgodi po božji volji! —- Ta tvoj zgled
si hočem globoko v srce zapisati in p°
njem želim vse dni svojega življenja, ne
le v veselju in dobroti, ampak tudi v
trpljenju in britkostih ravnati in ostati
vsikdar v božjo voljo udan.

95

Glejte otroci! tako nam nebeška
gospa pod križem nasproti kliče, —
glejte tukaj mojega Sina, svojega brata,
zveličarja in sodnika — mrtvega v mo¬
jem naročju! Bila sem mu mati. Mene
slabo deklo si je izvolil za mater in po¬
stal človek. Vse je storil, kar je bilo v
odrešenje sveta potrebno; — „vseje
d o v r š i 1, k a r mu je Oče nebeški
naročil;"  (Jan. 17, 4.) — zato pa je
smel na sv. križu na ves glas zaklicati:
»Dopolnjeno je!“  (Jan. 19, 30.) —
0 ko bi le v resnici vse dopolnjeno bilo,
— končano tudi njegovo trpljenje! Pa
kaj, da grešni in nehvaležni svet njemu
v edno nove bolečine in muke pripravlja.
0 nehvaležnost!

Tolažljivo sporočilo je Jezus s svojo
krvijo podpisal. Iz ljubezni do nas nam
J e  v presvetem zakramentu zapustil in
^a večne čase sporočil svoje lastno meso
m krv za hrano k večnemu življenju. O
kako srečni smo mi revni grešniki! Tega,
kterega ona le mrtvega v svojem krilu
lni a, smemo mi vsak čas živega v srce
s Pi'ejeti. O ko bi za to neskončno dobroto
zamogli tebi, o sladki Jezus! zadosti

96

hvaležni biti. Sv. Janezu si dal svojo
mater, ujej pa njega; meni pa — o neiz¬
rečena dobrota, si dal samega sebe! 0
tako pa pridi, moj ljubeznjivi Jezus!
kleče te prosim : Le pridi! Moje srce te
z veseljem poželi in po tebi hrepeni; —
o pridi! Nasproti ti grem, roke povzdig¬
nem in ti dušo izročim. — In kadar te
tako srčno kličem, se mi zdi, kakor da
bi bil že bližej mene in jaz bližej tebe.
O podaj mi svojo roko! Z radostjo seje
oklenem in ti odprem svoje srce. V njem
sem ti pripravil čisti prostor, — le pridi!
Oh! že mi srce tolče, krv mi kipi,
dobil sem Jezusa; — svojega Boga!

Molitev.

Ti pa, o presveta in mogočna gosjut
me ogrni s svojim čistim plaščem ! Ne¬
beški duhovi popevajte Jezusu popotnico
in vi božji prijatelji in prijateljice sprem¬
ljajte mojega Gospoda in zveličarja, ka¬
dar se ponižuje v moje revno srce prib!
jaz pa ga hočem z ljubeznijo objeti m
vedno pri sebi imeti. Ničesar več ne p°'
želim, če le Jezusa kleče molim in g®
ponižno počastim, pred teboj pa tud 1

97

trdno sklenem in obljubim, nikdar več
kaj takega storiti, kar bi njemu in tebi
žalost napravilo. Daj mi solze prave gre-
venge, da svoj grešni stan objokujem in
svoje nesrečno življenje resnično po¬
boljšam ! Zadnjič še imam eno prošnjo
do tvojega milega maternega srca. Stori
me vrednega, da tvojega Sina v sv. rešnjem
telesu vsikdar s pravo pobožnostjo sprej¬
mem in ob smrtni uri milost zadobim, z
Jezusom sklenjen, priti v veseli dom ne¬
besi vega Očeta. Amen.

Sedmi petek.

Premišljevanje

Marijine žalosti, ko je mrtvo telo svojega
Sina Jezusa pokopati videla.

„6/7 je pa na tistem kraju, kder je bil Je¬
zus križan, vrt in na vrtu nov grob, v kterega te
nihče ni bil položen, kterega je bil dal Jožef iz¬
sekati v skalo, Tam kia tedaj zavoljo dneva pri¬
pravljanja Judov Jfižjjsa položila." [Jan.-19, 41,42.)

Kot slab služabnik in častivec tvoj
Pddem še dnes na koncu svoje sedem-

j

98

dnevne pobožnosti k tebi, žalostna mati
Marija! da bi v duhu gdedal tvoje pobožno
zadržanje pri Jezusovem pogrebu in prav
zvesto premišljeval, kaj je pri tem sv.
opravilu občutilo tvoje opešano srce.

Zato želim premišljevati:

J. Kaj Marija se pred pokopom stori
in kakosno žalost občuti, ko so jej mrtvo
truplo vzeli in ga pokopali.  — Če mora
ktera mati pri postelji bolenega deteta
stati in gledati, koliko ono trpi, občuti
in trpi tudi njena duša in telo vse, karkoli
ima ljubljen otrok prestati. Kadar pa mrt¬
vega v grob spustijo in mora vzeti mati
od njega za vselaj slovo; — o moj Bog!
takrat postanejo njene prsi pretesne in
misel, da ga ne bo nikdar več videla,
utopi njeno srce v grozovitno žalost. "V sa
pobita misli, da za njo svet nima več to¬
lažbe ; — najrajši bi šla z otrokom tud'
ona v grob.

Ravno to in tako se je godilo tudi
naši ubogi materi, prečisti devica Marij'-
Do zadnje kaplje je želela s svojim ljub¬
ljenim Sinom izpiti kelih britkega trp-

99

ljenja: — da, še več bi bila radovoljno
prestala, če bi volja božja bila.

Od prevelike žalosti in britkosti vsa
onemogla drži revna mati svojega mrt¬
vega Sina pod križem v svojem najčistej¬
šem naročju. Sama ne ve, ali bi ga s svojo
sapo grela, ali se jokala; -— bi li pobeg¬
nila in vse pustila. Ali Marija tega ne
stori; — ona ostane stanovitna. V voljo
božjo se uda ter se ne gane od križa.

Druge pokojne položijo pobožni
ljudje na oder za to pripravljen ali pa
' saj na klop v hiši, ter jih pokrijejo z be¬
limi rjuhami; ali glejte! božji Sin, ki v
življenju „ni imel prostora,  k a -
uior bi bil položil svojo glavo“,
(Luk. 9, 58.) ga tudi po smrti ne najde;

v krilu svoje matere mora počivati.
D koliko siromaštvo za kralja nebes in
zemlje ! S kako lepo zeleno rjuho je nek¬
daj vso zemljo pokril; kako krasen modri
Plašč je črez nebo razgrnil; koliko diše-
eih zelišč in pisanih rožic je povsod, —
P° gorah in dolinah nasadil; —- ali zdaj
uirtev nima še kam svoje glave položiti,
da bi si počinil! Truden leži v materne

7 *

100

krilu. O dovolj žalosti za Marijo, ki mu
ne more boljše postreči!

Jožef iz Arimateje in Nikodem se že
bojita, da bo prevelika žalost objokano
mater celo prevzela. Zato pa vzemeta
mrtvega Jezusa iz njenega naročja, da
bi ga odnesla izpred njenih oči in ga po¬
kopala. Najpoprej ga z dišečim mazilom
pomazilita in v pripravljene bele rjuhe
zavijeta, potem se pa k pogrebu namenita.
Jožef ima v svojem vrtu, snažno v skalo
zasekan grob, za se pripravljen. Pa kder
je želel sam pokopan biti, tam pripravi
zdaj Jezusu, svojemu učeniku počivališče.

O srečni Jožef, ki želiš božjega Sina
v svojem vrtu shraniti! Naj si od truda
svojih zveličanskih naukov in dobrih del
v miru počiva; naj si po grozovitnem
trpljenju uživa sladek pokoj! O blago-
dušni Jožef, ki najdeš v svojem vrtu mah
prostorček za zveličarja in odrešenika.
Sovražniki Sina božjega, ga od same jeze-
in nevošljivosti niso mogli živega gledati,
zato so upili: „Le proč ž njim!"
(Luk. 23, 18.) - ti pa, ljubljeni učenec,
si z veliko ljubeznijo in z veseljem spre¬
jel celo njegovo mrtvo telo ter nu'

101

svoj lastni grob prepustil v počitek! —
To je vsaj nekoliko potolažilo tudi Marijo,
ki mu sama ni mogla pomagati.

In zdaj, ljubljeni! podajmo se nazaj
na kalvarsko goro, spremljajmo v duhu
Jezusa do pokopališča ter poglejmo, ka-
košni sprevod Jezus ima in kako bodeči
meč prečista devica na tej poti v srcu
nosi. Ali ne morem lehko govoriti, kajti
mi trga srce nepopisljiva žalost, kadar
to malo procesijo gledam. Kako rada bi
se božja mati svojega Sina v svojem krilu
imela, pa učenca jej ga iz sv. naročja vze-
meta, da bi ga pokopala. Poglejmo tedaj
celo procesijo! Ta procesija ne gre od
Jezusovega doma, ampak od strašnega
kraja mrtvaških glav, od Golgote do Jo¬
žefovega vrta, — Tako tedaj Sin božji
Hi umrl v Betlehemu, kder se je bil na¬
cedil; tudi ne v Nazaretu, kder je imel
svojo domovino, ampak umrl je v tuji
zemlji, in v tujem kraju ga tudi pokop¬
ljejo. —

Kako žalosten sprevod, ki se v sveti
tihoti vrši! V ponižnosti si učenca nalo¬
žita dragoceno Jezusovo telo na svoje
ra me, ter trepetajoča neseta svojega

102

stvarnika in odrešenika do pokopališča.
Nebeški angelji, od Boga Očeta poslani,
grejo, kakor piše sv. Alfonz, objokani na
strani in žalujejo za svojim Gospodom,

— za njimi pa gre v tilii žalosti, Ma¬
rija, solznata mati. Le nektere žene jo
spremljajo, ki pa same v žalost vtopljene
ne najdejo besed, da bi potolažile ubogo
devico. Kakor vidimo, je procesija sicer
mala in tiha, pa vendar se nad njo leliko
vsako srce razjoče!

O ljubljena mati! Nekdaj si položila
svoje dete v jaslice, — v jeruzalemskem
tempeljnu si ga darovala nebeškemu
Očetu in dala staremu Simeonu v roke;

— kam pa ga spravljaš zdaj? — Tvoja
neizmerna ljubezen do njega te vleče za
njim do pokopališča, kajti hočeš še videti,
kde si bo tvoj Sin počival. Brž ko ne bi
ž njim vred se kaj rada podala tudi ona
v hladno zemljo in se k njemu skrila, p a
božja volja in njena potrpežljivost še ju
na zemlji ohrani.

Ko sprevod do pokopališča pride,
položita blaga učenca svojega učenika
z rjuhami vred v grob in deneta zraven
sv. trupla tudi žreblje in trnjevo krono.

103

Preden pa kamen na grob položita, še se
k žalostni materi Mariji obrneta, rek o 6:
Poglej, ljuba mati! zdaj bova grob po¬
krila. Obrni še svoje oči k svojemu lju¬
bemu Sinu zdaj zadnjikrat in vzemi od
njega slovo! — Te besede so Marije glo¬
boko v srce zbodle. Obilne solze se vli¬
jejo iz njenih oči, nepopisljiva britkost
jej trga srce, — vsa žalosti trepeče. Zdaj
nagne svojo utrudeno glavo in pogleda
zadnjikrat v temno jamo ter zdihuje: O
moj ljubljeni Sin! Odsihmal te ne vidim
več! Počivaj tedaj v hladni zemlji, spavaj
v  miru in vživaj sladek pokoj ! Jaz revna
tvoja mati in vdova vzemem zdaj od tebe
Slovo, pa dovoli mi, da svoje srce poleg
tebe v grob položim!

O kolika je morala Marijina materna
ljubezen biti, ker želi s svojim srcem pri
Jezusu biti in ostati! Kde imamo pa mi
svoja srca pokopana, — kde ležijo?
‘Skrbno iščem eno srce za drugim, in
kde jih najdem? V svojo srčno žalost
vidim eno v prevzetno oblačilo ovito,
drugo najdem v posvetno blago in pre¬
moženje celo zaljubljeno; — eno se je
vtopilo v nesramno, nečisto življenje,

104

drugo se pogreznilo v nezmernosti in pi¬
janosti grdo jamo; — eno leži zakopano
v hudobni skoposti in neusmiljenosti,
drugo se je zvrnilo v hudo jezo, v 7  gro¬
zovito preklinjanje in trdosrčno sovr ažtvo,
tretje pa gnjije in trohni od mrtve vtrag-
Ijivosti in smradljive lenobe na dobrih
delili! — Kde pa je naše srce? — kara
smo ga položili in zakopali? — Oh, za¬
kaj nimamo svojih src vedno pri Jezusu,
ki tako goreče želi, pri nas ostati?

O Ijubljenik moje duše! Potrkaj na
moje grešno in trdokorno srce, da se bo
vendar enkrat tebi odprlo, potem pa pridi
k meni revnemu grešniku, da s teboj
živim in umerjeni!

Premišljujmo zadnjič:

2. Kaj Marija po pogrebu stori
kal m  strašni meč sedmikrat njeno srce
prebode.  — Bogaboječa učenca sta Jezu¬
sovo truplo v grob položila in kamenito
ploščo črez grob djala. Marija še počasti
in s spoštovanjem poljubi kraj, kjer njeni
Sin počiva, potem se pa objokana obrne
proti nebu rekoč: Tebi večni Bog izročim
in darujem tvojega in svojega Sina!

105

Po končanem zdihovanju se poslovi
od sv. pokopališča, zapusti vrt in gre,
kakti vdova in zapuščena sirota proti
svojemu stanovališču. Vsi pa, ki so to
mater srečali, se niso mogli, kakor trdi
sv. Bernard, joka zdržati. Nekteri cerk¬
veni učeniki celo pravijo, da so učenci in
pobožne žene bolj žalovale črez žalostno
in objokano devico, kakor za Jezusom
samim. — Tiho grejo vsi od groba in
spremljajo v žalost vtopljeni objokano
mater. Ko do križa pridejo, se Marija
vstavi ter z milim pogledom proti nebu
Pod križem poklekne in ga ljubeznjivo
objame, rekoč: O sveti križ! poljubim te
in molim, kajti od zdaj nisi več prekleto
drevo, ampak tron večne ljubezni, altar
milosti božje, na kterem je bilo jagnje
božje darovano za grehe sveta.

Potem se mala družba vrne z Marijo
»a dom. V samotni hiši si revna mati želi
nekoliko oddahniti in počiniti. Ali kaj, —
da jo, kamorkoli le pogleda, vse žalosti.
L se je prazno, — vse nekako mrtvo.
Ljubljenega Bina, ki jej je kot otrok
v selej prijazno nasproti pritekel, zdaj
ni več videti; — nikder ni slišati nje-

106

govega milega glasa; — povsod je vse
tiho in prazno. — In z žalostjo še pre¬
mišljuje enkrat vse hude muke, ki jih je
njeni Sin prestati moral. Pred seboj vidi
ostre žreblje, v duhu gleda hodečo krono
in sulico, vidi globoke rane po vsem
truplu, gleda njegove mile oči in bleda
usta in vedno se jej dozdeva, kakor da
bi ga še slišala klicati ali ga držala vsega
ranjenega v svojem krilu. In ta prežalostni
spomin je kakor oster meč njeno srce in
dušo z mirom globokeje ranil. Nikderne
najde počitka. V tej britkosti se obrne k
Janezu, rekoč: Povej mi, kde je tvoj božji
učitelj ? — potem vpraša Marijo Magda¬
leno : Povej mi, moja hči! vsaj ti, kje je
ljubljenec in ženin tvojega srca? kdo
nam ga je vzel ? — In zopet se joka Ma¬
rija in ž njo točijo solze tudi vsi drugi’
Le ti krščanska duša! imaš tako ka-
menito srce, da za Jezusom malo ali celo
nič ne žaluješ in z objokano materjo no¬
benega usmiljenja nimaš. Omiluj jo vsaj
zdaj, ter jo s sv. Bonaventurom ponižno
prosi, rekoč: „0 moja ljuba mati'
dodeli mi milost, da s teboj ža¬
lil j e m i n jokam. Glej, v s e t v oj e

107

žalosti sem jaz kriv; zavoljo
mene moraš po nedolžnem tr¬
peti!" O dopusti mi, da se vsaj zdaj,
preden še od tod odidem, pri tebi raz¬
jočem, kajti ne vem, če morebiti ne oprav¬
ljam te pobožnosti letos zadnjikrat v svo¬
jem življenju. O Marija bodi moja Ijn-
beznjiva mati, zdaj in v moji smrtni uri!

Preden pa se od nje poslovimo, se
zahvalimo jej še za vse milosti, ki jih je
nam v tej sedemdanski pobožnosti pri
nebeškem Očetu izprosila in se ponižno
izročimo v njeno materno varstvo.

Ti pa, moj ljubljeni Jezus! usliši
svoje matere mile priprošnje za nas!
Grlej, v obilnem številu smo prihajali
tvojo mater obiskovat in častit; mladi in
stari so z veseljem pritekali semkaj v zna¬
menje, kako radi nebeško mater imajo!

O Marija! le ostani še na dalje nam
vsem ljubeznjiva mati, in nikar nas svojih
°trok ne zapusti! — Poglej, nebeška
gospa in kraljica! pobožno družbo, ki v
Ponižnosti pred teboj kleči, ter nobenega
ne zavrzi, kar ti jih dnes priporočim.

Vas ljubljeni starši! najpoprej pre-
Cl sti devici izročim. Ona naj vam bo v

108

izgled. Bila je pobožna in potrpežljiva
zakonska tovaršica in črez vse skrbna
mati. Glejte, očetje in matere! koliko je
ona s svojim božjim Sinom trpela in kako
se je v vseli brhkostih in nadlogah udala
v božjo sv. voljo. Naj vam bo pri vsem
vašem gospodarstvu mogočna pomočnica:

Odraščeni in nedolžni mladenči! tudi
vas prečisti devici priporočim. Poglejte,
kako pobožnega ženina je ona k sv.-al-
tarju pripeljala. Ne iščite si toraj za vaš
prihodnji zakonski stan nesramnih, g'iz-
davih in zapeljivih deklet, kterih bi se
enkrat na božji sodbi morali pred Marijo
sramovati. Varujte se, ljubljeni mladenči
drugega spola; kajti ni vse zlato, kar se
blišči. Ostanite z egiptovskim Jožefom in
s sv. Alojzijem stanovitni; — ogibajte
se in ne storite nobene stopinje za takimi
osebami, od kterih se peklenski ogenj ne¬
čistosti in nesramnosti iskri, kajti vedno
še hodijo zapeljive Eve po svetu, ki bi
vas rade v grešno ljubezen zaplele, ter
vas s hudičevo močjo potegnile v večno
pogubljenje.

Ve, odraščene deklice ! Obrnite se k
nedolžni božji hčeri in pomislite, ali se

109

je vaša duša tako čista, kakor njeno
srce: — ali vaše lice še pokriva cvetje
nedolžnosti ? Ako še kinča prežali venec
devištva vaše srce, naj se vaša duša ra-
duje in veseli, kajti nebeški ženin ne bo
na svoje neveste pozabil, saj sam pravi:
••Blagor njim, k i s o n e d o 1 ž n e g -  a
in čistega srca, Boga bodo gle¬
dali. 11  (Mat. 5, 8.) — Kterim je pa cvetje
nedolžnosti že ovenelo, naj vzemejo tri
•lezusove bodeče žreblje in naj ž njimi
prebodejo svoje grešne roke in noge; —■
naj še primejo zveličarja trnjevo krono
ter ranijo ž njo svojo ošabno glavo, da
v sa grešna kri iz zapeljivega trupla iz¬
teče in da delajo za svoje neštevilne grehe
pravo pokoro. — Le ogledujte se vsikdar
na Marijino življenje in zadržanje, kajti
Barija vam je prežalo ogledalo v vaši
'nladosti, ter si ohranite globoko v svojih
srcih njene besede, ki jih je angelju rekla:
-Jaz  m o ž a n e p o z n a m.“ (Luk. 1,34.)

Tudi vas, revne sirote in zapuščene
v dove! mili materi božji izročim; na ža¬
lostno mater obračajte svoje oči in iščite
v v seh nevoljah pri njej pomoči, in ona
v am bo vsikdar rada pomagala.

Molitev.

O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija! kakor nam dnes Jezusa
mrtvega v svojem svetem naročju kažeš,
pokaži ga nam revnim popotnikom tudi
živega v sv. režnjem Telesu enkrat v
naši poslednji uri. Glej ! naša leta se že
smrti približujejo. Kadar se tedaj, črez
kratek ali dolg čas z nami ravno tako
zgodi, kakor z Jezusom, da umerjemo jn
V tesno jamico črne zemlje pridemo, naj
se takrat tudi mala, bogoljubna družba,
pobožen sprevod za nami v gorečih mo¬
litvah za naše duše zbere; naj se v hiši
božji in po poti do pokopališča popevajo
sv. pesmi; naj razširjajo jarni zvonovi
po fari svoj mili glas in oznanjujejo vsem,
da smo vzeli od sveta na vsikdar slovo
in da pojdemo v večni raj k nebeškemu
Očetu. Zaupamo pa tudi, o usmiljeni Je¬
zus in milostljiva mati Marija! da se
bomo na glas trobente nekdaj vsi m
trudnega spanja zopet srečno prebudil'
in prišli k vama v hišo nebeškega Očeta,
kder nam je od začetka sveta hranjen 0
lepo plačilo, kterega tukaj ni videlo ' l0 '

111

beno oko in ni občutilo nobenega človeka
srce. Amen.

Ceščena bodi presveta, nedolžna, ža¬
lostna devica in Mati Marija, pohvaljen
naj bo tvoj preljubljeni Sin, Naš Gospod
in zveličar Jezus Kristus, zdaj in na vse
v ’eke! Amen.

Zadnja molitev,

s ktero se pobožnost konča.

O moj dobrotljivi in usmiljeni zve¬
ličar, ki najmanjše službe svojih služab¬
nikov ne zavržeš; ponižno te prosim,
sprejmi milostljivo tudi to mojo malo
današnjo pobožnost k svoji veči časti in
jivali. Odpusti mi vse pregreške, ki sem
jiii pri tej pobožnosti storil; potrdi moje
naprejvzetje in ne izbriši spomina svojega
tr pljenja nikoli iz mojega srca. — Tvoja
draga krv, o moj Jezus! naj bo moje
Zv 'elioanje, tvoje rane moje vedno pribe¬
žališče, tvoj križ moja podpora, tvoje
življenje, moj nauk, tvoja smrt moje živ-
‘jenje tu in tam v večnosti.

Oglej se tudi ti, moja žalostna mati
barija! na to pobožnost, ki jo k tvoji
c asti zdaj hvaležno sklenem. Brani me s

112

svojo priprošnjo pred vsakim grehom,
ki bi tebi in tvojemu preljubemu sinu le
grozovitne žalosti pripravil. Pomagaj mi,
vse nadloge, križe, težave, preganjanja
in bolezni potrpežljivo prenašati, dolžnosti
mojega stana vselej zvesto spolnjevati in
bogaboječe živeti, da bom z Jezusom
Kristusom popolnoma združen enkrat,
kakor njegov zvest služabnik postal de¬
ležen večnega plačila v nebesih. Amen.

•osvojfeGi/ec-o-

113

Litanije

v čast žalostne matere božje.*)

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogoeni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija,

Sveta mati božja,

Sveta devic devica, g

Mati križana, 2.

Mati polna bolečin, g

Mati objokana, g

Mati žalostna,

Mati zapuščena,

Mati užaljena,

*) Te litanije so spisali papež Pij VII. in jih
Diolili v mnogih stiskah.

8

114

Mati svojega Sina obropana,
Mati z mečem prebodena,.

Mati od bolečin presunjena,
Mati s strahom napolnjena,
Mati s srcem na križ pribita,
Mati polna žalosti,

Vir solz.

Morje trpljenja,

Ogledalo potrpežljivosti,

Skala stanovitnosti,

Steber zaupanja,

Pribežališče zapuščenih,

Škit in bramba zatiranih,
Premagovavka nevernikov,
Tolažba nesrečnih,

Zdravilo bolenili,

Moč slabih,

Zavetje obupajočih,

Mir v nevihtah,

Podpora žalostnih,

Strah peklenskega sovražnika,
Zaklad vernikov,

Oko prerokov,

Palica apostolov,

Krona mučenikov,

Svetloba spoznovavcev,

Biser devic,

115

Tolažba zapuščenih udov, — prosi za
nas!

Veselje vseh izvoljenih, — prosi za nas !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Sveta Marija, mati polna žalosti!
ozri se milostljivo na nas, reši in odreši
uas vsake stiske in britkosti z močjo svo¬
jega božjega Sina našega Gospoda in
odrešenika Jezusa Kristusa. Amen.

Mati polna britkosti, mogočna gospa
] n nebeška kraljica! zapiši v moje srce
fane svoje, da v njih berem tvoje bolečine,
ln  tvojo ljubezen, — bolečine, da s tvojo
Pomočjo vse britkosti voljno prenašam,
in ljubezen, da s teboj vsako prazno
ljubezen zaničujem.

Bogu bodi čast in slava !

Verujem v Boga očeta itd.

116

Salve Regina.

v

Ceščena si kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje sladkost in naše upanje, bodi
češčena. K tebi upijemo zapuščeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Obrni tedaj, o
naša besednica, svoje milostljive oči na
nas in po tem revnem življenju pokaži
nam Jezusa, blaženi sad svojega telesa.
O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka (le¬
vica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da vredni postanemo obljub Kri-
stusovih.

Tri „Cešeena si Marija 1 ' itd.

Rožni venec ali roženkranec

žalostne matere božje.

Sedem pobožnih mož, ki so proti sredini
13. stoletja živeli in red Servitov ali služab¬
nikov device Marije ustanovili, je začelo v čast
žalostne matere božje opravljati posebno H>°'
litev, ki se „rožni venec ali roženkranec ža¬
lostne matere božje 11  imenuje. Ta molitev im a
hvalevredni namen, s premišljevanjem britkosti,

117

ki jih je Marija v življenju in pri trpljenju
svojega božjega Sina bila prestala, počastiti
žalostno mater in po njeni mili priprošnji
zadobiti od Boga odpuščanje grehov. Rimski
papeži so častilcem device Marije to molitev
večkrat gorko priporočili in jo tudi z obilnimi
odpustki obdarovali.

Rožni venec žalostne matere božje ima
sedem delov ali skrivnosti ter se moli tako-le:
Najpred se obudi grevenga nad storjenimi
giehi; potem se pa, za vsak del moli „Oče
n aš“ in sedem: „Oeščena si Marij ,“  v kterih
Se  po besedi „-Jezus“ dostavi dotična skrivnost.

Sedmere skrivnosti pa so;

1. Kterega si, devica! z žalostjo v
lempeljnu pred Simeonom darovala.

2. S kterim si, devica! žalostna v
Egipt bežala.

3. Kterega si, devica! v tempeljnu
zgubila in z žalostjo iskala.

4. Kterega si, devica! s težkim križem
obloženega srečala.

5. Kterega si, devica! na sramotnem
križu umreti videla.

6. Kterega si, devica! s križa v svoje
na ročje vzela.

7. Kterega si, devica! z žalostjo do
groba spremljala.

118

Potem se moli „Oče naš“ in tri „češčena
si Marije" v čast Marijinih solz, da bi po
njenih solzah zadobili resnično žalost črez
naše grehe in popolne odpustke; — v tek
se po besedi „Jezus" reče:

K te rega si z žalostjo objokovala.

Slednjič se moli navadno še „Vera, Oče
naš in Češčena si Marija" za verne duše v
vicah, h koncu se pa pristavi še sledeča
molitvica:

V. Prosi za nas prežalostna devica'

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molitev.

Jezus Kristus! prosimo te, dodeli
nam milostljivo, da bi preblažcna devica
in tvoja mati Marija, ktere dušo je p 1 ' 1
tvojem trpljenju meč britkosti presunil;
zdaj in v naši smrtni uri pri tvoji milosti
za nas prosila. Amen.

(Papež Klemen XII. so s pismom od dne j-
decembra 1734 podelili za imenovano molitev sle;
doče odpustke: — 1. Popolni odpustek vseffl; K
rožni venec žalostne matere božje vse dni eneg
meseca molijo, in potem sv. zakramente vredp*
prejmejo ter v namen sv. katoliške cerkve mo; 11 ";
— 2. Odpustek 200 let zadobi vsak, ki to > n0 ^ e ,
po sv. spovedi s kesanim srcem opravi. — 3. "

119

pustek 150 let zadobijo oni, ki ta rožni venec po
ponedeljkih, sredah, petkih in zapovedanih praznikih
molijo in sv. zakramente prejmejo. — 4. Popolni
odpustek zadobijo, kadarkoli sv. zakramente prej¬
mejo, vsi tisti, ki imajo hvalevredno navado, ta
rožni venec moliti štirikrat v tednu. — 5. Odpustek
10 let zadobijo oni, ki roženkranec žalostne matere
vedno seboj nosijo in ga večkrat molijo, kadar po
opravljeni sv. spovedi sv. mešo ali besedo božjo
slišijo, sv. režnje Telo k bolniku spremljajo ali pa
sovražnike spravijo. — Vse te odpustke so potrdili
potem Benedikt XIV. dne 6. januarja 1747 in Kle¬
men XIII. dne 15. marca 1763 in določili, da se za-
morejo obrniti v pomoč vernim dušam v vicah. —
K zadobljenju odpustkov je pa potrebno, da je ro¬
ženkranec blagoslovljen o! prednika Servitov, ali pa
°d duhovnika, ki je za to od njega ali od papeža
pooblaščen. — Več odpustkov za rožni venec ža¬
lostne matere zamorejo še oni zadobiti, ki so v
bratovščini žalostne matere božje s črnim škapulirjem.)

--

Pesem

v čast žalostne matere božje.

(Stabat mater.)

Mati je pod križem stala,

Jokala in žalovala,

Ko je visel njeni Sin;

Srce v žalosti vtopljeno
Je pobito, prebodeno

Z mečem dušnih bolečin.

120

O, kaj žalosti prestati
Morala je sveta mati,

Ktere Sin je rešil svet!
Žalostna zdihuje bleda,

Kadar trepetaje gleda,

Kaj trpi nje sin razpet.

Komu potok solz ne lije,

Videti britkost Marije

Grozno, kot morja grenkost?
Kdo presreno ne žaluje,

Ce to mater premišljuje
In trpljenja velikost?

Grehe ljudstva na se vzeti,

Vidi Jezusa trpeti,

Šibam vdati se voljno.

Gleda svoj’ga Sina milo,

Ko je vse ga zapustilo-,

Kadar nagnil je glavo.

Mati! vir ljubezni prave,

Daj, da čutim te težave
In s teboj žalujem zdaj!

Daj, da mi se srce vnelo
In za Jezusa gorelo
Bo v ljubezni vekomaj.

Sveta mati! to te prosim,

Bane Kristusa naj nosim,

Vtisni v moje jih srce!

Naj da rane tvoj’ga Sina,

Naših grehov bolečina,

Tudi mene živo skle.

121

Daj, da rad s teboj žalujem,

Svoje grehe objokujem,

Dokler tukaj še živim!

S teboj poleg križa stati
In tam milo žalovati
S srca celega želim.

Tvojo žalost, o devica!

Mučenikov vseh kraljica!

Tudi v moje srce vlij.

Kristusovo smrt, trpljenje,

Za prihodnje vse življenje
Daj premišljevati mi.

Daj da tvoj’ga Sina rane
Bodo v moje srce vžgane,

Njega kri očisti me !

Da se pekla nimam bati,

Varuj ti me ljuba mati,

Kadar z menoj v sodbo gre.

Daj, da sveti križ me brani,

Srce tvoje varje zdaj;

Kadar bom pa moral vmreti,

O Marija! daj prejeti
Moji duši sveti raj!

(Za vsakikrat. kadar se ta pesem pobožno moli
ali poje, so papež Inocenc XI. dne 1, septembra
t68l podelili 10U dni odpustka.)

122

Krajša pobožnost

v čast žalostne matere božje Marije.*)

(Od sv. Alfonza Lig.)

O Bog’! pridi mi na pomoč.
v  O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

Prva žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo prvega brit-
kostnega meča, ki je tvoje srce prebodel,
ko ti je bilo po sv. Simeonu pred oči po¬
stavljeno vse trpljenje, ki ga bodo hudobni
ljudje tvojemu ljubemu Sinu prizadjali,
in ktero ti je bilo že iz sv. pisma znano,
ker si'celo vedela, da bo pred tvojimi
očmi na lesu križa vso kri prelil in 0( j
vseh zapuščen umrl, in da mu ne bos
mogla pomagati, ne braniti ga.

*) Kdor to pobožnost v petek ali pa v P os !j!
moli, zadobi za vsak Očenaš in Češčena Marijo
dni odpustka, druge dni pa 100 dni. Kdor pa
vsaki dan v mesecu opravi, zadobi, če zakrament 3
sv. pokore in sv. rešnjega Telesa vredno prejme 13
v namen sv. cerkve moli, popolni odpustek, ki se
lehko tudi vernim dušam v prid obrne.

123

Zavoljo tega žalostnega spomina, ki
je tvojemu srcu toliko let britkost de¬
lal, te prosim, o moja kraljica! zadobi mi
milost, da bom trpljenje Jezusovo in tvojo
žalost v življenju in v smrti vedno v svo¬
jim srcu vtisneno imel.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega !

Druga žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo drugega brit-
kostnega meča, ki je tvoje srce prebodel,
ko si videla, kako so tvojega nedolžnega,
ravnokar rojenega Sina tisti ljudje pre¬
ganjali, zavoljo kterih zveličanja je bil
na svet prišel. V temni noči si morala
takrat vstati in skrivaj bežati v Egipt.

Zavoljo vsega trpljenja, ki si ga,
premila devica! s svojim pregnanim de¬
tetom na tem dolgem in težavnem potu
po zapuščenih in nevarnih krajih in pre-
kivaje na Egiptovskem prestala, kjer si
neznana in tuja več let v uboštvu in za¬
ničevanju živela, te prosim, moja preljuba

124

gospa! zadobi mi milost, s teboj vred do
smrti voljno prestati vse trpljenje tega
revnega življenja, da bom enkrat otet
peklenskega trpljenja, ktero sem za¬
služil.

Oče naš. češčena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Tretja žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo tretjega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, ko si
svojega ljubega Sina zgubila, ki je tri
dni od tebe ločen v Jeruzalemu ostal.
Takrat o moja ljuba kraljica! gotovo
nisi imela miru ne po dnevu, ne po noči,
ker ni bilo pri tebi njega, kterega si z
vso ljubeznijo ljubila in ker nisi yedela,
zakaj te je zapustil; gotovo si takrat ne¬
prenehoma zdihovala po njem, ki je bil
tvoja največa dobrota.

Zavoljo zdihljejev, ktere si v teli
treh britkih in za te le predolgih dneh
k Bogu pošiljala, te prosim, zadobi mi


125

milost, svojega Boga nikdar več ne zgu¬
biti, da bom vedno z Bogom sklenjen
živel in ob smrtni uri v njegovi milosti
ta svet zapustil.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

0 Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Četrta žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo četrtega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, kadar
si videla svojega ljubega Sina v smrt
obsojenega, z vrvmi in verigami zveza¬
nega, vsega krvavega in ranjenega, s
trnjem kronanega, pasti na potu pod tež¬
kim križem, kterega je nesel na ranjeni
ra mi, ko je kakor nedolžno jagnje šel iz
ljubezni do nas v smrt. Takrat sta se
Pogledala, in vajini pogledi so bile ostre
sulice, ki so ranile vajini srci, ki ste go-
r eli v ljubezni med seboj.

Zavoljo te velike britkosti te prosim,
Za dobi mi milost, da bom zmirom v božjo
v °ljo udan živel in z Jezusom sklenjen

126

svoj križ do zadnjega zdildjeja voljno
nosil.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Peta žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo petega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, kadar
si bila na gori Kalvariji in si videla pred
svojimi očmi svojega ljubega Sina Je¬
zusa, kterega so ljudje zasmehovali, v
strašnih bolečinah na trdem križu umi¬
rati, in mu nisi mogla tudi najmanjšega
polajšanja dati, kakoršno se tudi najveeim
hudodelnikom ne odreče.

Zavoljo smrtne britkosti, ki si jo
ljubeznjiva mati! s svojim umirajočim
Sinom vred trpela, in zavoljo žalosti,
ktero si občutila, kadar je zadnjikrat s
križa s teboj govoril in od tebe slovo
jemal, in kadar je s sv. Janezom nas vse
ko tvoje otroke tebi izročil; in zavoljo
strašnih bolečin, ki si jih morala pr e '

127

stati, ko si ga videla glavo nagniti in
dušo izdihniti, te prosim, zadobi mi od
svoje križane ljubezni milost, da bom
tudi jaz vsem rečem tega sveta odmrl in
da bom vse svoje žive dni le za Boga
živel in enkrat v nebesa prišel, kder bom
Boga gledal in zavžival.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

O Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

Šesta žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija! zavoljo šestega brit-
kostnega meča, ki te je prebodel, kadar
s i videla skoz in skoz prebodeno srce
svojega že mrtvega Sina, ki je umrl za
nehvaležneže, ki še po njegovi smrti niso
nehali, ga trpinčiti.

Zavoljo te grozovitne žalosti te
Prosim, zadobi mi milost, da prebivam
j' srcu Jezusovem, za mene prebodenem
111  odprtem; v tistem srcu, ktero je lepo
stanovanje ljubezni, kder prebivajo vse
kogoljubne duše; da tamkaj, dokler bom

128

živel, nič drugega ne mislim in ne ljubim,
kakor le Boga. O presveta devica! to ti
lehko storiš, — od tebe to upam.

v v

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

0 Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega.!

Sedma žalost.

Usmiljenje imam s teboj, o preža-
lostna mati Marija, zavoljo sedmega
britkostnega meča, ki te je prebodel, ka¬
dar si svojega mrtvega Sina v svojem
naročju držala. On ni več tako ljubeznjiv
in lep, kakor takrat, ko si ga v betlehem¬
skem hlevu v naročju imela, o ne; —
krvav je in njegovo sv. telo je tako raz¬
tepeno, da se skoz rane vidijo lehko celo
njegove kosti. Sin, si rekla takrat, o moj
ljubi Sin! kam vendar te je tvoja lju-
bežen pripeljala? In kadar so ga v grob
nesli, si ga hotela tudi ti spremiti in 8
svojimi lastnimi rokami pomagati, ga v
grob poravnati; in ko si se bila pri njem
poslednjič poslovila, si svoje ljubezni
polno srce v grob pri Sinu pustila.

129

Zavoljo vsega tega strašnega trp¬
ljenja, ktero je morala prenašati tvoja
sveta duša, mi zadobi, o mati lepe lju¬
bezni ! odpuščenje mojih grehov, s kte-
rimi sem svojega ljubega Jezusa razžalil
in ktere zdaj iz celega srca obžalujem.
Varuj me, o Marija! v skušnjavah, stoj
mi na strani v moji zadnji uri, da bom
po Jezusovem in tvojem zasluženju
zveličan in da pridem s tvojo pomočjo
po tem revnem življenju v nebesa, pre¬
pevat čast Jezusovo in tvojo na vekomaj.
Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

0 Marija, mati moja!

Naj me vžali žalost tvoja
V smrti Sina tvojega!

V. Prosi za nas, prežalostna devica!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molitev.

O Bog, v kterega trpljenju je po Si¬
meonovem prerokovanju presladko dušo
Ca stite device in matere Marije meč ža-

9

130

losti presunil: dodeli milostljivo, da, ki
njene žalosti s častitim spominom ob¬
hajamo, srečni sad tvojega trpljenja
dosežemo; kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj! Amen.

Razne

molitve in pobožnosti

za god

sedem žalosti device Marije,

Sy ' katoliška cerkev obhaja v spomin sedem žalosti
device Marije dva goda, in sicer:

na cvetni petek in 2. na tretjo nedeljo
meseca septembra.

9 *

132

Prva sveta meša.

(Iz mesnih bukev.)

Introit ali vhod. — Stale so poleg
križa Jezusovega njegova mati in sestra nje¬
gove matere. Marija Kleofova, in Salome, in
Marija Magdalena.

V. Žena glej tvoj sin, je rekel Jezus,
k učencu pa: Glej, tvoja mati! — Čast

bodi itd.

Molitev. — O Bog, pri kterega trpljenju
je po Simeonovem prerokovanju najsladkejšu
dušo častite device in matere Marije m e'j
britkosti prebodel, dodeli milostljivo, da, k'
njeno prebodenje in trpljenje s častjo obha¬
jamo, po častitem zasluženju in po priprošnji
vseh pri križu verno stoječih svetnikov, bla¬
ženi sad tvojega trpljenja dosežemo. Ki živiš
in kraljuješ itd.

Berilo iz  bukev Juditinili. — Go¬
spod te je s svojo močjo oblagodaril, ker J e
po tebi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena
si ti, hči! po Gospodu, previsokem Bogu pi' ei ^
vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospod,
kteri je stvarii nebo in zemljo, ker je dne 3
tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoj*
hvala iz ust ljudem, kteri bodo pomnili £°"
spodovo moč vekomaj. Zavoljo britkosti ij 1
nadloge svojega ljudstva svojemu življenj 11

133

nisi prizanesla, ampak si odvrnila pokončanje
pred obličjem našega Roga.

Graduale. — Žalostna in objokana, si,
o devica Marija! stoječa poleg križa Gospoda
Jezusa, svojega Sina in zveličarja. Aleluja,
aleluja,

V. Devica, božja porodnica! ta, kterega
reli svet ne obseže, prenaša včlovečen križa
kazen.

Po nedelji Septuagesima se ,,Aleluja" izpusti
ter se moli:

Trakt: — Stala je sveta Marija, nebes
kraljica in sveta gospa poleg križa Gospoda
našega, Jezusa Kristusa vsa žalostna.

V. O vi vsi, ki mimo greste po poti, po¬
mislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor
bolečina moja.

Sekvenci ja. ----- Mati je pod križem
s fala itd. glej str. 119.

Besede sv. evangelija po sv. Ja¬
nezu: Tisti čas so stale poleg križa Jezuso-
VP ga njegova mati in sestra njegove matere
barija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je
tedaj Jezus mater in učenca, kterega je v  lju-
rj il, videl zraven stati, reče svoji materi : Žena,
glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja
mati! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel.

Darovanje. — Spomni se, devica Mati
božja! ko boš pred obličjem Gospodovim stala,
Ja nam izprosiš dobrote in da odvrne svojo
Jezo od nas.

134

Tilia molitev. — Darujemo ti molitve
in žrtve, Gospod .Jezus Kristus in te ponižno
prosimo, da, ki prebodenje najsladkejše duše
tvoje matere Marije z molitvami premišljujemo,
po njeni in njenih pod križem stoječih svetili
tovaršev pomnoženi, najpobožnejši priprošnji,
po zasluženju tvoje smrti plačilo z izvoljenimi
zadobimo. Ki živiš itd.

Obhajilo. — Srečna čutila blažene
Marije device, ki so brez smrti zaslužila palmo
mučeništva pod križem Gospodovim.

Poobhajilna molitva. — Naj nam.
Gospod Jezus Kristus, daritev, ktero smo ob¬
hajajoči prebodenje tvoje matere in device,
zavžili, pri tvojem usmiljenju sad vsega do¬
brega doseže. Ki živiš itd.

V votivnih mešali se moli sledeča
Molitev: Naj prosi za nas, te, o Gospod
Jezus Kristus, prosimo, zdaj in našo smrtno
uro pri tvojem usmiljenju blažena devica Ma¬
rija, tvoja mati, ktere najsvetejšo dušo je v
uri tvojega trpljenja meč brhkosti prebodel.
Ki živiš itd.

135

Druga sveta meša.

Pristopna molitev.

V imenu j  Boga Očeta in j  Sina in
svetega f Duha. Amen.

Neskončno mogočen Bog! Približam
se k tvojemu sedežu ter hrepene pri¬
čakujem trenotka, ko bo Jezus, tvoj božji
Sin in veliki duhoven, daritev sprave na
tem altarju opravil in bomo mi grešniki
po zasluženju njegovega trpljenja deležni
tudi njegovega veličastva. O Bog želim
2  vso le mogčo pobožnostjo biti pri tej
sv. daritvi; kajti po Jezusu si nam vse
dodelil, karkoli nas večno zveličati za¬
gore. Pa, o preljubi moj Bog! nevreden
sem tukaj biti, ker sem veliki grešnik!
Pred teboj spoznam, da sem veliko in
obilno grešil. Vendar poln zaupanja v
zusluženje svojega zveličarja vdarim na
svoje prsi in prosim: „Bodi milostljiv
111  eni grešniku!“

O večni Bog! sprejmi to sv. meso
2  dopadenjem v svojo slavo, čast in po¬
veličevanje, pa tudi v počeščenje naj-

čistejše device in matere Jezusove, ktero
si izmed vseh izvolil, daje blažena med
ženami, ki pa je tudi med vsemi materami
v največe trpljenje pogreznjena bila. Do¬
deli mi, o Gospod! da s spoštovanjem
premišljujem zdaj njeno trpljenje in tako
vreden postanem zasluženja Jezusovega
trpljenja.

Sveta Marija, blažena Mati božja!
oh, h kolikemu trpljenju te je odločil
tvoj Bog’, kadar te je izvolil za mater
svojemu Sinu! Pozdravil te je angelj mi¬
losti polno, in vendar so bili dnevi tvo¬
jega življenja z revščino, uboštvom m
trpljenjem napolnjeni! Morje britkosti te
je že takrat obdalo, kadar ti je pobožni
Simeon rekel: „Mati! meč bo tvojo dušo
prebodel!“ — O žalostna mati! boleče
prerokovanje to se je preobilno nad te¬
boj spolnilo. — Pa zdaj si presrečno
povzdignjena, kajti v tihi udanosti v
previdnost božjo si brez mučeniške smrt*
sprejela krono vseh mučenikov! Prosi,
o ljuba moja mati! da tudi jaz v vsem
svojem trpljenju stanovitno v Boga upam
in po tvoji prošnji vedno srčen ostanem, v
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen-

137

Slav  a.

Slava Bogu na višavah in mir lju¬
dem na zemlji, ki so dobre volje. Hva¬
limo te. Častimo te. Molimo te. Prosimo
te. Zahvaljujemo se ti zavoljo tvoje ve¬
like časti. Gospod Bog, kralj nebeški,
Bog, Oče vsegamogočni! Gospod, edino-
1'ojen Sin Jezus Kristus; Gospod Bog,
jagnje božje, Sin očetov: ki odjemlješ
grehe sveta, usmili se nas; ki odjemlješ
grehe sveta, sprejmi našo prošnjo; ki
sediš na desnici Očeta, usmili se nas!
ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti
sam najviši Jezus Kristus s svetim Duhom,
v  časti Boga Očeta. Amen.

Molitev.

Vsegamogočni Bog! očisti naša srca
kr povzdigni naš duh k pobožnosti, da
komo, zedinjeni s tvojim mešnikom, na
jem altarju slovesno ponovili daritev, ki
j° je Jezus Kristus na sv. križu opravil
‘•odeli nam tudi, da se s srčnim spošto¬
vanjem spomnimo žalostne matere svo¬
jega zveličarja, ktere srce je bilo z gro-

zovitim mečem prebodeno takrat, kadar
je hotel Herod njeno presveto dete umo¬
riti. — Molim te, o prečndežni Bog! v
tej veliki skrivnosti ter ti darujem brit-
kosti in vse trpljenje, kterokoli je presveta
mati na žalostnem begu v Egipt pretr¬
pela. Dodeli, o Gospod! nam svojim slu¬
žabnikom, da bomo po prošnji deviške
matere tvojega Sina rešeni vseh časnik
nadlog, in enkrat vživali večno veselje,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Evangelje in Vera.

Večna slava in hvala naj ti bo, o
Bog! za nebeški nauk, kterega nam je
zapustil tvoj ljubeznjivi Sin v svojem sv.
evangelju. Po tem božjem veselem ozna¬
nilu so nam bile najimenitnejše skrivnosti
sv. vere razodete. V tem dragem darilu
spoznamo, da si nas, o nebeški Oče! iz
nič vstvaril, da je Jezus Kristus, tvoj
edinorojen Sin od vekomaj, da nas je iz
gole ljubezni s svojo krvijo pekla odrešil-
Vemo in spoznamo, da sv. Duh izhaja od
Očeta in Sina in je ž njima enaki, edini
Bog. O kako veselo in srečno oznanilo-

139

ki nas uči, da stopi Sin božji med da¬
ritvijo sv. meše na naš altar, ki je ravno
tisti Bog, kteremu milijoni nebeških duhov
večno — sveto — pojejo, in da je v naj¬
svetejšem zakramentu sv. res njega Telesa
vselej pričujoč. — Dodeli, o Bog! da ta
zveličanski nauk vedno bolj in bolj spo¬
znam in ga v svoje zveličanje obračam,
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

O presveta devica Marija! spomnim
se vseh tistih britkosti tvojega maternega
srca, ktere si pri tridnevnem iskanju svo¬
jega zgubljenega Sina pretrpela, dokler
ga nisi v jeruzalemskem tempeljnu našla.
Zavoljo tega trpljenja, o Marija! mi
sprosi milost, da, ko bi kedaj tako ne¬
srečen bil, Jezusa s smrtnim grehom
zgubiti, ga s skesanim srcem in spokor¬
nimi solzami iščem in kakor dobrega,
usmiljenega Očeta zopet najdem; po
ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Darovanje.

Sveti Oče, vsegamogočni, večni Bog!
sprejmi ta dar, ki ti ga zdaj po mesni-

140

kovih rokah na tvoj altar položimo. Da¬
rujemo ti jagnje božje, ktero je bilo na
Golgoti zaklano, ter te po zasluženju
trpljenja in smrti Jezusa Kristusa pro¬
simo, obvaruj svojo sv. katoliško cerkev
vseh sovražnikov; po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O Bog! usliši naše pohlevne prošnje,
in dodeli nam, ki britko trpljenje pre¬
mišljujemo, da na njene sv. prošnje, po
zasluženju tvojega Sina, našega Gospoda,
večno zveličanje v nebesih zadobimo.

O žalostna, deviška mati Jezusova!
v britkosti se spomnim žalostnega tre-
notka, ko si Jezusa, svojega ljubeznji-
vega Sina srečala s težkim križem ob¬
loženega. O kako je ta pogled tvoje ma¬
terno srce globoko ranil! Kako goreče so
se vzdigovali tvoji zdihljeji k Očetu v
nebesa, in kako obilno so tekle tvoje
solze! Oh, žalostna mati! vdeležim se
tvojega zdihovanjain molim z začudenjem
previdnost božjo; ker Bog te je blag<n
slovil s svojo močjo. Visoko hvaljen naj
bo Gospod na vekomaj ! Gospod je p0'
vikšal tvoje ime; tvoja slava se sliši D
ust vseh, ki ljubijo Gospoda, našega Boga.

141

Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, iu sv.
Duhu, kakor je bilo od začetka, in zdaj
in vselej in vekomaj! Amen.

Sveto.

Neizrečeno veliki Bog! molim te s
spoštovanja polnim začudenjem. Zdaj se
začenja velik čudež tvoje dobrote in lju¬
bezni, in v tej skrivnosti spoznamo tvojo
moč, pred ktero te nebo in zemlja v prahu
moli. O veličastvo in moč mojega Boga,
potrdi mojo slabo vero, da globoko ob¬
čutim svetost djanja, ki se bo zdaj do¬
polnilo. Večni Bog! prav in spodobno je,
da te vsi angelji in ljudje glasno častijo,
kadar mešnik, pooblastenec tvoje volje,
to sveto delo opravlja. V zaupanju na
Jezusovo obljubo izreče mešnik besede
spremenjenja, in čudež je spolnjen. Tedaj
te hočemo, o Gospod, vsegamogočni,
večni Bog! hvaliti in slaviti v Jezusu
Kristusu, našem Gospodu, tudi v spo¬
minu žalostne deviee Marije, ki je v naj-
večo britkost vtopljena pod križem stala.
Videla je svojega preljubeznjivega Sina
pribitega na križ, slišala ga vpiti z veli¬
kim glasom: „ Dopolnjeno je!“ — O moj

142

Bog! ta čudapolna daritev se bo zdaj tu
ponovila ; nebo in zemlja ne zapopadeta
te neskončne skrivnosti; zato te spoznamo
kakor najvišje veličastvo in zakličemo
veselo in pobožno: Svet, svet svet je naš
Gospod in Bog! Cešcen bodi, ki pride v
imenu Gospodovem ! Hozana po višavah!

Povzdigovanje.

O Jezus, Sin Davidov, bodi mi mi¬
lostljiv ! Jezus, Sin device Marije, odpusti
mi moje grebe!

O moj odrešenik, s svojo božjo krvijo
očisti mojo dušo vseli njenih grehov!
S svojo drago krvijo me vtrdi v vsem
dobrem ! V svoji milosti polni krvi mi do¬
deli milost in usmiljenje! O Jezus, pravi
Bog ! verujem v te, upam v te in te ljubim
z vsem svojim srcem.

Po povzdigovanji.

O moj Jezus, Bog večni! v podobi
kruha te ponižno molim. Velik si in stra¬
šen, pa vendar milost sama; torej te pro¬
sim, obrni svoje oči na nas tukaj zbrane,
in pripusti, da pride ta sveta daritev po

143

rokah svetili angelov pred sedež tvojega
večnega Očeta, da bo s tem poveličasten;
mi pa, ki te v tvojem svetem mesu in v
tvoji sveti krvi tu na altarju pričujočega
molimo, da bomo z vsem nebeškim bla¬
goslovom in s tvojo milostjo napolnjeni.

O Bogi naj ti bo dopadljiva naša
pobožnost. To te prosimo po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, po kterem to da¬
ritev posvečuješ in blagodariš; po njem,
z  njim in v njem imaš ti, Bog vsegamo-
goeni Oče! v edinosti sv. Duha vso čast
m veličastvo na vekomaj! Amen.

Pri križu so stale njegova mati in
-Marija Kleofova, in Salome in Marija
Magdalena.

O vi sv. prijatelji Jezusovi, ki ste
videli Boga in človeka v neznanih bo¬
lečinah umirati! tu je zdaj ravno tisti
'Jezus Kristus pričujoč in vnovič se ne¬
krvavo daruje nebeškemu Očetu za nas.
-Molimo ga tu v delu njegove ljubezni,
n jegove dobrote in milosti!

Hvalimo, častimo svojega Gospoda,
ki je sebe dal za naše hudobije; prosite

144

vi, prijatelji Jezusovi! da mu bo dopad¬
ljiva naša zahvala, po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Obhajilo.

Sveta devica Marija, žalostna mati
božja! o kolika preobilnost strašne brh¬
kosti je napolnila tvojo dušo, kadar so
bili tvojega: preljubeznjivega Sina s kiiža
vzeli in ga tebi v naročje položili. —- 0
še nobeno materno srce ni toliko ljubilo,
kolikor je tvoje; kajti ti v Jezusu nisi
ljubila le svojega najljubeznjivšega Sina,
uajlepšega, najboljšega izmed vseh ljudi,
ampak v njem si ljubila tudi svojega
Boga. In ta tvoj najljubeznjivši Sin ta
božji zveličar, kterega vsi angelji molij 0
kot svojega Boga, ta je ležal mrtev v
tvojem naročju. Oh, kako strašen pogled,
videti najbolj nedolžnega z ranami obda¬
nega, zavoljo naših grehov grozovito
umorjenega! —- O žalostna mati! pač po
pravici si smela klicati: „0 vi vsi, k 1
memo greste, poglejte, če je bolečina,
kakoršnja je bolečina moja! 1 '

145

O prežalosfna, jokajoča mati! ker
mi zdaj tu na altarju ponavljamo veliko
spravno daritev, oh, zedini tudi ti svoje
trpljenje, svoje zdihljeje in solze z našimi
molitvami, in pokaži naše potrebe in nad¬
loge svojemu božjemu Sinu, ki je zdaj
v spomin svojega pokopa šel v srce meš-
nikovo. — O da bi bil tudi jaz vreden
m bi smel z mešnikom vred prejeti sveto
telo Jezusa Kristusa! Ker sem pa te mi¬
losti ves nevreden, prosi za me, o pre¬
ljuba moja mati! svojega božjega Sina,
da po duhovno k meni pride in me po¬
sveti, da bi ga vsaj pri naslednjem ob¬
hajilu prav pobožno prejel, in bom v za¬
livanju njegovega sv. telesa uterjen v
vseh čednostih, ktere me večnega živ¬
ljenja vrednega storijo; po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Pri sklepu.

Presveta Trojica! sprejmi milostljivo
1° sv. daritev, ktero smo v pobožnosti
Sl 'ca opravili, in naj ti bo dopadljiva v
znamenje našega spoštovanja, naše po¬
korščine in molitve do tebe; in ker smo
s e tudi spomnili trpljenja in britkosti de¬
lo

146

viške matere našega Gospoda, naj prosi
tudi ona za nas, da bomo v nasledovanju
njenega življenja na tej zemlji tako verni,
kakor ona, in da bomo vsa trpljenja in
britkosti tako potrpežljivo in udano iz
božje roke sprejemali, kakor ona. — Po¬
sebno naj prosi preblažena devica še za
nas,' da bomo imeli nekdaj srečno zadnjo
uro, in da pod njenim varstvom dosežemo
večno življenje; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Pri blagoslovu.

O preljubeznjivi Bog! blagoslovi nas
v vseh zadevali našega življenja, kakor
si blagoslovil mater svojega božjega Sina
v njenem trpljenju, da se je v vseh svojih
bolečinah in brhkostih vsa v tvojo sv.
voljo udala. V imenu j* Boga Očeta in t
Sina in svetega j* Duha. Amen.

Zahvala.

O Jezus Kristus, moj odrešenik! z
ginjenim srcem te zahvalim za tvojo
britko smrt na križu, ktere spomin je bil
zdaj na altarju ponovljen. Med to božjo
daritvo tvoje smrti sem s kesanim srcem

147

molil, in imam zdaj nebeški blagoslov v
dvojem srcu. O Jezus, daj mi moč, da
tega dragega zaklada z novimi grehi ne
zgubim.

Tudi tvojih britkosti, o žalostna mati
Jezusova! sem se sočutno spomnil. Jokaje
si stala pod križem, in vsaki zdihljej,
vsaka beseda tvojega umirajočega Sina
je šla kakor meč skoz tvoje ljubečo ma¬
terno srce! O prežalostn.a mati, kdo bi
se ne jokal pri spominu tvojih britkosti!
Videla si ga krvaveti, slišala ga klicati:
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me za¬
pustil ? 41  Videla si ga brez vsega po-
lajšanja v strašnem trpljenju dokončati
veliko delo. Več si ti trpela, kakor vsi
njegovi žalostni prijatelji, ker si ga bolj
ljubila. O žalostna mati! bodi mi vedno
Jobra mati, skrbi za me v mojem živ¬
ljenju in kadar bom nekdaj v smrtnih te¬
žavah od vseh zapuščen, takrat se spomni
te ure, ponovljene sv. daritve, spomni se
•noje ljubezni, s ktero te ljubim, in bodi
'noja tolažnica, in moja priprošnjica pri
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, našem
Gospodu. Amen.

10*

148

O Marija! blagoslovi nas vse s svo¬
jim detetom Jezusom Kristusom, obvaruj
nas vsega hudega, nagle, v  neprevidene
smrti in smrtnega greha. Cešeeua bodi
vsa nebeška družba, zdaj in na vse večne
čase! Amen.

Po svojem devištvu in čistem spo¬
četju, o devica! očisti naše duše, naša
srca!

J> o

149

Kratke dnevnice

od sedem žalosti presvete device Marije.
Juternice.

L Simeonovo prerokovanje v tempeljnu.

v

Cešeena si Marija itd.

. Gospod, odpri moje ustnice.

. In moja usta bodo ozuanovala tvojo
hvalo.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

Premišljujmo, kar Marija
Britkega je pretrpela,

Ko-je sedemkrat kot meč
Bolečina jo zadela.

Prva zgodnja je brhkost,

Bila njenega življenja,

Ko naznani Simeon
Meč najhujšega trpljenja.

Če bolečine pošlje nam
Nebo, najljubša mati!

Ce nam bolezni britki meč,

Preti ves up razdjati;

Tedaj nam pošlji ti pomoč,

Tolažbo nam. podeli,

150

Da bomo greh premagali,

In tuge pretrpeli.

Cešeena bodi, hvaljena
Trojica ti presveta,

Po veloveeenju Sina nam
Je milost razodeta.

In ti Marija ! naj od nas
Doni ti čast in hvala,

Ljubezen tvoja materna
Da srce nam bi vžgala.

Ant. Komu te bom prispodobil, ali
koga tebi enakega imel, hči jeruzalem¬
ska? Komu te smem primerjati, da te
potolažim, o devica sionska ! kajti velika,
kakor morje, je tvoja britkost. (Žal. pes.
Jer. 2, 13.)

V. Meč bo presunil tvojo dušo.

O. Da se razodenejo misli mnogih.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste britkosti, ktero
je tvoje materno srce pri prerokovanju
sv. starčeka Simeona občutilo. O ljuba

151

mati! zavoljo tvojega toliko žalostnega
srca zadobi mi čednost ponižnosti in dar
straha božjega.

Ceščena si Marija itd.

K prvi uri.

2. Beg v Egipt ,

Ceščena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O. O Gospod! hiti mi pomagat.

Hvalospev.

Druga božje matere
Je velika bolečina,

Ko Herodež zapove
Njenega vmoriti Sina.

Angelj pride pa z nebes
Ino Jožefu naroči:

„Beži z ženo, z Jezusom,

Prej v Egipt, ko den napoči!“

Marija, če sovražnik nam
Naklepe hude snuje,

Naj tvoja roka milostna
Pred grehom nas varuje;

Če tudi vsa peklenska moč
Obdaja nas, ne vstrasi
Nas nič, če pri tebi je
Zavetje duši naši.

Ceščena bodi, hvaljena, itd.

152

Ant. Grlej, o Gospod! kaka stiska
me obhaja. Moje osrčje se trese; srce
se je v meni obrnilo, kajti sem napol¬
njena z britkostjo; zunaj mori meč, doma
pa ravno tako smrt. (Žal. pes. Jer. 1, 20.)
V. Gospod, vse moje življenje je v tebi.
O. In moje zdihovanje ti ni zakrito.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste britkosti, ktero
je tvoje materno srce občutilo na begu
v Egipt in dokler si ondi prebivala. 0
ljuba mati! zavoljo svojega toliko stis¬
kanega srca zadobi mi čednost radodar¬
nosti, zlasti do vbogih in dar pobožnosti.
Ceščena si Marija itd.

K tretji uri.

3. Jezus zaostane v tempeljnu.
Ceščena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

153

Hvalospev.

Tretja, mati! britka skrb

V srce vseka tebi rane,

Ko dvanajst let stari Sin.

Zgubljen v tempeljnu ostane
Dolgo si ga iskala,

Grenke solze za nj točila
Tretji den pa si ga spet

V tempeljnu nazaj dobila.

Tud’ jaz sem zgubljen otrok tvoj,

Daj mati se sprositi,

Ter'začni ti na pravi pot
čednosti me voditi.

Ce mene ti ne vsmiliš se,

Gotovo šel bom v zgubo,

Oe mi pa ti podaš roko,

Bom dete tvoje ljubo.

Ceščena bodi, hvaljena, itd.

Ant. Joka se in joka po noči, in solze
jej tečejo po obličju; izmed vseh njenih
ljubih ni nikogar, da bi jo tolažil. (Žal.
pes. Jer. 1, 2.)

V- On me pusti brez vsake tolažbe.

0. Celi den sem v žalost vtopljena.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O- In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija ! srčno te po-

154

milujem zavoljo tistega velikega strahu,
ki ga je tvoje materno srce trpelo, ko si
svojega ljubega Sina zgubila. O ljuba
mati! zavoljo svojega toliko prestraše¬
nega srca zadobi mi čednost čistosti in
dar vednosti.

Češ če n a si Marija itd.

K sesti uri.

4. Jezus in Marija se na križnem potu
srečata.

Češčena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

O. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

čtrta žalost bridka je,

Ktero srce tvoje čuti,

Ko ti Sina vežejo,

Bičajo vojščaki ljuti.

Videla Marija si,

Krono trnjevo zanj plesti
Gledala si težki križ,

Ki ga Sin je moral nesti.

Oe pošlje nam preljubi Bog,
Trpljenje in nadloge,

Da ne upade nam srce
Tolaži ti nas vboge.

155

Zategadel nas tepe Bog,

Da bi se spokorili;

Ce ti nam mati mila boš,

Vse bodemo prebili.

Ceščena bodi, hvaljena, itd.

Ant. Glej, Gospod! mojo revnost in
posmeh sovražnikov. Črez vso njeno lju¬
beznivost se je vprl sovražnik. (Zal. pes.
Jer. 1, 9.)

V. Kdo da moji glavi vode, in mojim
očem potok solz.

0. Da noč in den jokam brez prenehanja.
V. O Gospod! usliši mojo molitev!

0. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te po¬
milujem zavoljo tiste velike žalosti, ki je
tvoje materno srce pretresla, ko si svo¬
jega s križem obloženega Sina srečala.
()  ljuba mati! zavoljo svojega ljubeznji-
v ega, od bolečin presunjenega srca za¬
robi mi čednost bratovske ljubezni in dar

moči.

v

Ceščena si Marija itd.

156

K deveti uri.

5. Jezusovo križanje.

Češčena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

0. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

Peta žalost huda je
In največa bolečina,

Ko pribijali na križ,

Kruto tvojega so Sina.

Kako vmira blagi Sin
Gledala si draga mati,

Ž njim britkosti smrtne si
Morala tud’ ti prestati.

Marija! brhko solzo glej,

Ki naša lica spira;

Mi s teboj žalostimo se,

Ko tebi Sin umira.

Za blagor naš trpi gorje,

O kak nas močno ljubi !

Usmili tudi ti se nas,

Nikar nas ne pogubi !

Ceščena bodi, hvaljena itd.

Ant. O vi vsi, ki mimo greste p°
potu, pomislite in glejte, če je kaka bo¬
lečina, kakor bolečina moja. (Žal. p eS '

1 , 12 .)

157

V. Vsi, ki po potu grejo, ploskajo z ro¬
kami in žvižgajo.

0. In majajo s svojimi glavami nad jeru¬
zalemsko hčerjo.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj k tebi pride.
Molimo.

O žalostna mati Marija ! srčno te po¬
milujem zavoljo britkosti, ktero je tvoje
materno srce prestalo, ko si pod križem
svojega umirajočega Sina stala. O ljuba
mati! zavoljo britkosti polnega srca za¬
robi mi čednost zmernosti in dar sveto¬
vanja.

Ceščena si Marija itd.

Večernice.

6. Jezusa s križa vzamejo.

Peščena si Marija itd.

V. O Bog! pridi mi na pomoč.

C- O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.
Hvalospev.

Šeste žalosti srce
Tvoje lebko bi počilo,

Ko so s križa Jezusa
Položili ti na krilo.

158

Sicer trpljenje končal je
Vendar ti si žalovala;

Kakor nekdaj v štaliei
Spet ga v krilu si držala.

Marija! naše glej srce
In njega grešne rane,

Oh, prosi Sina ti za nas,

Da zdravo spet postane.

Saj ti zaklad si milosti,

Pri tebi je vsmiljenje;

Glej, s teboj zdaj žalujemo,

Oh, sprosi nam rešenje!

Ceščena bodi, hvaljena itd.

Ant. Ne imenujte me Noemi, to je
lepo, ampak imenujte me Mara, to j e
britko, kajti vsegamogočni me je z brh¬
kostjo napolnil. (Rut. 1, 20.)

V. Moj ljubi mi je šopek mire.

O. Na mojih prsih bo počival.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj k tebi pride.

Moli  m o.

O žalostna mati Marija! srčno te po¬
milujem zavoljo bolečine, ktera je tvoje
občutljivo srce zadela, ko je sulica stran
tvojega Sina tako neusmiljeno prebodla
in mu do njegovega preljubeznjivega srca

> o

159

predrla. O ljuba mati! zavoljo svojega
tako prebodenega srca zadobi mi čednost
pohlevnosti in dar razumnosti.

Cesčena si Marija itd.

Sklepnice.

7. Pokop Jezusov.

Ceščena si Marija itd.

• Spreobrni nas, o Bog, naš zveličar.

• In odvrni svojo jezo od nas.

\• O Bog! pridi mi na pomoč,
d- O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu itd.

Hvalospev.

Zadnja tvoja žalost je,

Ko so v grob ti Sina djali,

Vendar mati up imej
Jezus Kristus vstal bo kmali.

Veličasten, kakor kralj,

Premagalec britke smrti,

Pri Očetu bode tam
Sedel zmirom v rajskem vrti.

Marija sedem žalosti,

Usliši nas, preblaga!

Oj prosi Sina svojega
Naj v sili nam pomaga.

Kadar po nas bo prišla smrt,

160

Daj v milosti nam vmreti,

In v tvojem varstvu v sveti raj
Tje k Jezusu dospeti.

Ceščena bodi, hvaljena itd.

Ant. Zato se jokam in moje oči točijo
solze, kajti tolažnik, ki bi imel razveseliti
mojo dušo, je daleč od mene. (Žal. pes.
Jer. 1, 16.)

V. Moje oči so od joka otemnele.

O. Globoko zdihujem, kajti moje srce je
zlo pobito.

V. O Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje upitje naj k tebi pride.

Molimo.

O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo britke zapuščenosti,
ktero je tvoje srce trpelo, ko so tvojega
Sina v grob položili. O ljuba mati! P°
svojem svetem, nezmerno žalostnem srcu
zadobi mi čednost svete gorečnosti in dar
modrosti.

Ceščena si Marija itd.

V. Prosi za nas, žalostna mati Marija!
O. Da postanemo vredni obljub Kristu¬
sovih.

161

O Marija, mati grenkosti, kraljica
mučenikov! sprejmi milostljivo to mojo
pobožnost, in sprosi mi milost prave po¬
kore in odpuščenja grehov. Moji grehi so
umorili tvojega Sina in prebodli z mečem
britke žalosti tvoje materno srce. Oh, od¬
pusti mi, pribežališče grešnikov! Ne srdi
se; kajti glej, iz srca sem pripravljen,
resnično se poboljšati. Daruj zasluženje
tvojih bolečin Jezusu za me ubogega
grešnika, da mi zavoljo tvojega svetega,
brezmadežnega maternega srca milost
dodeli, v resrdčni pokori vsak znotrajni
iu zunajni križ, ki mi ga Gospod pošlje,
potrpežljivo prenašati, da odpuščenje
svojih grehov zadobim in dosežem večno
veličastvo. Amen.

Oče naš. Češeena si Marija.

Čast bodi Očetu itd.

ll

162

Pot žalostne matere božje,

ali

premišljevanje sedem žalosti device Marije
po načinu sv. križevega pota.

Akoravno presveta devica vsak dokaz udanosti,
kterega jej verni skazujejo, in vsako češčenje lju-
beznjivo sprejema, jej vendar posebno dopade, ako
kristjani večkrat njene britkosti s sočutjem premiš¬
ljujejo. Ta pobožnost je Mariji tako dopadljiva, da
se je, ko so za časa sv. Brigite ljudje premišlje¬
vanje Marijinih žalosti skorej celo opustili bili, mati
božja k tej svetnici milo potožila, rekoč: „Le malo;
kdo še misli na moje bolečine." — Zato so pobožni
častivci matere božje po nokterih krajih vpeljali p°'
sebuo čeččenje žalostne matere, ktero se pot žalostne
matere božje imenuje ali premišljevanje sedem ža¬
losti device Marije po načinu sv. križevega pot a -
Ta materna pot ima sedem postaj ali štacijonov v
spomin sedmerih največih žalosti device Marije. Leta
1830 so oo. Serviti tako pot s posebno svečanostjo
vpeljali v cerkvi sv. Marcela v Rimu in pap eZ
Gregor XVI. so jo pa obdarovali z obilnimi odpustki.

Najpred se pred podobo žalostne matere poklice
sv. Duh v pomoč in se obudi grevenga črez grehe,
zavoljo kterih sta Jezus in Marija morala toliko bo¬
lečin prostati, potem pa sledijo premišljevanja sed¬
merih postaj.

Molitev pred premišljevanjem*

Pridi sv. Duh, napolni srca svojih ver¬
nih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni.

V. Pošlji svojega Duha in vse bo prerojeno-
0. In prenovil boš obličje zemlje.

163

V. Spomni se svoje črede,

O. Ki je bila od začetka tvoja lastnina.
V. Gospod usliši mojo molitev.

O. In moje upitje naj k tebi pride.
Obuda grevenge. O žalostna mati! Oh,
kako nehvaležen sem bil do zdaj svojemu
Bogu, kako slabo sem spoznaval njegove ne-
številne dobrote! Ali zdaj občutim živo žalost
in prosim s pobitim srcem Boga za od-
puščenje, ker sem se podstopil, njegovo ne¬
skončno dobrotljivost tolikokrat razžaliti. O
moja presveta mati! po vseh bolečinah, ki si
jih pri britkem trpljenju svojega ljubeznjivega
Sina prestala, te goreče prosim, zadobi mi
Pri dobrotljivem Odrešeniku milost in usmi¬
ljenje. Odpuščenje, — o prežalostna mati!
prosim, odpuščenje obilnih grehov. Sprejmi to
Pobožnost, ki jo zdaj začnem, v spomin vseh
bolečin, ktere si v življenju, trpljenju in pri
smrti svojega preljubeznjivega Sina pretrpela
in dodeli mi, naj meč britkosti, ki je tvoje
S1 'ce prebodel, presune tudi mojo grešno dušo,
da v milosti svojega Gospoda živim in umer¬
jeni in v večnosti tiste časti deležen postanem,
ktero mi je Jezus s svojo drago krvijo za¬
služil. Amen.

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

1  Slednje vrstice se grede od ene postaje do
druge ponovijo.)

- — --

11 *

164

Prva postaja.

Podaj se v duhu v jeruzalemski tempelj
in poslušaj, kaj žalostnega stari Simeon sveti
devici in materi prerokuje.

Premišljevanje. O kako se zavzame
Marija, in kako britki občutki navdajajo njeno
srce, ko jej stari Simeon z milimi besedami
Jezusovo trpljenje naznani! Božja mati vidi v
duhu že zdaj vse nadloge in britkosti, vse
muke in trpljenje, sploh vse, kar bo njeno
nežno dete moralo prestati. Vse, kar je svet
kedaj zakrivil, bo Jezusu naloženo, da pra¬
vičnemu Očetu zadostuje in odreši revne
Adamove otroke. Pa ti meč še Marijinega
srca ne rani tako občutljivo, kakor to, da vidi
naprej, s koliko nehvaležnostjo bo hudobni svet
Jezusu vse trpljenje povračeval, kako mu bodo
ljudje nasprotovali in koliko se jih bo po-
hujšalo in vekomaj pogubilo; — in med Je¬
zusovimi sovražniki zagleda božja mati more¬
biti tudi tebe.

O le pomisli, kolikokrat si se s svoji®
grešnim življenjem pridružil tistim zaslep¬
ljenim hudobnežem, ki Jezusa ne molijo m
se za-nj ne zmenijo, marveč ga zasramujejo
in žalijo; — glej, to Marijo boli! Zato^ s 6
zdaj pred žalostno materjo na kolena vrži ®
z zgrevanim srcem k njej zdihni: „0 moj«
predobrotljiva mati! koliko britkosti je občutilo
tvoje srce, ker si videla, kako bom jaz ne-
hvaležnež dragoceno krv tvojega Sina z n°'

165

gami teptal. Oglej se milostljivo na me, ter
mi zavoljo svojega tako užaljenega srca do¬
deli, naj za naprej božje usmiljenje v svoje
dušno zveličanje obrnem, vse milosti in ne¬
beška razsvetljenja zvesto porabim in se tistim
pridružim, kterim bo britko trpljenje Jezusa
Kristusa k večnemu zveličanju. Amen.

Oeščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. 0 Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje.

Drnga postaja.

Spremljaj sveto družino v duhu na te¬
žavnem potu v Egipt.

Premišljevanje. Pozno v noči zbudi
angelj Jožefa in mu naroči, naj hitro vstane
>n z Marijo in Jezusom v daljni Egipt beži,
bajti Herod streže božjemu detetu po živ¬
ljenju. Jožef vstane in naznani presveti devici
angeljevo naročilo. „Marija! jej pravi, dete
morava pred zalezovanjem grozovitnega He¬
roda skriti in od tod oditi; volja božja je
top — Marija se hitro vzdigne in vzeme
Jezusa; —in oba zapustita revno stanovanje,
-^prestrašena se v voljo božjo udata in brez
obotavljanja se podata na težavno pot. —
^ s e rada pretrpita, da le ljubo dete pred
hrsrečo ohranita. V temni noči obrača Marija

166

svoje materne oči skrbno semtertje in posluša
tenko, da ne bi kde Herodovi vojščaki nje
od ktere strani neprevideno napadli. Potem
pa obrne svoje solznate oči zopet na ljubega
Jezusa, kterega na svojih prsih skriva, in v
preveliki skrbi, da bi vtegnila dete po kaki
nesreči zgubiti, pošilja iz globočine svojega
pobitega srca goreče zdihljele proti nebesom.

Pomisli tukaj, kolikokrat si že Mariji, svoji
materi ravno tako bolečino pripravil in njeno
srce z mečem britkosti ranil, ker si njenega
Sina iz svojega srca in iz svoje duše pregnal-
Zgrevaj zdaj vse to, ter se obrni s ponižnim
srcem k Mariji, rekoč: „0 moja ljubeznjiva
mati! Samo enkrat je Herod Jezusa pregnal;
— jaz pa, oh! kolikokrat sem svojega zve¬
ličarja in tudi tebe iz svojega srca pregnal
in rajši njegovemu in tvojemu zapriseženemu
sovražniku, nesrečnemu grehu v svojem srcu
prostor dal. Joj meni ! Kaj mi je začeti'-
O Marija, sprosi mi pri Jezusu, ki tebi no¬
bene prošnje ne odreče, usmiljenje in od-
puščenje! Trdno ti obljubim, da hočem svoje
srce od zdaj zanaprej le tebi in tvojemu Je¬
zusu v prebivališče prepustiti. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežaiostna devica, prosi za nas!

Y. O Marija! v srce moje,

O. Vtisni bolečine svoje !

167

Tretja postaja.

Prevdari v duhu, kaj je občutilo srce
Marije, prežalostne matere, ko je zgubljenega
Jezusa iskala.

Premišljevanje. Marija Jezusa med
domo gredočimi romarji ne najde in v svojo
grozo zapazi, da ga je zgubila. Povsod skrbno
po njem poprašuje in ga išče pri znancih,
rodbini in popotnikih, pa nihče ga ni videl.
Kakšna bolečina za ljubljeno mater! Zdajci
se v Jeruzalem nazaj poda in z nevesto vi¬
soke pesmi vse. ktere na potu sreča, popra¬
šuje, niso li videli tistega, kterega njena duša
ljubi. Vsak trenutek pa misli videti in njegov
glas slišati, ali ne; — motila se je. Zato pa
se  njena brhkost vedno bolj in bolj množi!

Oh, kakšna sramota za me, ki svojega
Jezusa tolikokrat zgubim in za to zgubo tako
m alo porajtam! Kako slabo si prizadevam,
Jezusa zopet najti! Kolika žalost za Marijo,
Ker po sv. spovedi zopet tako hitro v stare
grehe zajdem in Jezusa zgubim ! Oh, kako
setu vendar slep in nespameten, ker mi je za
ljubega Boga in njegovo prijateljstvo tako
plulo mar! Pa prišla bo ura, ko bom Jezusa
■skal in za njim klical; — ali kaj bo z me-
n °j, če me Jezus v smrtni sili brez pomoči
pusti in se pred menoj skrije'?

O prežalostna devica! sprosi mi milost,
( * a i kakor ti, tudi jaz Jezusa skrbno iščem in

168

ga srečno najdem, kajti če njega imam, imam
vse. Do zdaj sem Jezusa tolikokrat zgubil po
noči in po dnevu, v zapeljivih družbah in po
svojih navadnih grehih, največkrat ravno po
sv. nedeljah, in vendar sem od leta do leta
odlagal, zgubljenega zopet poiskati; — ali od
zdaj zanaprej o mati preljuba! ga ne bom
nikdar več zgubil. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

Četrta postaja.

Podaj se v duhu v Jeružalem in pomisli,
kakšno britkost je Marija občutila, ko je Je¬
zusa s križevi obloženega srečala.

Premišljevanje. Pridite zdaj in stopit«
semkaj na kamenita srca ter poglejte, kakšnega
prežalostna mati svojega ljubeznjiyega Sina
sreča in med kako brezbožno druhaljo g a
zagleda, ki ga k grozoritni smrti žene. O kako
je ves ranjen, po bičanju celo razmesarjen m
ves s krvijo oblit; — bodečo trnjevo krono
nosi na glavi in težki križ sloni na njegov
rami. O s koliko težavo se s svojo težo p°
trdej poti dalej pomika bled v licu in ves
opešan; bati se je, da se bo zdaj in zdaj na
zemljo zgrudil in umrl. — Glej v taki podobi

169

sreča in zagleda Jezusa svojega Sina — Ma¬
rija. Kako rada bi ona k njemu pristopila in
ga objela, kako rada ga tolažila in mu krvav
obraz obrisala, pa kaj, da še blizo njega ne
sme. Oh to je neizmerna bolečina in žalost
za njeno ljubeče srce! Y morje britkosti je
vtopljena njena duša.

Pa kdo je pripravil Jezusu toliko trp¬
ljenja, njegovi materi pa tako žalost? Kdo
drugi kakor jaz. Ravno jaz sem z neštevilnimi
grehi razbičal Jezusovo telo in mu naložil
težki križ, — Mariji pa zasadil ostri meč
britkosti v srce, — in vendar še v svoji ne¬
umnosti vedno le za novimi grehi dirjam. O
kedaj vendar bom grešiti nehal; — kedaj se
k Jezusu nazaj podal; kedaj se k Mariji obrnil ?

O prežalostna mati! Prizanesi svojemu
zdaj zgrevanemu otroku. Vem sicer in zdaj
popolnoma spoznam, da nisem usmiljenja vre¬
den, ker sem tvojemu Sinu in tebi tolike bo¬
lečine pripravil; — ali spomni se, da si mati
yseh milosti. Bodi toraj tudi meni milostljiva
'u sprosi mi odpuščenje, da trpljenje tvojega
Sina ne bo nad menoj zgubljeno. Obljubim,
tvojemu božjemu Sinu zvest ostati, z resnično
Pokoro popraviti vse, kar sem zadolžil, svoj
križ voljno nositi in vedno za Jezusom hoditi.
Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

170

Peta postaja.

Pojdi zdaj v duhu na Golgoto in postoj
nekaj časa z Marijo pod križem.

Premišljevanje. Misli si, ljubi kristjan!
da stojiš na kalvarski gori. Dvoje jagnjet tu¬
kaj krvavi; eno je presveto Jezusovo telo,
drugo pa Marijino srce. O kakšni pogled za
te, o prežalostna mati! Na križu med nebom
in zemljo visi Jezus, blaženi sad tvojega te¬
lesa in ti, zapuščeno devica! moraš gledati,
kako tvoj Sin nepopisljive muke trpi in umira,
pa ne moreš mu pomagatk Oh, vse, kar Je¬
zus trpi, občutiš tudi ti. Crez vse oster meč
prebode zdaj tvojo bolečo dušo in vtopljena
v morje žalosti stojiš pod križem. Skoro se
ne ve, bo li poprej Jezus od bolečin dušo
izdihnil, ali boš ti žalosti umrla. O mila
mati! ti gledaš na križu visečega Sina, vidiš
kako njegovo življenje doteka, se oziraš j
njegove kalne oči, gledaš njegovo bledo obličje
in modre ustnice, slišiš, kako globoko diha
in na ves glas zakliče: ^Dopolnjeno je; —
Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo". I n
zdaj spoznaš, da ti je ljubljeni Sin umrl. —
Oh, kako rada bi umrla z Jezusom tudi Ma¬
rija, kako rada bi za Sinom v večnost šla
tudi mati. Zares čuditi se je, kako Marija še
tako trdno stoji in ž njim vred ne umrje-
Zakaj, o ljubljena mati! nisi doma ostala-
da ne bi videla dragega Sina umreti. Pa n e !
ti o kraljica vseh mučenikov hočeš v vsem

171

biti Jezusu podobna in izpiti do zaduje kaplje
britki kelih.

O kakošna sramota za me, ki se tako
rad najmanjših križev ogibam in tako hitro
nevoljen postanem in mrmram, če mi usmi¬
ljeni Bog zavoljo mojega zveličanja kako te¬
žavo pošlje! In vendar kako mali so moji
križi, kako veliki in obilni pa moji grehi!
Zato pa zdaj pred teboj, o žalostna mati ! s
sv. Terezijo kličem : „Trpeti ali umreti, umreti
ali trpeti", kajti le trpljenje me bo pred gre¬
hom obvarovalo. Amen.

Ceščena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje,

O. Vtisni bolečine svoje.

Šesta postaja.

Poklekni v duhu pod križem zraven Ma-
r, je, ki mrtvo telo svojega ljubljenega Sina v
naročju drži.

Premišljevanje. Tukaj vidim, kako
Prežalostna mati mrtvo truplo svojega ljub¬
ljenega Sina z največo častjo in ljubeznijo
svojem krilu drži in njegove rane ogleduje.
Njegovo pa tudi njeno srce je prebodeno, le
eu dež božje vsegamogočnosti jo še živo ohrani.

O uboga mati, ki moraš Sina, tebi toliko
dragega, mrtvege v naročju imeti! Kdo bi

172

pri tolikih nadlogah ne imel s teboj usmi¬
ljenja? Sv. Janez, ljubljenec Jezusov je od
žalosti ves potrt, Magdalena se ne da po¬
tolažiti in pomiriti, druge pobožne žene na
glas jokajo in tudi Jožef in Nikodem sta
vsa pobita in žalostna, — le jaz nimam solz
za mrtvega Jezusa in nobenega sočutja z ža¬
lostno materjo. Oh, kako moram biti tako
neobčutljiv in nehvaležen!

O preljubeznjiva mati z mečem, ki jo
tvojo dušo presunil, ko si s solzami mrtvo
truplo svojega Sina močila, dotekni se mo¬
jega srca in ga brez vsega usmiljenja pre¬
bodi, da se omeči in spozna, |;da so le moji
neštevilni grehi tvojega Sina umorili in vse
tvoje trpljenjo zakrivili. Amen.

Cešeena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

Y. O Marija! v srce moje,

0. Vtisni bolečine svoje!

Sedma postaja.

Spremljaj Marijo k Jezusovemu grobu.

Premišljevanje. O mati, dobro vem,
da je ta, kterega vidiš pokopati, Jezus tvoj
ljubi Sin! Njega položijo v grob, — ni
več, — le ti, o presveta mati še nam ostaneš.
Teški kamen pokriva zdaj Jezusovo truplo in
obteži tudi tvoje srce, vsaj pod tem kamnom
tvoja edina dobrota, vse tvoje veselje in vsa

173

tolažba tvojega življenja v grobu mirno po¬
čiva. Zaspal je, kterega je črez vse ljubilo
tvoje srce.

Marija žaluje in toči britke solze na Je¬
zusovem grobu, ker jej je vzet, kterega je
tako ljubila. Ali kako srečni smo pa mi, ker
ravno tistega Jezusa, ki ga Marija mrtvega
objokuje živega v presvetem altarskem zakra¬
mentu med nami imamo. Oh, ko bi le pre¬
sveto rešnje Telo vsikdar ravno s takšno
pobožnostjo, hvaležnostjo in ponižnostjo v
svoje sree prejeli, s kakoršno ga je presveta
devica k grobu spremljala, o potem bi Mariji
vsaj nekoliko polajšali bolečine in potolažili
njeno užaljeno srce.

O Marija, mila mati! vtisni vse bolečine,
ki si jih zavoljo Jezusa prestala, v mojo dušo
■n sprosi mi milost, da Jezusa vedno ljubim
'n ga svojem srcu nosim. In kadar mi bo
treba vzeti od tega sveta slovo, — o Ijubez-
njiva mati! pridi takrat s svojim Jezusom k
moji postelji in ga v presvetem altarskem
zakramentu v moje opešano srce položi, da
ž njim sklenjen v tvojih rokah zaspim, potem
mirno v grobu počivam in se na sodnji den
z  dušo in telesom k vama v nebeško kra¬
ljestvo preselim. Amen.

Češčena si Marija itd.

Prežalostna devica, prosi za nas!

V. O Marija! v srce moje.

0. Vtisni bolečine svoje!

174

Sklep.

Ljubi kristjan, ki si božjo mater v
sedmerih postajali njenega žalostnega
pota spremljal, slišal si zdaj, kaj vse je
moral Jezus trpeti, da je tvojo dušo več¬
nega pogubljenja odrešil, in koliko bo¬
lečin in žalosti je v življenju in trpljenju
svojega Sina prestala božja mati. Ne
pojde torej dnes od tod, da bi na Jezusa
in Marijo kmalu pozabil in se zopet v
stare grehe povrnil. Glej! Kakor je bil
Jezus na križu od vseh zapuščen in ka¬
kor je po njegovi smrti tudi Marija revna
vdova zapuščena ostala, tako se bo tudi
tebi, morebiti že v kratkem godilo. Za¬
pustiti boš moral svoje domače in znance
in celo zapuščen se podati iz tega sveta
v neznano večnost. Da bota Jezus in Ma¬
rija takrat tebi na pomoč prišla in sprem¬
ljala tvojo dušo na drugi svet, o ue
ponavljaj s svojimi grehi Jezusovega
trpljenja in ne prebadaj Marijinega lju-
beznjivega srca, ampak prizadevaj si p°
naukih Jezusovih živeti, devico Marij 0
hvaležno častiti in z lepim zgledom pri'

175

peljati tudi svojega bližnjega k Jezusu
in Mariji v sveta nebesa.

7 Ceščena si Marija itd. in za vsako:

Sveta mati! to te prosim,

Rane Kristusa naj nosim,

Vtisni v moje jih srce!

(Kdor poslednjo molitvico in Češčena si Marija
sedemkrat pobožno moli, zadobi 300 dni odpustka.
~~ Papež Pij VIL 1. grudna 1815.)

---

Pesem.

Božje matere device
Čast prepevaj jezik moj,

Mučenikov vseh kraljice
Žalosti sočutje poj!

Britkih žalost polna mati!

Daj mi s teboj žalovati,

Da se grehov spokorim,
Odpuščenje zadobim.

V tempeljnu si darovala
V rešnjo smrt zveličarja,

Duša pa je žalovala
Z ostrim mečem ranjena.

Britkih žalost itd.

V britkem potu skoz puščavo,
V bogu si pred Herodom
Ti trpela trud, težavo
S svojim svetim detetom.

Britkih žalost itd.

S srčno žalostjo iskala
Sina si zgubljenega,

Si po njem popraševala
Dneve tri užaljena.

Britkih žalost itd.

Oj neznana bolečina
Ti je trgala srce,

Ko si srečala tam Sina,

Ki obložen s križem gre.

Britkih žalost itd.

Tvojo dušo meč prešine,

Ko na križu Sin visi,
čutiš smrtne bolečine
Kadar dušo izroči.

Britkih žalost itd.

Žalosti si kopernela
Z dušo voljno in srčno,
Kadar si v naročje vzela
Ljubega mrtvo telo.

Britkih žalost itd.

177

Oh, prežalostno ločenje,

V grob ti Sina polože,
Narl srca tvoj’ga življenje
Težek kamen privale.

Britkih žalost itd.

Molitev

na praznik sedem žalosti matere božje.

Vsaka skrivnost tvojega življenja, o
božja mati! govori milo k našemu srcu,
— ali nobena tako močno, kakor tvoje
preveliko trpljenje dnešnji den. — Po¬
doba tvojega srca s sedmerim mečem
žalosti in bolečin grozno prebodenega,
j— o kako je ginljiva in koliko zaupanja
m sladke tolažbe nam iz nje izvira! O
bodi mi toraj pozdravljeno za me v boleči
ljubezni ranjeno materno srce! pozdrav¬
ljeno v srčni ljubezni, z Janezom pod
križem sklenjeno, — ko je Jezus s križa
govoril: „Glej, tvoj sin!“ — O boleče
ranjena mati! obrni svoje materne oči
11  a me in poglej ž njimi svojega otroka in
re jenca. Usmili se mene in ne pozabi na
®e, za kterega je tvoj ljubeznjivi Sin
svojo predrago kri na križu prelil! —

12

178

Kdo bi se ne razjokal, kedar dnes sveto
cerkev milo pesem od tebe, žalostna mati!
peti sliši in v duhu pod križem v grozo-
vitnih britkostili gleda. O kakšne in ko¬
like bolečine je občutilo tvoje srce, ko si
svojega Sina, mrtvega v svojem naročju
držala! — Sprejmi tudi mene v svoje
srce, da popolnoma premišljujem in čutim,
kako drag sem Jezusu bil; — da ž njim
stanovitno svoj križ do smrti nosim in
milost zadobim, v tvojem krilu enkrat
sladko zaspati in se v nebesih veselo
prebuditi. Amen.

Žalostna mati božja.

S solzami oblito lice
Sveti materi bledi!

Ob, kako srce device
Morje žalosti topi!

Vsa prepadena in bleda
Vidi s križa snetega,

In v naročju svojem gleda
Truplo Sina ljubega.

Oči s krvijo zalite,

In odprto sveto stran;

Oh roke, noge pribite!

Celo truplo polno ran

179

Gleda in jih v solzah pere,

In kušuje vsrailjeno:

Meč britkosti ji prkdere
Žalno srce materno.

Vendar smrtne bolečine
Ji ne zmagajo srca;

V božjih sklepov globočine
Se ponižna dekla vda.

Vsmiljena za nas daruje
Večnemu prijeten dar:

Svoj’ga Sina mu žrtvuje,

Nje naročje — je altar.

K teb’ zdihujem, o devica I
Ker za mene ti trpiš,

Mučenikov vseh kraljica!

Tud' trpeti me učiš.

Daj, da s teboj rad žalujem,

Ker v dolini solz živim,

Svoje grehe objokujem,

Odpuščenje zadobim.

Počeščenje

žalostne matere božje.

(Prav primerno za cvetni petek.)

Sveta devica Marija! mati mojega
Zveličarja, prosim te zavoljo britke ža-
*° s ti, ktera je presunila tvoje materno
Src e, kadar si videla svojega ljubega

12 *

180

Sina na križu umirati, sprosi mi milosti,
da svojega križanega odrešenika nikdar
ne pozabim, in da, o preljuba mati! prav
živo občutim grenkobo njegove smrti, in
spoznam velikost njegove ljubezni, s ktero
se je radovoljno dal v najgrozovitnišo
smrt. Sprosi mi zveličavno žalost in solze
prave pokore, da objokujem svoje grelie,
zavoljo kterih je Jezus prelil svojo kri.
Spomin Jezusovega trpljenja naj me ne¬
prenehoma nagiblje, greha se varovati,
svojega Boga erez vse ljubiti, in nikdar
z grehom se od njega ločiti.

Preljubeznjiva mati! sprejmi me ko
svojega otroka v svoje varstvo, bodi mi
dobrotljiva mati, in nikdar me ne zapusti
brez pomoči v vseh mojih potrebah, zlasti
ne v moji smrtni uri. Sveta Marija! brani
me vselej vseh skušnjav satanovih, bodi
moja besednica pri svojem božjem Sinu-
in prosi, da bom enkrat umiraje klica!
presveta imena: Jezus, Marija, Jožef! 0
mati usmiljenja, usliši me. Pribežališče
grešnikov! k tebi vpijem. Pomoč krist¬
janov! pomagaj mi. Tolažnica žalostnih'
tolaži me. Sveta Marija, mati božja, prosi

181

za me ubogega grešnika zdaj in ob moji
smrtni uri. Amen.

Zdihljeji

k žalostni materi Mariji. *)

Pomočnica,

Solz kraljica
Milo mi roko podaj,

Žalujoča,

Jokajoča,

Vodi mene v sveti raj!

Glej, težave
In skušnjave
Me brezbojno mučijo,

Milostljiva

Dobrotljiva,

Njih me reši naj nebo!

Omedljujem
In zdihujem,

Pred podobo tu kleče,

Odpri mati,

Vse prestati,

Svoje sveto mi srce!

: ) Poleg nemškega..

182

Počeščenje

žalostne matere božje in prošnja za 7
čednosti in 7 darov sv. Duha.

1. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste britkosti, ktero
je tvoje materno srce občutilo pri prero¬
kovanji sv. starčeka Simeona, da bo tvoje
srce meč presunil. O ljuba mati! zavoljo
tvojega toliko žalostnega srca zadobi mi
čednost ponižnosti in dar strahu božjega.

Ceščena si Marija.

2. O  žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste stiske, ktero je
tvoje materno srce pretrpelo na begu v
Egipt in dokler si ondi prebivala. O ljuba
mati! zavoljo svojega toliko stiskanega
srca zadobi mi čednost radodarnosti, zlasti
do ubogih, in dar pobožnosti.

Češčena si Marija.

3. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tistega velikega straha-
ki ga je tvoje materno srce trpelo, ko si
svojega ljubega Sina zgubila. O ljuba
mati! zavoljo svojega toliko prestraše-

183

nega srca zaclobi mi čednost čistosti in
dar vednosti.

Ceščena si Marija.

4. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo tiste velike žalosti, ki
je tvoje materno srce pretresla, ko si
svojega s križem obloženega Sina sre¬
čala. O ljuba mati! zavoljo svojega lju-
beznjivega od bolečin presunjenega srca
zadobi mi čednost bratovske ljubezni in
dar moči.

Ceščena si Marija.

5. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo britkosti, ktero je tvoje
materno srce prestalo, ko si pod križem
svojega umirajočega Sina stala. O ljuba
mati! zavoljo britkosti polnega srca za¬
dobi mi čednost zmernosti in dar sveto¬
vanja.

Ceščena si Marija.

6. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem zavoljo bolečine, ktera je tvoje
občutljivo srce zadela, ko je sulica stran
jvojega Sina tako neusmiljeno prebodla
111  mu do njegovega preljubeznjivega

184

srca predrla. O ljuba mati! zavoljo svo¬
jega tako prebodenega srca zadobi mi
čednost pohlevnosti in dar razumnosti.

Ceščena si Marija.

7. O žalostna mati Marija! srčno te
pomilujem, zavoljo britke zapuščenosti,
ktero je tvoje srce trpelo, ko so tvojega
Sina v grob položili. O ljuba mati! po
svojem svetem, nezmerno žalostnem srcu
zadobi mi čednost svete gorečnosti in dar
modrosti.

Ceščena si Marija.

Molimo.

O Gospod, Jezus Kristus! prosimo
te, dodeli nam, da bo sveta devica tvoja
mati, zdaj in na našo smrtno uro pred
tronom tvoje milosti naša besednica,
ktere presveto dušo je ob uri tvojega
trpljenja meč bolečin presunil. To nam
dodeli, o Gospod Jezus Kristus, zveličar
sveta, ki z Očetom in sv. Duhom živi*
in kraljuješ vekomaj. Amen.

(■Kdor v čast žalostnega srca Marijinega to
češčenje moli, prejme za vsakikrat 300 dni odpust*'•
— Pij VIT. 26. septembra 1817.)

185

Pesem.

O vi. ki tu v britkosti moji silni
Veseli po tem potu mimo greste.
Poglejte, al’ za bolečino veste,

Da bila bi enaka moji kdaj!

Ta, ki pred nami tu na križu vmira.
Eazbit, krvav, ko grešnik zaničljivi,
Ta Sin je moj, nedolžen, ljubeznjivi;
Ljubezni, ne sramote, vreden je.

Ta Sin je stvarnika nebes in zemlje
Očeta svoj’ga oznan’yal in molil,

Ta Sin je mene si za mater zvolil,

Se preden celi svet je vstvarjen bil.

On Bog je moj, ga prva sem molila
Presrečno tisto noč rojeno dete,

Ob raz nebeški njegov želje svete
Ljubezni je do njega v meni vžgal.

Je mene svojo ljubo tovaršico
Izvolil zvesto v tukajšnem življenju,
Me ranjeno v ljubezni zaželeiiju

Z lepoto svojo vklenjeno drži.

•

Umirajočega zdaj tukaj gledam
Na tem sramotnem lesu, v tej britkosti.
V trpljenju hudem, v toliki slabosti
Da žalostne tud’ skale pokajo.

Oh, kamor se obrne, ga ne najde
Nikjer prijatelja, tud’ ne pomočnika;

185

Pesem.

O vi. ki tu v britkosti moji silni
Veseli po tem potu mimo greste.
Poglejte, al’ za bolečino veste,

Da bila bi enaka moji kdaj!

Ta, ki pred nami tu na križu vmira.
Razbit, krvav, ko grešnik zaničljivi,
Ta Sin je moj, nedolžen, ljubeznjivi;
Ljubezni, ne sramote, vreden je.

Ta Sin je stvarnika nebes in zemlje
Očeta svoj’ga oznan’yal in molil,

Ta Sin je mene si za mater z volil,

Se preden celi svet je vstvarjen bil.

On Bog je moj, ga prva sem molila
Presrečno tisto noč rojeno dete,

Obraz nebeški njegov želje svete
Ljubezni je do njega v meni vžgal.

Je mene svojo ljubo tovaršico
Izvolil zvesto v tukajšnem življenju,
Me ranjeno v ljubezni zaželenju

Z lepoto svojo vklenjeno drži.

•

Umirajočega zdaj tukaj gledam
Na tem sramotnem lesu, v tej britkosti.
^ trpljenju hudem, v toliki slabosti
Da žalostne tud’ skale pokajo.

Oh, kamor se obrne, ga ne najde
Nikjer prijatelja, tud’ ne pomočnika;

185

Pesem.

O vi. ki tu v britkosti moji silni
Veseli po tem potu mimo greste.
Poglejte, al’ za bolečino veste,

Da bila bi enaka moji kdaj!

Ta, ki pred nami tu na križu vmira.
Razbit, krvav, ko grešnik zaničljivi,
Ta Sin je moj, nedolžen, ljubeznjivi;
Ljubezni, ne sramote, vreden je.

Ta Sin je stvarnika nebes in zemlje
Očeta svoj’ga oznan’yal in molil,

Ta Sin je mene si za mater z volil,

Se preden celi svet je vstvarjen bil.

On Bog je moj, ga prva sem molila
Presrečno tisto noč rojeno dete,

Obraz nebeški njegov želje svete
Ljubezni je do njega v meni vžgal.

Je mene svojo ljubo tovaršico
Izvolil zvesto v tukajšnem življenju,
Me ranjeno v ljubezni zaželenju

Z lepoto svojo vklenjeno drži.

•

Umirajočega zdaj tukaj gledam
Na tem sramotnem lesu, v tej britkosti.
^ trpljenju hudem, v toliki slabosti
Da žalostne tud’ skale pokajo.

Oh, kamor se obrne, ga ne najde
Nikjer prijatelja, tud’ ne pomočnika;

186

Hudobnih truma gleda ga velika,

Ki le mu smrt britkejšo delajo.

Bog, Oče večni! ki ga srčno ljubiš,
Kako se moreš v ljubega ozreti?

Kako toliko gledat’ ga trpeti,

Pa vendar se usmiliti ga ne ?

Pokrit’ga z dolgi sveta Bog ga vidi.

In njegov srd ne da se pomiriti,
Dokler ne vidi smrti ga storiti
Iz zgolj ljubezni do krivičnih nas,

Preljubi Sin, ki vmirati te vidim,

Oh da bi mogla jaz ti pomagati!

Da b’ mogla v svojih rokah te držati!
Da bi v naročju maternem umrl.

Joj! da ti jaz polajšati ne morem!

Ker sama s svojo žalostjo, slabostjo
Navdajam ti srce še bolj z brhkostjo
Ti delam še grenkejšo tvojo smrt.

Oh duše! le presreno ga ljubile.

Ki tu trpi za vaše odrešenje.

Ljubezni poln še da za vas življenje,

In le ljubezen tud’ od vas želi.

' (BI. Potočnik.)

V čast Marije sedem žalosti-

O kraljica mučencev! koliko si
pretrpela zavoljo našega odrešenja. L e

187

tvoja neskončna ljubezen in ndanost v
božjo voljo te je še podpirala, da nisi
onemagala.

1. Prvi meč, ki ti je srce prebodel,
so bile besede preroka Simeona. O Ma¬
rija! naj meni ne bo Jezus v padec, ampak
zavoljo svojih britkosti se me usmili in
prosi za me.

2. Drugi meč žalosti je bil beg v
Egipt. O da bi mogel deležen biti te sreče,

bi ti s svojim Jezusom vedno pri meni
ostala, in da bi te ne žalil nikdar s ka¬
kim grehom!

3. Tretji meč ti je ranil srce, ko si
kila Jezusa v Jeruzalemu zgubila. O
sprosi mi milost, da ga nikdar iz svojega
srca ne zgubim, ampak da ga vedno bolj
' n  bolj ljubim!

4. O kolika britkost ti je pa takrat
Sr ce topila, ko si Jezusa s križem ob¬
loženega srečala! O neskončna bolečina!
kdo te more razumeti? Le kdor Jezusa
ktko ljubi, kakor si ga ti ljubila, zna ob¬
čutiti ž njim težo križa. To je četrti meč,

ti je presunil materno srce !

• r >- Ali še veče bolečine si morala
Prenašati! Na križ razpet visi tvoj ljubi

188

Jezus, in ti slišiš njegove zadnje besede,
šteješ njegove zdihljeje in njegova režnja
kri teče na grešno zemljo in na te. 0
sprosi tudi meni stanovitnost, da bom v
britkostih nepremakljivo stal, kakor si
ti pod križem! Ali Jezusovo srce, ki te
je tako iskreno ljubilo, o mati vse brit-
kosti! prebode zdaj neusmiljeni vojščak
in ne premisli, da je zasadil tudi tebi
globoko v srce meč neizrekljivih bolečin.
V Jezusu si vse ljubila ali ž njim si tudi
vse zgubila. Naj tudi moje srce presune
strah pred grehom, ki je Jezusu in tebi
toliko britkost pripravil.

6. Šesti meč pa ti srce raztrga, ko
ti Jezusa vsega krvavega in ranjenega v
naročje položijo. Ne oživi ga tvoj jok, ne
ogreje ga več tvoja vroča ljubezen!
Vzemi tudi mene, o mati britkosti! v svoje
naročje in ogrej moje mrzlo srce.

7. Sedma britkost ti srce topi, ko ti
Jezusa iz naročja vzemejo in v grob po¬
ložijo. Daj mi s teboj, o Marija! do groba
žalovati, da se bom tudi s teboj v nebesih
vekomaj veselil. Amen.

189

Molitev

k žalostni materi božji za uboge dnše
v vicah.

O sveta Marija, mati mojega odre¬
šenika ! z žalostnim srcem se spomnim
velikega trpljenja, ki ga je občutilo tvoje
materno srce, kadar si na gori Kalvariji
krono mučencev dosegla. Takrat se je
spolnilo prerokovanje Simeonovo, da bo
meč tvoje materno srce prebodel. O sveta,
visokočeščena mati božja! kako velika,
kako trdna je bila tvoja vera, kako zvesto
tvoje zaupanje v božjo modro previdnost,
kako stanovitna tvoja udanost, kako ne¬
premagljiva tvoja potrpežljivost. — O
poveličana, o velika kraljica mučencev,
k tebi zdihujem, prosi pri Bogu za uboge
'tuše v vicah. Oh, te revne duše hrepenijo
Po rešenju iz svojega trpljenja, in glej!
nobene ni med njimi, ki bi v svojem živ¬
ljenju ne bila tebe za mater našega Go¬
spoda častila in ljubila! O usmiljena
mati! prosi torej zdaj za svoje zapuščene
°troke, ki neprenehoma zdihujejo in jo¬
kajo. Prosi Jezusa, svojega Sina, da se
Usmili teh revnih duš v njihovem trp-

190

Ijenju! Posebno pa tvoji materni ljubezni
priporočim to-le dušo....

Prosi še tudi za-me ubogega grešnika;
zadobi mi milost resnične žalosti črez
grehe in pravo pokoro, da bo moja duša
čista vsega greha, ozaljšana s čednostjo
in svetostjo, ter vredna, nekdaj po ločenju
iz tega sveta biti oproščena hudega trp¬
ljenja v vicah. Tudi še tvoji mogočni pri¬
prošnji izročim vse svoje telesne potrebe;
in kadar pridejo britkosti in težave črez
me, bodi mi tolažnica, vzemi me v svoje
varstvo. Reši me vseh nevarnosti na duši
in na telesu, po Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, Gospodu našem. Amen.

191

Pobožna vaja

v čast žalostne matere Marije.

Ta vaja, ki je bila bogoljubnim dušam že od
v eč papežev priporočena, obstoji v tem, da si v posebno
počeščenje žalostne matere izvoliš en poljuben den
v  letu in tistega vsaj eno uro v pobožno molitev in
v  premišljevanje Marijinih britkosti obrneš. Če ti je
le količkaj mogoče, idi ta den tudi k sv. meši in
Prejmi zakramenta sv. pokore in sv. rešnjega Te¬
lesa, kajti potem zadobiš ne le več nepopolnih,
ampak še tudi popolni odpustek.

(Klemens XII. 4. sveč. 1736. — Benedikt XIV.
julija 1757. — Pij VI. 8. julija 1785.)

Pri tej vaji ti lehko služijo dnevnice, krajša
pobožnost, litanije, rožni venec in druge molitve v
čast žalostne matere, kar vse v tej knjižici najdeš ;
Porabiš pa lehko tudi sledečo prelepo pozdravljenje;
8  kterim zadobiš vsakikrat, kadar ga z zgrevanim
srcem moliš, 100 dni odpustka. — (Pij IX. 23.
grudna 1847.)

Pozdravljenje žalostne matere
božje.

Ceščena si Marija, žalosti polna, kri¬
žani je s teboj, obžalovanja vredna si
aied ženami, in obžalovanja vreden je
sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija,
m ati križanega, izprosi solze nam, ki smo
tv ojega Sina križali, zdaj in na smrtno
Ur o. Amen.

192

Vsakdanja molitev.

O presveta in dobrotljiva devica Ma¬
rija ! pred teboj se zgrudim na svoja
grešna kolena, in zavoljo britke zapu¬
ščenosti, ki si jo prestala, kadar si svo¬
jega ljubeznjivega Sina Jezusa videla
vsega krvavega, ranjenega in s trnjem
kronanega na križu umreti, te iz celega
srca goreče prosim, nikar me v mojih
težavah in nadlogah ne zapusti, da srč¬
nosti ne zgubim in ne obupam. Odvrni
od mene bolezni, kugo, lakoto in vse
hudo na duši in na telesu. O žalostna in
zapuščena mati Marija! stoj mi na strani
v življenju in posebno pa v moji smrtni
uri. Ne zapusti me, kadar bom od vsega
sveta zapuščen na smrtni postelji bolen
ležal. Ne zapusti me, kadar mi bo mrzla
rosa po licu tekla. Ne zapusti me, kadar
me bodo peklenske skušnjave motile in
si prizadevale, me v obupanje spraviti.
Ne zapusti me, kadar moj suhi jezik ne
bo več mogel izreči presvetih imen: Je¬
zus, Marija in sv. Jožef! Ne zapusti me>
kadar moje kalne oči ne bodo mogle vec
gledati tvoje svete podobe. Ne zapusti

193

me, kadar svojih slabih rok nebom mogel
več stegniti in povzdigniti k tebi za po¬
moč. Ne zapusti me, kadar se bo moja
uboga duša telesa ločila. Ne zapusti me,
kadar se bo moja revna duša, polna strahu,
pred ostrim sodnikom Jezusom Kristusom
prikazala! — O Marija, preljuba devica
in mati božja! upanje vseh revnih greš¬
nikov, veselje žalostnih in obupanih in
mila tolažnica! nikar me ne zapusti, da
bom po tvoji mogočni priprošnji na desno
stran postavljen in da bo moja uboga
duša vredna, se s teboj z in vsemi izvolje¬
nimi v svetem raju brez konca veseliti.
Amen.

Sedem radosti matere božje.

Med bodečim trnjem trpljenja in
dušnih britkosti je pricvetela Mariji tudi
niarsiktera žlahna rožica srčne radosti in
n epopisljivega veselja; zato pa zraven
sedem žalosti matere božje imamo tudi
sedem radosti. Kakor neko verjetno 'iz¬
ročilo pravi, je devica. Marija sama sv.
Alehtildi razodela, da jej je zlo všeč, nko
si kdo njene na zemlji vžite radosti k

13

194

srcu vzeme in časti, ter jih je jej sledečih
sedem naštela:

1. Radost, ki jo je njeno sveto srce
občutilo, ko jej je angelj Gabriel nazna¬
nil, da bo mati zveličarja vsega sveta
postala.

2. Radost, ki jo je v svojem srcu
čutila, ko je bil Jezus Kristus v betlehem¬
skem hlevcu rojen.

3. Radost, ki jo je imela, ko so trije
kralji iz Jutrovega prišli, dete Jezusa
molit.

4. Radost, ki je njeno skrbno srce na¬
vdajala, ko je zgubljenega Jezusa v tem-
peljnu zopet našla.

5. Radost, ki je širila njeno srce,
ko je nedolžno umorjen zveličar iz svoje
moči častito od smrti vstal.

6. Radost, ki jo je vživala, ko j e
njeni Sin Jezus Kristus veličastno v ne¬
besa šel.

7. Radost, ki jo je v svoji duši čutila,
ko je bil sv. Duh na binkoštno nedeljo
iz nebes na zemljo poslan.-

195

Sv. Tomaž kanterburški popisuje tudi
sedem posebnih radosti, ki jih Marija v
nebesih vživa, kakor mu jih je sama raz¬
odela. Te so:

1. Radost, ki jo ima, ker je kakor
nebeška kraljica v nebesih bolj češčena,
kakor vsi drugi svetniki.

2. Radost, ker njena materna — de¬
viška krona vse druge prekosi.

3. Radost, ker njena velika čast vsa
nebesa z veseljem napolnuje.

4. Radost, ker jo vsi zveličani duhovi
častijo kakor mater Najvišjega.

5. Radost, ki jo vživa, ker jej njeni
Sin, vsegamogočni Bog, nobene prošnje
ne odreče.

6. Radost, ker zamore svojim slu-
žebnikom večno življenje sprositi.

7. Radost, ker njene časti nikdar
konca ne bo.

Papež Klemena X. je podelil pobožnim ča-
st 'vcem Marijinih radosti poseben odpustek.

13 *

196

Počeščenje sedmerih radosti
Marijinih.

1. 0 Marija ! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko ti je arhangelj
Gabriel poročal, da si od sv. Trojice za
mater Sina božjega izvoljena, ko si mati
postala in devištva ne zgubila. — Po tej
tvoji radosti te prosim, dodeli, da bo
blagoslovljeni sad tvojega telesa tudi
meni v časno in večno zveličanje. Amen-

Ceščena si Marija itd.

2. O Marija ! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko si božjega Sina
brez bolečin ko devica rodila, poljubila
in objela, — Po tem presladkem veselju
dodeli tudi meni, da Jezusovo ljubezen
zdaj in na smrtno uro in na vse večne
čase veselo vživam. Amen.

Cešeena si Marija itd.

3. O Marija! spomni se radosti, ktero
je' tvoje srce občutilo, ko so trije kralji
iz jutrovih dežel prišli in tvoje ubogo
dete, kakor kralja nebes in zemlje molih
in mu zlata, kadila in mire darovali.

Po tem veselju dodeli mi moč, da se

197

tudi jaz Jezusu popolnoma darujem z
dušo in telesom, in v veri, upanju in v
ljubezni do konca stanoviten ostanem.
Amen.

v

Ceščena si Marija itd.

4. O Marija! spomni se radosti, ktero
je tvoje srce občutilo, ko si dvanajst let
starega, zgubljenega Jezusa v tempeljnu
zopet našla. — Po tem veselju te prosim,
da Jezusa po smrtnem grelni nikoli več
ne zgubim, in ko bi kedaj tako nesrečen
bil, da ga po resnični pokori veselo zo¬
pet najdem. Amen.

Češčena si Marija itd.

5. O Marija! spomni se tiste radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si na ve¬
likonočno nedeljo Jezusa v časti usta-
jonja zopet zagledala. — Po tem veselju
dodeli mi, da bo tudi moje vstajenje na
s odnji den veselo in častito. Amen.

Ceščena si Marija itd.

6. O Marija! spomni se tiste radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si Je¬
zusov častni vnebohod na Oljski gori
gledala. — Po tem veselju dodeli tudi

198

meni, da se moja duša na smrtno uro
brez zamude v nebeško veselje vzdigne.
Amen.

Ceščena si Marija itd.

7. O Marija! spomni se tiste radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko je na bin-
koštno nedeljo sv. Duh nebeško tolažbo
v tebe razlil in te s svojimi darovi na¬
polnil. — Po tem nepopisljivem veselju
dodeli, da ogenj sv. Duha tudi moje
mrzlo srce razgreje in v meni nikdar ne
ugasne. Amen.

v

Ceščena si Marija itd.

Molitev

sv. Efrema Sirskega.

O preblažena in popolnoma neoma-
deževana devica, mati mojega Boga, kra¬
ljica svetlosti! ti si silno mogočna in
dobrotljiva; si visokejša, kakor vsi an-
geljski in človeški duhovi; si čistejša,
kakor solnčni žarki, častitljivša, kakor
Serafini in bolj veličastna, kakor vsi kori
nebeški! Ti, o naša predobrotljiva gospa,
si upanje patriarhov, poželenje prerokov,

199

kinč apostolov, čast mučenikov, veselje
pravičnih, krona devic! Po tebi, o visoka
kraljica nebes in zemlje! smo zopet
spravo z Bogom dosegli, zakaj ti uepre-
nehoma za grešnike prosiš! Ti si varno
zavetje tistim, kterim se je barka raz¬
bila! Ti si tolažba sveta, odkupščina vje-
tih, pomoč bolnikov, veselje žalostnih,
radost in pribežališče vsega sveta! O Ma¬
rija, ki si polna milosti, razsveti mojo
pamet, odpri moja usta, da oznanujem
hvalo tvojo! Bodi pozdravljena, o mir, o
veselje, o tolažba, o zveličanje vsega
sveta! Bodi pozdravljena, o čudo najveee,
kije kedaj bilo na svetu! Ti nebesa polna
veselja, ti studenec vseh milosti, pokrij
®e s perutmi milosti svoje! Usmili se
me! Ne pusti, da bi me peklenski so¬
vražnik seboj v pekel potegnil! Bodi mi
Češeena, ti vir najlepšega veselja, sred-
nica med Bogom in med ljudmi, mati na¬
šega gospoda, Jezusa Kristusa! čast in
hvala tebi s Sinom vred, in Očetu in sv.
bluhu! Amen.

200

Zbirka molitev

za

očitno in domačo službo božjo.

iuterna molitev.

Preljubi kristjan! Oe hočeš na zemlji
vedno srečno živeti in svoj namen, — večno
zveličanje gotovo doseči, ti je pomoči od
zgoraj, — milosti božje potreba, in zato mo¬
raš vsak d en s prošnjo za to pomoč začeti.
Zategadelj nikdar ne pozabi, se hitro zjutraj
Bogu, Mariji in svojemu angelju varhu pri¬
poročiti. Ce ne utegneš več moliti, zmoli
vsaj angeljsko češčenje in daruj ves den
ljubemu Bogu, kar storiš prav lehko s sledečo
kratko molitvico:

V imenu Boga j* Očeta in j* Sina in sve¬
tega *j* Duha. Amen.

Vstanem v imenu križanega Jezusa,
kteri me je s svojo drago krvijo odrešil.
— Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si
me to noč vsega hudega obvaroval. Pro¬
sim te, ohrani me tudi denešnji den pred
vsem hudim na duši in telesu. Vse moje
djanje naj bo danes k tvoji časti! O M a-

201

rija! bodi moja mati in prosi za me. Pre¬
ljubi angelj varuh moj! meni dnes na
strani stoj. Varuj me, prosim te, v sveti
raj pripeljaj me.

O presladko srce Jezusovo daj, da te
bolj in bolje ljubim vekomaj.

Naša ljuba Grospa presvetega srca,
prosi Boga za nas!

Verujem v Boga ....  Oče naš . . . .
Cešcena si Marija . . . Čast bodi Bogu ...

Pobožni zdihljeji

med dnevom.

1. Bodi češčeno in hvaljeno ime
Jezus!

2. O Jezus, kako ljubeznjiv in drag
si mi!

3. O Jezus, moja najslajša ljubezen!

4. O moj Jezus, moje vse!

5. Vse za te, o moj Jezus!

6. O moj Jezus, usmiljenje!

7. Kdo mi bo dal mojega Jezusa,
kterega moja duša toliko ljubi?

8. O mili Jezus! dodeli nam večno
zveličanje.

9. O Jezus! ti si moje največe veselje!

202

10. O Jezus čudežno je tvoje ime
po vsem svetu.

11. Ljubimo Jezusa, — hvalimo
Jezusa!

12. O Jezus! užgi v mojem srcu
želje, za tebe kaj trpeti.

13. O Jezus, moje edino upanje!

14. Česa se bom bal, če je Jezus
z menoj ?

15. O Gospod Jezus! ne zapusti
mene nevredne stvari.

16. O moj Jezus, moja največa do¬
brota !

17. Bodi hvaljen, o Jezus! v krvi
svojih sv. mučenikov.

18. Jezus, moja nebesa!

19. Jezus naj živi!

20. Daj mi milost, o Jezus! tebe
tako ljubiti, kakor ti želiš.

21. Ves hočem biti Jezusov in Ma¬
rijin.

22. O Jezus! nikar me ne zapusti.

23. Jezus naj živi in vlada !

24. O Jezus, ženin moje duše! slajsi
si kakor med.

25. Kdo mi da moč, pripraviti cel
svet, da le Jezusa ljubi?

203

26. O Jezus! ti si sladkost mojega
srca.

27. Nevesta Jezusova hočem biti,
njega samega ljubiti.

28. O Jezus! pomagaj mi, da tebe
prav spoznam in goreče ljubim.

29. O Jezus! tvoja ljubezen je moje
revne duše sladka tolažba.

30. O Jezus, življenje moje duše!
ne zapusti me.

Večerna molitev.

Kakor imaš vsak den z Bogom začeti,
tako moraš vsak den z Bogom končati.

„Z Bogom začni vsako delo,

In bo dober tek imelo;

Z Bogom delo dokončaj
To je pot v presveti raj. “

Zato nikoli ne opuščaj večerne molitve.
Tudi ne pozabi, zvečer svojo vest izpraševati;
°budi žalost črez svoje grehe in se zopet
hogu, Mariji in angelju varhu izroči, kar za-
®oreš storiti tako-le:

Zahvalim te, Oče nebeški! za vse
dobrote, ktere si meni danes dal in me
hudega obvaroval. Prosim te, odpusti mi
v se moje grehe, s kterimi sem tebe žalil.

201

V tvoje roke izročam svojo dušo in telo,
Tvoj sveti angelj naj me varuje, da mi
sovražnik kaj mogel ne bo. O Jezus!
tebi živim. O Jezu! tebi umrjem. O Je¬
zus ! tvoj sem živ in mrtev. Amen.

O Marija, moja mati! prosi za me,
da se mi nocoj kaj hudega ne prigodi.

Preljubi angelj varuh moj! meir no¬
coj na strani stoj. Nagle smrti varuj me,
v sveti raj pripeljaj me.

Sveti I., moj patron! prosi za me,
naj nocoj prav sladko spim in se jutri
vesel zbudim.

Vsem vernim dušam, o Bog! večni
pokoj daj ; večna luč jim sveti naj. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega srca,
prosi za nas!

Oče naš... Ceščena si Marija ... Verujem
v Boga ...

205

Sv. meša

v čast britkega trpljenja Kristusovega.*)

Ako.ti dožlnosti tvojega stanu dopuščajo
m imaš čas, ne zamudi nobeden den, iti k
sv. meši. Na potu k sv. mesi bodi kolikor
mogoče' v duhu zbran, ' premišljuj trpljenje
Kristusovo in milosti ih dobrote, klere želiš
Pri sv. meši od Boga izprositi. Navadi se, da
v cerkev prideš, preden rnešnik pristopi, in
lz  cerkve ne greš, dokler ni mešnik odstopil.

Pristopna molitev.

Preljubi Jezus, moj zveličar in od¬
rešenik ! ti si iz neskončne ljubezni do
nas daritev sv. meše ; vpo stavil, da imamo
vedni spomin tiste tvoje najsvetejše da¬
ritve, ktero si na sv, križu za nas opravil;
zraven tega pa tudi pripomoček, da se
zamoremo udeleževati zasluženja te tvoje
presvete daritve. Jaz hočem zdaj z vso
le mogočo pobožnostjo biti pri tej sveti
daritvi, ter jo hočem darovati presveti
trojici v čast in hvalo, v spomin in po¬
nemčenje tvojega, britkega trpljenja in

, *). Ponatisnjena jz„ molitvenika Venec po¬
lnih molitev : ’ ' ‘ .

206

tvoje grenke smrti, v zahvalo za vse
meni in vsem ljudem podeljene milosti
in dobrote, v zadostenje za vse moje pre¬
grehe ; v prošnjo za vse milosti, ki so k
zveličanju moje duše potrebne in ko¬
ristne, v tolažbo in pomoč vsem živim in
mrtvim, zlasti pa prosim še za to milost...
Podeli mi milost pri tej sv. daritvi tako
pričujočemu biti, da dosežem namen, za¬
voljo kterega si sv. meso vpostavil.

O preblažena devica in mati božja
Marija! ki si na Kalvarski gori pod kri¬
žem stala, kadar je bil moj odrešenik za
zveličanje sveta na njem darovan; prosi
za me, da bom s spodobnostjo v čast božjo
in v svoje večno zveličanje pri tej sv.
daritvi, kjer se Jezus, tvoj božji Sin,
vnovič, pa nekrvavo svojemu nebeškemu
Očetu daruje.

Mešnik gre k altarju. — Kristus gre s
svojimi učenci na Oljsko goro.

Pristop.

Predobrotljivi Jezus ! iz ljubezni
mene si prostovoljno šel na Oljsko gorm
ter si tam svoje britko sveto trpljenj®

207

začel. Žalosten si bil do smrti iz ljubezni
do mene. Oh! odpusti mi grehe, ki so
bili vzrok tvoje žalosti, tvojega britkega
trpljenja. Iz srca jih obžalujem, ker sem
ž njimi tebe, največa, vse ljubezni vredna
dobrota in lepota, razžalil.

Mešnik moli pred altarjem. — Kristus
moli na Oljski gori in krvavi pot poti.

Trikrat, o Jezus! si molil na Oljski
gori k svojemu nebeškemu Očetu. Popol¬
noma si se bil vdal njegovi sv. volji.
Krvavi pot si potil v omivanje mojih
grehov. Nebeški Oče pošlje angelja, te
tolažit in okrepčat. Ljubeznjivi Jezus!
daj mi milost, da se tudi jaz popolnoma
vdam tvoji presveti volji, in da srčno ob¬
žalujem vse svoje pregrehe! Naj ne bo
tv oja prelita kri nad menoj zgubljena.
Pošlji mi svojega svetega angelja, da
me v moji žalosti tolaži in v vseh skuš¬
njavah okrepčuje.

Mešnik poljubi altar, gre na desno stran
m moli. — Kristus je s poljubom izdan, vjet
m zvezan k Anu peljan.

Iz ljubezni do mene, o Jezus! si se
Prostovoljno dal s poljubom izdati, vjeti

208

in neusmiljeno zvezati, in potem k hu¬
dobnemu Anu peljati. Zavoljo vseh bo¬
lečin in zasramovanj, ktere si na tem
potu z največo potrpežljivostjo pretrpel,
te prosim za milost, da to malo, kar mi
je trpeti, iz ljubezni do tebe rad trpim in
potrpežljivo prenašam.

Mešnik moli v sredi altarja „Kirije elej-
son“. — Kristusa peljajo k Kajfu, Peter ga
zataji, Judje ga zasramujejo.

Preljubi moj Jezus! pripustil si, (la
so te k velikemu duhovnu Kajfu peljali;
tam te je Peter trikrat zatajil; tam so te
Judje vso noe neusmiljeno zasramovali)
zaničevali in s pestmi bili. Prosim te, nikoli
ne dopusti, da bi te tudi jaz z besedo ali
z djanjem kdaj zatajil. Vtrdi me v pravi
veri do konca mojega življenja. Dodeli
mi milostljivo, da sveto vero vselej,
očitno, brez strahu spoznam in po njej
živim. Varuj me, da te nikoli z nobenim
grehom ne žalim in ne zatajim.

Mešnik se obrne k ljudstvu rekoč: Do-
minus vobiskum .— Gospod z vami! — Kristus
se obrne k Petru, in ga nagne k pokori-

O veliko večkrat kakor Peter, sem
te jaz razžalil, o moj Jezus! Oh, obrni

209

tudi na me tiste svoje milostljive oči, s
kterimi si Petra pogledal, in dodeli mi
milost, da tudi jaz ž njim vred svoje grehe
obžalujem, in te nikoli več ne žalim.

Mešnik gre spet na desno stran in moli.
— Kristusa peljejo k Pilatu in ga tam tožijo.

Prišel bo čas, o Jezus! ko se bom
moral prikazati pred tvoj sodnji stol, ter
bom moral dati odgovor od vsega svo¬
jega življenja. Ostro me bodo tožili hu¬
dobni duhovi. — Preljubi moj Jezus ! po
tistih bolečinah, ktere si prestal, ko so te
k Pilatu peljali in te krivo tožili, te pro¬
sim, dodeli mi milost tako živeti, da bom
kdaj v tebi gledal milega, ne pa ostrega
sodnika, da se ne bom tožbe hudobnih
duho v bal.

Evangelje.

Mešnik gre na sredo altarja in moli;
potem gre na levo in bere sv. evangelje. —
Pilat pošlje Kristusa k Herodu, in ta ga za¬
smehuje.

O Jezus! od sodnika do sodnika te
v odijo. Kot neumneža te zaničujejo z be¬
lim oblačilom. Pri vsem tem zaničevanju
molčiš in trpiš. Mar ne bom tudi jaz iz

H

210

ljubezni do tebe kaj malega tiho in po¬
trpežljivo prenašal? To želim, to hočem,
o Jezus! s tvojo milostjo storiti zdaj in
ves čas svojega življenja.

Mešnik se povrne na sredo altarja, se
obrne in pravi: Dominus vobiskum — Go¬
spod z varni! — Herod pošlje Kristusa nazaj
k Pilatu ; tu ga krivo tožijo in zasramujejo.

Zahvalim se ti, o moj preljubi Jezus!
za vse stopinje, ktere si v svojem brhkem
trpljenju za me storil. Zahvalim se ti za
potrpežljivost, ktero si razodeval pri vseli
tolikih krivih tožbah: zlasti, ko so za
Baraba prosili, tebe pa pogubili. Oh, ne
pripusti, da bi kdaj kako stvar bolje lju¬
bil, kakor tebe; ker ti edini zaslužiš črez
vse ljubljen biti.

Darovanje.

Mešnik odkrije kelih in daruje kruh in
vino. — Kristus je oblačil oropan, k stebru
privezan in neusmiljeno bičan.

Kristus Jezus! zavoljo tistih nešte-
vilnih kapelj tvoje svete krvi, ki je tekla
pri neusmiljenem bičanju tvojega naj¬
svetejšega telesa, te prosim, nikar ne do¬
pusti, da bi svoje telo kedaj oskrunil z

211

grdo nesramno nečistostjo, ki je bila po¬
glavitni vzrok tvojega bičanja. Darujem
svoje telo popolnoma v tvojo službo. Ni¬
koli nočem nobenega uda svojega telesa
obrniti v tvoje razžaljenje. Rajši hočem
umreti, kakor s svojimi očmi, s svojim
telesom ali s svojo dušo zoper to angeljsko
čednost, sveto čistost se kaj pregrešiti.
K temu, o Jezus! mi daj ti svojo pomoč,
svojo milost! Odvrni pa od mene šibo
svoje jeze, ktero sem zaslužil s svojimi
grehi, zlasti še s svojim telesom,

Mešnik kelih pokrije. — Kristus s trnjem
kronajo.

Jezus Kristus! po strašnih bolečinah,
ktere si prestal, ko so tvojo sveto glavo
s trnjem kronali, te prosim, prebodi moje
uieso s svojim sv. strahom, in dodeli mi
milost, da sebe vedno zatajujem in da
bom tako vreden spoznan, da boš me ke-
daj v nebesih kronal s krono svojega ve¬
ličastva.

Mešnik roke umiva. — Kristus je ne¬
dolžen spoznan, kadar si je Pilat roke umil.

O Jezus! ti si res ves nedolžen; oh,
jaz, jaz sem kriv! jaz pa sem grešil! jaz
z aslužim trpljenje in bolečine, ktere si ti

14 *

212

trpeti hotel. Oh, naj bom vendar deležen
zasluženja tvojega nedolžnega trpljenja!
Operi me bolj in bolj mojih pregreh!
Očisti me vse hudobije, ker vem, da nič
nečistega v nebesa ne more.

Mešnik se k ljudstvu obrne rekoč; Orate
fratres, Molite bratje! — Kristus je pred
ljudstvo postavljen z besedo: „Glej človek!"

Nebeški Oče! poglej svojega Sina,
ki se je iz ljubezni do mene učlovečil-
Glej njegovo s trnjem kronano glavo!
Glej njegovo s pljunki omadežano in z
udarci razbito obličje! Glej njegovo vse
raztepeno, vse ranjeno telo! Glej vse to
je iz ljubezni do mene prestal! Zavoljo
tega imej usmiljenje z menoj, o predo-
brotljivi Oče! — In ti, o Jezus! bodi
meni milostljiv; zlasti takrat, kadar bom
postavljen pred tvoj sodnji stol, in bom
odgovor dajal od vsega svojega življenja.
Takrat se spomni moje sedanje prošnje,
in vsega, kar si pretrpel za-me, in nikar
me ne zavrzi spred svojega obličja.

Mešnik moli predglasje. — Kristus ne¬
dolžen je k smrti obsojen,

Neskončna zahvala naj ti bo, o Jezus-
ker si sodbo toliko zaničljive smrti za-me

213

radovoljno slišati hotel, akoravno si ves
nedolžen bil. Oh, dodeli mi milost, da
svoje življenje zdaj tako ravnam, da ne
bom kedaj slišati moral sodbe večnega
pogubljenja zavoljo grehov. Kadar boš
prišel sodit, oh, nikar me ne zavrzi! Ta¬
krat me prištej tistim, ktere boš z ve¬
selimi besedami poklical v večno veselje!

Mešnik tiho moli. — Kristus nese tiho
težki križ na Kalvarijo.

O preljubi moj Jezus! ti si rekel:
»Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe
zatajuje, svoj križ zadene in hodi za me¬
ni oj !“ Vidim, kako si ti svoj težki križ
zadel in nesel na goro Kalvarijo, v ne¬
izrečeno velikih bolečinah, med zaniče¬
vanjem brez vse pritožbe, z največo lju¬
beznijo in potrpežljivostjo. Preljubi Zve¬
ličar! trdno sklenem, moja resnična volja
je, da grem za teboj. Zato radovoljno
prevzamem tisti križ, kterega si mi ti na¬
ložil. Nositi ga hočem, dokler bo tebi do¬
padljivo ; in to brez toževanja, brez go-
dernjanja. Iz ljubezni do tebe in zedinjen
s teboj v tistih bolečinah, ktere si trpel,
kadar si težki križ nosil, hočem vse rad
pretrpeti. Le s svojo milostjo me pod-

214

piraj ; zakaj moj duh je sicer pripravljen
in voljen, ali moje meso je slabo. V tebi
pa zamorem in premorem vse. O trpeči
Jezus! usmili se pa tudi vseh, za ktere
sem dolžen moliti, in za ktere sem moliti
obljubil. Dodeli meni in vsem milost po¬
božnega življenja in srečne smrti. Amen.

Povzdigovanje.

Mešnik spremenja kruh in vino v Je¬
zusovo Telo in Kri. — Kristusa ua križ pri¬
bijajo.

O preljubeznjivi moj Jezus! po tistih
neznanih bolečinah, ktere si pretrpel ta¬
krat, ko so ti na gori Kalvariji trgali
oblačila s tvojega ranjenega telesa, ko
so tvoje roke in noge pribijali z velikimi
žreblji na križ, in zavoljo takrat prelite
drage Krvi te prosim: odpusti mi vse
grehe, ktere sem kedaj storil s svojimi
rokami ali s svojimi nogami. In dodeli
mi milost, da zanaprej svoje roke in svoje
noge le v tvojo službo obračam.

Mešnik povzdigne sveto režnje Telo. —
Kristus je na križ povzdignjen.

Jezus Kristus, v tebe verujem! Je¬
zus Kristus, v tebe upam! Jezus Kristus,

215

ljubim te črez vse! — Ti sam si tukaj
pričujoč, ki si se ua križu iz ljubezni do
mene dal povzdigniti in si se ljudstvu po¬
kazal. Molim te v ponižnosti svojega srca.
moj Bog in moj Gospod! bodi milostljiv
meni, ubogemu grešniku!

Mešnik povzdigne sv. rešnjo Kri. —
Kristus toei na križu svojo sveto Kri.

Jezus! tebi živim; Jezus! tebi umr-
jem ; Jezus! tvoj sem živ in mrtev. Amen.
—- Preljubi Jezus! tvoja sv. Kri je tukaj
pričujoča, ktero si nekdaj za nas na križu
prelil. Molim te in te prosim, naj ne teče
zastonj za me, moj Bog in Gospod!
Podi milostljiv meni ubogemu grešniku!

Mešnik moli po povzdigovanju. —Kristus
visi tri ure na križu.

Tri ure, o Jezus! si visel na križu v
neznanih bolečinah, v strašnem trpljenju.
Oh, to so bile strašne ure! Tri ure si bil
v smrtnih težavah! Oh, usmili se me v
vseh bolečinah, ktere bom še trpeti imel,
zlasti takrat, ko bom v smrtnih težavah.
Ne pusti v pogubljenje moje duše, za
ktero si toliko trpel. Stoj na strani s
svojo milostjo vsem tistim, ki so zdaj v

216

smrtnih britkostih! Usmili se vseh ver¬
nih duš v vicah! Zlasti . . . Daj jim večni
mir: meni pa milost, da tako živim, da
kdaj srečno umerjeni, in pridem v večni
mir in pokoj. Amen.

Mešnik moli: Pater noster. — Oče naš.
— Kristus pregovori sedem besed na križi.

Iz ljubezni do tebe, o Jezus! ki si
na križu za svoje sovražnike prosil, od¬
pustim vsem tistim, ki so me kedaj raz¬
žalili. — Daj mi, kakor spokornemu
razbojniku, milost spokorjenja in vzemi
tudi mene v sveti raj. — Želim in hre¬
penim živeti in umreti pod varstvom Ma¬
rije, ktero si tudi meni dal v ljubeznjivo
mater, kakor sv. Janezu pod križem. —
Zavoljo tvojega prebritkega zapuščenja
na križu te prosim, ne zapusti me v moji
zadnji uri! — Zavoljo tvoje velike žeje
te prosim, dodeli mi srčno hrepenenje
tebi zvesto služiti, vse iz ljubezni do
tebe storiti in vse voljno potrpeti. —- Že¬
lim vse spolniti, karti, o Jezus! tirjaŠ
od mene, in sicer tako, kakor si ti dopol'
nil voljo svojega nebeškega Očeta. —
Že zdaj, kar bom želel v zadnji uri, zdih"

217

nem po tvojem zgledu: „Oče! v tvoje
roke izročim svojo dušo“.

Mešnik razdeli sv. hostijo. — Krislus umije.

Kako velika je tvoja ljubezen do
mene, o Jezus! Na križu umrješ iz zgolj
ljubezni do mene! Prisrčno te zato za¬
hvalim; pa prosim, daj mi milost, naj
tudi jaz iz ljubezni do tebe živim, trpim
in umrjem. Amen.

Mešnik govori: Agnus Dei — jagnje
božje! — Pri Jezusovi smrti se jih mnogo
spreobrne. — Kristus dopusti odpreti svojo stran.

O Jezus, Bog mojega srca! po sv.
krvi in vodi, ktera je po tvoji smrti tekla
iz tvoje sv. rane, te prosim: vsega me
spreobrni! Operi in očisti moje srce vseh
grehov, in daj mi ponižno, skesano, po¬
trto, tebi dopadljivo srce! Zato udarim na
svoje grešno srce in rečem poln kesanja
in poln zaupanja: Jagnje božje! ki grehe
sveta odjemlješ, usmili se me, usmili
se me!

Obhajilo.

Mešnik se obhaja. — Kristus je pokopan.

Preljubi moj Jezus! ti si pripustil,
ha so po tvoji smrti tvoje presveto telo

218

s križa sneli, ga mazilili, v čisto tenčico
zavili in v nov grob položili. 0 kako
srečen bi bil, da bi te z mešnikom vred
zavžiti smel! Pa nisem vreden, da greš
pod mojo streho. Vendar pa hrepenim po
tebi, o moj Jezus! Verujem v tebe, o moj
Jezus! Upam v tebe, o moj Jezus! Iz
srca te ljubim, o Jezus! moja križana
ljubezen! In kdaj bo prišla tista srečna
ura, da se boš ponižal k meni priti?
Prosim te ponižno, očisti moje srca vsega,
kar ti ne dopade; kajti vse to obžalujem
iz ljubezni do tebe. Pripravi si v mojem
srcu svojemu veličastvu spodobno stano¬
vanje ! Dodeli, da te vselaj z vso mo¬
gočno spodobnostjo in spoštljivostjo prej¬
mem ! Ne pripusti, da bi brez te svete
popotnice se iz sveta ločil !

Mesni k moli na desni strani, gre na
sredo, pozdravi ljudstvo in moli zadnje molitve-
— Kristus vstane od smrti, se prikaže svoji®
učencem, in ostane 40 dni na zemlji.

Častitljivo vstaneš od smrti, o Jezus!
se prikažeš svoji ljubeznjivi materi, svo¬
jim apostolom, svojim učencem; še U
dni ostaneš pri njih, jih tolažiš in ucis-
Prosim te, ostani pri meni s svojo mi-

219

lostjo do konca mojega življenja. Dodeli
mi milost, da tako živim, da enkrat ča¬
stitljivo vstanem od smrti, in te s tvojo
presveto materjo in z vsemi svetniki v ne¬
besih vso večnost gledam in častim. Amen.

Mešnik blagoslovi ljudstvo in moli zadnje
evangelje. — Kristus gre v nebesa in pošlje
sv. Duha.

Zavoljo svojega čudovitega vnebo¬
hoda, o Jezus! se me usmili. Daj mi že
zdaj svoj sv. blagoslov! Blagoslovi vse
moje misli, besede in djanja, vse moje
stopinje in nehanja! Blagoslova moje
življenje in mojo smrt.

S poslanim svetim Duhom, o Jezus!
se tudi mene usmili, ter tudi meni dodeli
darove svojega sv. Duha! In ti sv. Duh!
usmili se me, in vedno ostani pri meni.
Danes in ves čas mojega življenja me
krepčaj v vseh skušnjavah! uči in vodi
me k božji službi, moje srce užgi z lju¬
beznijo do Boga, da danes in vselej iz
ljubezni do Boga vse hudo opustim in le
dobro storim, da vse težave potrpežljivo
potrpim in poslednjič tje pridem, kjer te
bom z Očetom in Sinom večno ljubil in
hvalil. Amen.

220

Po sv. mesi.

Sprejmi, o nebeški Oče! to najsve¬
tejšo daritev sv. meše v zedinjenju s tisto
daritvijo, ktero je tvoj ljubeznjivi Sin,
moj odrešenik Jezus Kristus na altarju
sv. križa za zveličanje vsega sveta nek¬
daj opravil. Odpusti mi vse, karkoli sem
se kdaj pregrešil pri sv. mesi, in dodeli
mi vse tiste milosti, ktere obilno deliš
njim, ki so pobožno pri tej sv. daritvi.

O Jezus! zavoljo neskončnega za-
služenja tvoje svete daritve na križu, te
ponižno prosim za tvojo milost v živ¬
ljenju in v smrti. Vse, karkoli bom danes
mislil in želel, govoril in storil, trpel in
opustil, vse naj bo tebi v čast, vse iz lju¬
bezni do tebe!

Čast bodi Očetu, in Sinu, in sv. Duhu;
kakor je bilo v začetku, zdaj in vselaj in
na večne čase. Amen.

221

Spovedne in obhajilne
molitve.

Ge hočeš časno in večno srečno živeti,
ti je neobhodno potrebno, da se večkrat v za¬
kramentu sv. pokore svojih dušnih madežev
očistiš in potem sv. rešnje Telo vredno za-
vžiješ; kajti Jezus sam pravi, da ne moremo
brez njega nič dobrega storiti.  (Jan. 15, 5.)

Molitev

pred izpraševanjem vesti.

Vzdignil se bom, in šel bom k svo¬
jemu Očetu, in porečem: grešil sem zoper
nebesa in zoper tebe; nisem vreden, da
'n se tvoj otrok imenoval; stori me ka¬
kor enega zmed svojih služabnikov, in
pošlji mi danes le eno samo drobtinico
°d mize tvoje neskončne milosti, da za-
jnorem svoje grehe spoznati, obžalovati
m za nje vredno pokoro storiti. Oh ! na¬
pasle so se moje pregrehe črez število
las moje glave, in ne morem jih prav
spoznati. Pa ti, o prava luč, ki razsvet¬
ljuješ vsakega človeka, ki na ta svet

222

pride, razsvetli temo mojega srca, da zo¬
pet pridem na pravo pot. Pokaži mi šte¬
vilo mojih hudobij, da vem in spoznam
grehe, ktere sem storil zoper tvoje božje
in cerkvene zapovedi, kar sem se pre¬
grešil zoper svojega bližnjega, zoper sa¬
mega sebe, z mislimi, z besedami, djanjem
in z zamudo dolžnosti svojega stanu, da
spoznam vse lastne in tuje grehe. Daj,
da vse to spoznam tako na tenko, kakor
bom vse to spoznal ob smrtni uri pred
sodnim sedežem tvoje ostre pravice.

Pridi sv. Duh, razsveti mojo pamet,
da zdaj svoje grehe prav spoznati, srčno
obžalovati, čisto spovedati in popolnoma
poboljšati zamorem. — Sveta Marija,
mati božja, pribežališče grešnikov, prosi
za-me! Sveti angelj varuh moj, stoj mi
na strani! Moj sveti krstni patron, prosi
za-me!

v  v

Oče naš. Cešeena si Marija. Čast bodi.

Zdaj pa izprašuj svojo vest s tako skrbijo,
kakor imaš navado v drugih imenitnih zadevat 1
skrbno ravnati; tako zvesto, kakor bi bila ta spo¬
ved zadnja tvojega življenja, zakaj ena bo gotovo
zadnja.

Pomisli tedaj najpoprej, po kterih krajih si P®
zadnji spovedi hodil, — s kterimi ljudmi si naj¬
večkrat govoril, delal, — ktera posebna opravilo

223

si imel, — in ktere težave so te najbolj zadele. To
ti bo pomagalo, da se boš ložej spomnil, kakšne
misli si imel, — kakšne besede si govoril. — in
kako si se obnašal na tem kraju, — v tej družini,
— pri tem delu, v tem trpljenju. Po tem načinu
ne boš tako lehko kaj bistvenega spregledal. Pri
izpraševanju imej ozir posebno na oni greh, kteremu
si najbolj podvržen. Poprašaj se tudi, ali si nauke,
ktere si pri zadnji spovedi prejel, nosil in premišlje¬
val v srcu, — ali si storjene dobre sklepe imel
vedno pred očmi, — ali si naloženo pokoro dobro
opravil. Nikdar tudi ne pozabi, se natanjko izpra¬
šati, ali si, — in kako si dolžnosti svojega stanu
izpolnjeval, — Skušnja namreč kaže, da si prav
mnogi 7, manj važnimi rečmi glavo terejo in se jih
na dolgo in široko spovedujejo, dolžnosti svojega
stanu pa še v misel ne vzemejo, in vendar je, ka¬
kor njih domače življenje priča, v tem mnogokrat
Prav dosti pomanjkljivega. V tem je tudi večjidel
vzrok, da pogoste spovedi dolgih let ne rodijo sadu
večnega boljšanja in napredovanja v duhovnem
življenj u.

Molitev

po izpraševanju vesti.

O moj Bog! zdaj sem pregledal vse
kote svoje vesti. Oj, kako slabo sem ži¬
vel! vedno sem te žalil na tem nečimer-
n em svetu. Kamor koli se ozrem, ne za¬
gledam drugega, kakor neumnosti in
grehe, kteri mojo ubogo dušo težijo. Sam
Hog ve, ali sem se spomnil vseli svojih
grehov in krivic? človeško srce je glo¬
bočina, ktero le ti, o Gospod! do dna

224

poznaš. Prizanesi mi, o Bog! tudi vse
moje pozabljene grehe, ter mi dodeli
pravo srčno žalost vseli mojih znanih in
neznanih grehov; daj mi ceznaturno ke¬
sanje ; zbudi moje srce z zveličanskim
strahom tvoje sodbe; užgi v meni ogenj
tvoje svete ljubezni, da svoje grehe srčno
obžalujem, jih sovražim, in tako tvoje
milosti deležen postanem.

O Marija, preljuba mati nebeška! ti
mi zamoreš vse od Boga sprositi; sprosi
mi milost, da me milostljivi Oče nebeški
zopet vzeme za svojega otroka. Po Je¬
zusu Kristusu, gospodu našem. Amen.

Žalost nad grehi.

Iz globočine svoje nevrednosti kli¬
čem z zgubljenim sinom : Oče! grešil
sem, zgubil sem tvojo prijaznost, zapravil
sladki mir svoje vesti, sem sam sebe ne¬
srečnega storil, in več nisem vreden tvoj
otrok se imenovati. Oh, kamo se hočem
zdaj podati, kakor k svojemu Očetu nazaj.

O moj Bog! žal so mi vsi moji grehi'
ne toliko zato, ker sem nebesa zgubil in
pekel zaslužil, ampak največ zato, ker

225

ker sem tebe razžalil, največjo lepoto in
dobroto; da sem tebi, ljubi Oče! nepo¬
koren bil, ki mene toliko ljubiš. Oh, da
bi ne bil tebe nikdar razžalil!

O moj usmiljeni Jezus! ki si se na
Petra milo ogledal, kteri je tebe trikrat
zatajil, in si Magdaleni, očitni grešnici,
vse grehe ljubeznjivo odpustil; ogledaj
se milostljivo tudi na-me, da bom s Petrom
svoje grebe milo objokoval, z Madgaleno
odpuščenje zadobil, in zopet tebe črez
vse ljubil.

V živi ljubezni do tebe, o moj Bog!
trdno sklenem se prav spokoriti, in svoje
življenje vredno poboljšati. Odpovem se
vsem grešnim navadam; vse slabe to-
varšije bom zapustil, vseh grešnih pri¬
ložnosti se zvesto varoval, da tvoja lju¬
bezen v meni ne ugasne, in me sveti Duh
ne zapusti. Čisto se hočem vseh svojih
grehov spovedati, vsako storjeno škodo
na časti ali na premoženju, kar mi je mo¬
goče, popraviti, in od te dobe tebi o Bog!
Prav zvesto služiti. Rajši hočem umreti,
kakor še več v grehu živeti. O moj Je-
z ns! daj meni svojo pomoč, da bom vse
to zvesto storil, kar sem sklenil.

15

226

Ti pa Marija, mati milosti božje!
prosi svojega Sina, našega Odrešenika,
da se me usmili. Moj sveti angelj varuh!
isprosi mi milost, da to sveto spoved tako
opravim, da se ti z drugimi angelji in
svetniki vred nad mojim resničnim spre¬
obrnjenjem razveseliš. Amen.

Ravno pred spovedjo.

K Očetu pojdem in porečem: Oče!
grešil sem, tebi sem nehvaležen bil,
grdo sem te zapustil, ali vzemi me zdaj
vsaj za svojega najmanjšega hlapca. Pred
namestnika božjega bom pokleknil, in
se vseh svojih grehov obtožil, kakor sem
jih pred Bogom kriv. O Gospod, bodi
milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen.

Zdaj počakaj in moli sv. rožnivenec ah
sv. litanije, dokler pride na-te red, da za-
moreš k spoveduici poklekniti in se spovedati;
— Kadar si sveti blagoslov prejel, se pokrižaj
in reci:

Zahvalim se vam, duhovni oče! za
sveti blagoslov, in prosim Boga za milost,
da se svojih grehov prav in čisto spO'
vedati zamorem.

227

Jaz, ubogi grešnik, spovem Bogu
vsegamogočnemu, Mariji, materi božji,
vsem ljubim svetnikom in vam, duhovni
oče! namestnik božji, da sem od zadnje
spovedi (tukaj se pove čas zadnje spo¬
vedi) velikokrat grešil z mislimi, z be¬
sedami, z djanjem in opuščenjem dobrih
del; posebno pa se obtožim, da sem . . . .

Zdaj se obtoži ponižno, odkritosrčno in
čisto vseh svojih še nespovedanih grehov, po
tem skleni spoved, rekoč :

Ti in vsi moji, vedni in nevedni grehi,
ktere sem sam storil, ali pa kriv bil, da
so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker
sem ž njimi Boga, največjo in vse
ljubezni najvrednejšo dobroto razžalil.
Trdno sklenem z božjo pomočjo svoje
življenje poboljšati, ne več grešiti in vseh
priložnosti greha se varovati. Prosim vas,
duhovni oče! za sveto odvezo in zveli¬
čavno pokoro.

Zdaj s ponižnim srcem poslušaj nauk, ki
ga boš dobil, in si zapomni naloženo pokoro;
kadar spovednik sveto odvezo dajejo, se po¬
božno pokrižaj in potem mirno od spovednice
•ristopi in opravi naloženo pokoro.

15 *

228

Molitev po spovedi.

O milostljivi Oče nebeški! jaz trdno
zaupam, da so mi zdaj vsi grehi od¬
puščeni ; zdaj zamorem v miru iti, moja
ranjena duša se je zopet ozdravila. Po
moči zakramenta svete pokore sem se
svojih grehov očistil, Pred malim časom,
o Bog! sem bil zavoljo svojih grehov še
tvoj sovražnik, zdaj pa si me po svoji
neskončni milosti zopet vzel v število
svojih otrok in deležnikov svojega ne¬
beškega kraljevstva. Čast in hvala tebi,
o najdobrotljivejši Oče nebeški! da si me
velike revščine rešil, v ktero so me pri¬
pravili moji grehi. Iz čiste ljubezni do
tebe mi je srčno žal, da sem te toliko¬
krat razžalil. Zdaj pa še enkrat trdno
sklenem, da te nikdar več z nobenim
grehom ne bom žalil. Stoj mi na strani,
o Gospod! da v svojih sklepih do konca
stanoviten ostanem.

Ti pa prečista devica Marija, in vsi
angelji in svetniki božji! izprosite mi to
veliko milost, da svoje obljube na tenko
spolnjujem, in enkrat z vami vred ne-

229

beškega veselja deležen postanem. Po
Jezusu Kristusu. Gospodu našem. Amen.

Psalm 50.

Usmili se me, o Bog, po svoji veliki
milosti, in po obilnosti svojega usmiljenja
izbriši mojo hudobijo.

Umij me čedalje bolj moje krivice,
m očisti me moje pregrehe.

Ker spoznam svojo hudobijo, in moj
greh je vedno pred menoj.

Tebi samemu sem grešil, in vpričo
tebe sem storil hudo ; zato boš pravičen
spoznan v svojih besedah, in boš zmagal,
a ko boš sojen.

Zakaj glej! v hudobiji sem spočet, in
v  grehih me je spočela moja mati.

Glej, saj resnico ljubiš; razodevaš
mi neznane skrivnosti svoje modrosti.

Pokropi me s hisopom in bom očiščen;
u mij me, in bom bolj bel, kakor sneg.

Daj mi slišati veselo in prijetno be¬
sedo, in potrte kosti bodo veselja poska¬
kovale.

Obrni svoj obraz od mojih grehov,
m izbriši vse moje krivice.

230

Čisto srce vstvari v meni, o Bog! in
obnovi v mojem osrčju pravega duha.

Ne zavrzi me izpred svojega obličja;
in svojega sv. Duha mi nikar ne vzemi.

Daj mi zopet veselje svojega zveli¬
čanja ; in z duhom moči potrdi me.

Potem bom krivične učil tvoje poti,
in hudobni se bodo k tebi spreobrnili.

Pesi me dolgov krvi, o Bog, Bog mo¬
jega zveličanja! in moj jezik bo poveli¬
čeval tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice’; in moja
usta bodo oznanjevala tvojo hvalo.

Zakaj, ako bi bil daritev hotel, prav
rad bi ti jo bil dal; ali nad žgavnimi da¬
rovi nimaš dopadenja.

Bogu (prijeten) dar je prežaljen duh;
skesanega in ponižanega srca, o Bog!
ne boš zavrgel.

Po svoji dobrotljivi volji, o Gospod!
izkaži milost Sionu, da se Jeruzalemski
zidovi zopet postavijo.

Takrat boš sprejemal daritev pra¬
vice, darove in žgavne daritve; tedaj bodo
pokladali teleta na tvoj altar.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

231

Kratka molitev

pred svetim obhajilom.

O gospod Jezus! jaz trdno verujem,
da si ti v najsvetejšem zakramentu res¬
nično pričujoč, kakor Bog in človek, z
dušo in s telesom, s krvijo in z mesom,
ki prideš v podobi kruha k meni prebivat.
O moj Jezus! nisem vreden, grešna stvar,
da k meni prideš. Ali zaupam v tvojo
ljubezen, da me ne boš od svoje mize
zavrgel, ampak meni milostljivo moje
grehe odpustil. Jaz tebe ljubim iz celega
srca, črez vse reči, ker si ti moja najveca
lepota in dobrota. Ker tebe ljubim, so
meni žal vsi moji grehi, da sem ž njimi
tebe žalil. O da bi se ne bilo nikoli zgo¬
dilo ! Pa tudi obljubim s tvojo pomočjo,
da se nikdar več ne bo zgodilo.

Pridi moj Jezus! moj Gospod in
moj zveličar, moj Bog in moje vse. Moja
duša tebe želi, moje srce se te veseli.
O le pridi, obišči me, v svoji gnadi po¬
trdi me in ohrani za večno življenje.
Amen.

232

Molitev

pred svetim obhajilom,

O moj zveličar, Jezus Kristus! ti si
nam rekel, da je to, kar jaz v podobi
kruha in vina na oltarju vidim, tvoje
meso in tvoja kri. O Bog! jaz bolje ve¬
rujem tvojim besedam, kakor svojim po-
eutkom. Ti si večna resnica; tvoji vsega-
mogočni ljubezni je vse mogoče. Vse,
kar si nam razodel, jaz trdno verujem.
O Bog! potrdi me v ti sveti veri. — Ne¬
skončni, nezapopadljivi Bog! ti hočeš
danes k meni priti, in mojo ubogo dušo
nasiti s svojim lastnim telesom, ktero je
Marija devica spočela in rodila, ktero je
za nas na svetem križu umrlo, tretji den
od smrti vstalo, in zdaj v nebesih sedi na
desnici Boga Očeta. O Gospod! tebe ne ob-
sežejo cele nebesa, in ti se boš toliko
ponižal, da boš prišel k meni, svoji ne¬
vredni in nehvaležni stvari ?

Akoravno ponižno spoznam, da te
nisem vreden sprejati, o moj Jezus! imam
vendar goreče želje prejeti tvoje sveto
rešuje telo, in se tako s teboj popolnoma
skleniti. Kakor žejni jelen hrepeni p°

233

mrzlem studencu, tako hrepeni moja duša
po tebi, preljubi Jezus! Ozri se tedaj na
moje srčne želje, in pridi prebivat v moje
srce. Daj, da me nič več od tebe ne loči.
Ti bodi moja tolažba v vseh mojih nad¬
logah, ti moja moč v skušnjavah, ti moje
pribežališče v življenju in v smrti. O Je¬
zus, moj Gospod in moj Bog! jaz te po¬
nižno molim. O Jezus, iz srca obžalujem
vse grehe svojega celega življenja. O
Jezus, moj zveličar, moj Bog in moja vse
časti in ljubezni najvrednejša dobrota in
lepota! jaz hrepenim po tebi iz celega
srca. Ponižaj se toraj, o Jezus! in pridi
k meni. Jaz verujem v tebe, upam na te,
jaz te ljubim črez vse.

Ti pa Marija, preljuba mati mojega
zveličarja! izprosi mi čisto, ponižno, zve¬
sto in ljubezni polno srce, da tvoj lju-
beznjivi Sin v meni vredno prebivališče
ftajde, in se nikdar več od mene ne loči.
Sveti angelj varuh in vsi drugi nebeški
duhovi in svetniki! pritecite mi na pomoč,
da danes svojega Boga in Gospoda vredno
sprejmem. Za to te prosim, o Bog! po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

234

Molitev

po svetem obhajilo.

Po sprejemu presvetega rešnjega telesa
reci pobožno:

Telo našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa obrani mojo dušo za večno živ¬
ljenje. Amen.

Moja duša hvali Gospoda, in vse,
kar je v meni, poveličuj njegovo sveto
ime! Svet, svet, svet, si ti gospod Bog
Sabaot; nebo in zemlja sta polna tvoje
časti.

v

Čast bodi Bogu Očetu itd.

Zdaj nekaj časa pomisli, kdo je prišel k
tebi prebivat: Jezus Kristus, kakor Bog in
človek, z dušo in s telesom je v tvojem srcu
pričujoč. Njemu izroči vse svoje potrebe, in
ga prosi za milost in pomoč zoper sovraž¬
nike tvojega zveličanja itd. Potem pa skleni
rekoč:

O Jezus! tebi živim; o Jezus! tebi
umrjem; o Jezus tvoj sem živ in mrtev.

O moj Jezus! v tebe verujem, ki si
večna resnica. O moj Jezus! v tebe za¬
upam, ki si neskončna milost. O moj J e '
zus! tebe ljubim, ki si naj veča dobrota.

235

O moj Jezus! kako srečen sem, da
si ti, moj večni Bog se k meni ponižal.
0 moj Jezus! ponižno te molim, svojega
Gospoda in Boga, svojega odrešenika in
zveličarja v mojem srcu pričujočega. O
moj Jezus! tebi bodi hvala in zahvala,
da si se ponižal pod mojo streho priti,
mene poživiti s svojim presvetim telesom
in presveto krvijo. O moj Jezus! ostani
pri meni zdaj in ob uri moje smrti. Amen.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Krv Kristusova, napoji me!

Voda od desne strani, operi me!

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane, zakrij me!

Od tebe ločit’ se ne pusti me!

Pred peklenskim sovražnikom varuj me!

Ob uri moje smrti pokliči me!

Naj z vsemi svetniki hvalim te!

Hvalim zdaj in vekomaj. Amen.

(Kolikorkrat molitvico: Duša Kristusova . . .,
J 5 ' jo je sv. Ignacij Lojolanski zložil, moliš, prejmeš
300 dni odpustka; — 7 let odpustka pa prejmejo
verni, ki jo molijo po sv. obhajilu. Pij IX. 9.janu-
v  arij a 1854.)

236

Druga molitev

po svetem obhajilu.

Veseli se z menoj nebo in zemlja,
in hvali Gospoda vse, kar živi. Moja
duša je našla, kterega ljubi: svojega Go¬
spoda in Boga. Zvesto ga hočem v srcu
držati, in se nikdar ločiti od njega. 0
kako srečen sem, da me je obiskal vsega-
mogočni kralj nebes in zemlje. S svojim
mesom me je nahranil in napojil s svojo
krvijo. Oskrbel je mene moj zveličar za
večno življenje. Zdaj jaz živim, pa ne več
sam, ampak moj Jezus v meni živi.

Bodi pozdravljen, preljubi gost moje
duše! Bodi pozdravljen, nebeška slad¬
kost mojega srca! Bodi pozdravljen, ti
zastava mojega zveličanja, ti moje upanje,
moje veselje! — O Gospod! kralj večne
slave, kako se ponižaš k meni priti, k
revnemu pozemeljskemu črvu, iz svo¬
jega veličastva — k meni grešniku.
Ponižno te molim zdaj na sedežu svo¬
jega srca. Hvalim te in častim iz vse
svoje moči, in združim svoje slabo če-
šeenje s počeščenjem vse nebeške družbe.

237

Naj se razlega tvoja hvala kakor v ne¬
besih, tako na zemlji. Od solnčnega iz¬
hoda do zahoda bodi hvaljeno tvoje pre¬
sveto ime.

O kako sem srečen, da sem dosegel,
kar sem poželel, moj zveličar! tebe pre¬
jeti. Imam zdaj dušo tvojo, ljubi Jezus!
ki hoče posvetiti revno siroto, dušo mojo.
Imam tvoje presveto telo, ki bo očistilo
vsega madeža moje telo. Imam tvojo
drago kri, za moje odrešenje na križu
prelito, da bo oprala moje srce od vseh
pregreh. O kako vesele so zdaj za mene,
usmiljeni Jezus! tvoje besede: „Kdor za-
vživa moje meso, in pije mojo kri, on živi
v  meni, in jaz v njem, in jaz ga bom obu¬
dil sodnji den“. Oj kako velika je tvoja
ljubezen, da v meni prebivaš, ubogem
grešniku, jaz pa v tebi, v neizmernem
veličastvu! O večna dobrota! kdo me bo
ločil od tvoje ljubezni? Ne težave, ne ve-
Se lje, ne življenje, in tudi ne smrt. Vse,
kar imam, iz čiste ljubezni tebi izročim.
0 moj Jezus! preljubeznjivi Jezus! ti si
^oja edina ljubezen, ti si srce mojega
Sf ca, ti si moj Bog in moje vse! O naj

238

občutim, moj zveličar! nebeško moč tvo¬
jega prebivanja v mojem srcu; naj da
okusi moja duša, kako sladek si ti, Go¬
spod; naj da polna tvoje sladkosti in lju¬
bezni le tebe išče, le tebe ljubi, in se na
večno s teboj veseli! Amen.

Molitev

pred podobo križanega Jezusa.

O dobrotljivi in najslajši Jezus! glej,
tukaj pred tvojim obličjem klečim, iu
te iz globočine svojega srca prosim,
vtisni v moje srce duha prave pokore,
upanja in ljubezni, pravega obžalovanja
črez moje grehe, in trdnega sklepa, tebe
nikoli več ne razžaliti; ker s pravo lju¬
beznijo in srčnim pomilovanjem premiš¬
ljujem tvojih pet krvavih ran, in si živo
v srce vtisnem besede, ktere je od tebe,
o moj Jezus! že sveti prerok David go¬
voril: „Prebodli so moje roke in noge,
in vse moje kosti sorazšteli". Ps. 21. D>

Kdor to molitev s pobožnim in spokornim duhoffl
po svetem obhajilu pred podobo križanega
moli, dobi popoinoma odpustke. Papež Pij VII-

239

Molitev
za svete odpustke.

O Bog! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti na svojo cerkev, ktera
se tukaj na zemlji vojskuje. Bazširi jo po
celem svetu, varuj, vodi in ohrani jo v
edinosti. Odvrni vsako pohujšanje in vse
grehe od nje. Daj ji moč zoper sovraž¬
nike tvojega svetega imena. Stori, da vsi
krivoverci svoje zmote spoznajo in za¬
pustijo. Dodeli lepo zastopnost, pravo
edinost vsem krščanskim kraljem in ob¬
lastnikom. Ne zapusti ovčic svoje črede,
za ktero je tvoj ljubi Sin, Jezus Kristus,
svojo presveto kri prelil. Stori nebeški
Oče! da bodo vsi tebe in Jezusa Kri¬
stusa, kterega si poslal, s svetim Duhom
v red spoznali in častili vekomaj. Amen.

Moli zdaj pet očenašev in pet češeena si
Marija in vero apostolsko.

Rožni venec
na čast žalostne Matere božje.

Leta 1233 je sedem plemenitih mož, od
Loga razsvitljenih šlo iz Florencije, mesta na
Laškem, na samotni hrib Senario, da bi ondi

240

od sveta ločeni s pokoro in molitvijo za svoje
dušno zveličanje skrbeli. Tem možem se je
nekega dneva prikazala devica Marija ter jim
naročila, naj vstanovijo red služebnikov Ma¬
rije ali Servitov, kterih poglavitni namen bi
bil, britke žalosti, ki jih je Marija v življenju
in trpljenju svojega božjega Sina prestala,
pobožno premišljevati in ovo češčenje tudi
med kristjani razširjevati. To so tudi storili.
Da bi pa svoj namen ložej dosegli,' začeli so
opravljati in verno ljudstvo učiti posebno mo¬
litev, ki se rožni venec ali roženkranc ža¬
lostne Matere božje imenuje.

Ta rožni venec ima v spomin sedmerih
žalosti device Marije sedem delov ali skriv¬
nosti in se moli tako-le:

Najprej naredi križ ter obudi kes nad
svojimi grehi; potem pa moli za vsak del
„Očenaš“ in sedem „Ceščena si Marij", v
kterih se po besedi Jezus  dostavi dotična
skrivnost.

Sedmere skrivnosti so:

1. Kterega si, devica! z žalostjo v
tempeljnu pred Simeonom darovala.

2. S kterim si, devica! žalostna v
Egipt bežala.

3. Kterega si, devica! v tempeljn u
zgubila in z žalostjo iskala.

241

4. Kterega si, devica! s težkim kri¬
žem obloženega srečala.

b. Kterega si, devica! na sramotnem
križu umreti videla.

6. Kterega si, devica! s križa vzetega
v  svoje naročje sprejela.

7. Kterega si, devica! z žalostjo do
groba spremljala.

Potem moli, „Oče naš" in tri „Ceščena
si Marije" v čast Marijinih solz, da bi po
njenih solzah resnično žalost črez svoje grehe
'n popolne odpustke zadobil. V teh se po
besedi Jezus  reče:

Kterega si, devica! z žalostjo objo¬
kovala.

Slednjič moli „Vero“, „Oče naš“ in „Ce-
sc ena si Marija" za verne duše v vicah, h
koncu pa pristavi še sledečo molitev :

V. Prosi za nas, prežalostna devica
barija!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  O gospod, Jezus Kristus!
prosimo te, dodeli nam milostljivo, da bo
Preblažena devica in tvoja mati Marija,
ktere dušo je pri tvojem trpljenju meč

16

242

britkosti presunil, sedaj in v naši smrtni
uri pri božjem usmiljenju za nas prosila.
To nam dodeli, o Gospod Jezus Kristus,
zveličar sveta, ki z Očetom in sv. Duhom
živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Odpustki. Da bi kristjani Marijine žalosti
tem rajši premišljevali, so papeži rožni venec ža¬
lostne Matere božje večkrat potrdili in ga z obilnimi
odpustki obdarovali, in sicer:

Sv. oče Eenedikt XIII. so dne 26. septembra

1. 1724 v posebnem pismu vsem vernim, ki rožni
venec 7 žalosti device Marije pobožno molijo in se
skesanrga srca spovejo, ali pa to storiti vsaj namen
imajo, podelili sledeče odpustite:

1. Odpustek 200 dni za vsak Očenaš in vsako
Ceščena si Marija, ako jih moliš v Servitovski cerkvi
na ta molek.

2. Ravno tak odpustek prejmeš tudi. ako
omenjeno molitev po petkih, glavnih praznikih <
žalosti, njih osminah ali pa po dnevih štirideset-
danskega posta na kterem koli kraju opraviš.

3. Odpustek 100 dni zadobiš o vsakem času
in na vsakem kraju,

4. Odpustek 7 let in 7 kvadragen zadobi se
polog imenovanih odpustkov, kdor celi rožni venec
sam ali v družbi z drugimi zmoli.

Klement XII. so s pismom od dne 12. dec-
1. 1734, ove odpustke petrdili in še sledeče dodjah-

1. Odpustek 100 let, ako kdo rožni venec
žalosti takrat moli, kedar se skesano spove ali vsaj
trden sklep stori, v kratkem k spovedi iti.

2. Odpustek 150 let zadobi, kdor ga po P“'
nedeljkih, sredah, petkih in zapovedanih prazniki
moli in zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjeg
telesa vredno prejme.

243

3. Popolni odpustek enkrat v letu zadobijo
tisti, ki imajo hvalevredno navado, ovi rožni venec
štirikrat v tednu moliti ako tisti den sv. zakramente
vredno prejmejo in ta rožni venec pobožno molijo.

4. Popolni odpustek enkrat v mesecu zadobi,
kdor rožni venec 7 žalosti vsak den celega meseca
moli, ako prejme zakramenta sv. pokore in presv.
Rešnjega telesa.

5. Odpustek 200 let zadobiš, ako ga moliš po
opravljeni spovedi.

6. Odpustek 10 let zadobijo vsi, ki svoje grehe
obžalujejo, se jih spovejo in presv. Eešnje telo
vredno prejmejo, ako ovi rožni venec večkrat mo¬
lijo in blagoslovljen molek pri sebi nosijo. Enak
odpustek zadobijo, ako so pobožno pri sv. meši,
pridigi ali če sv. popotnico k bolnikom spremljajo,
ali grešnike na pot pokore pripeljajo, ali sovražnike
spravijo ali če 7 Očenašev in Češčenamarij molijo in
praven še k časti našega Gospoda Jezusa Kristusa
blažene device Marije ali kterega drugega svetnika
kako duhovno ali telesno dobro delo opravijo.

7. Slednjič so tisti papež določili, da se za-
morojo vsi ovi odpustki tudi vernim dušam v vicah
v  pomoč obrniti.

Papež Pij VII. so dne 1. decembra I. 1815
Podelili 300 dni odpustka za enkrat na den vsa-
komu, ki 7 Češčenamarij moli in pri vsaki pridene
besede! „Sveta mati! to te prosim, rane Kristusa
na .j nosim; vtisni v moje jih srce! u  — Kdor ovo
molitvico vse dni meseca opravlja, zamore zadobiti
Popolni odpustek, ako se skesano spove in presv.
Rešnje telo vredno prejme.

Papež Gregor XVI. so dne 11. julija 1. 1831.
Podelili odpustek 7 let in 7 kvadragen vsem tistimi
ki so v Servitovskih cerkvah takrat pri sv. meši,
kotlar se žalostni rožni venec očitno moli. — Tudi
0v j odpustek se zamore vernim dušam v vicah v
Prid obrniti.

16 *

244

K zadobljenju odpustkov je pa potrebno, daje
molek blagoslovljen od prednika Servitov ali pa
od duhovnika, ki je za to od njega ali pa od pa¬
peža pooblaščen.

Tri božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sv. Duh, kteri si vse stvaril,
kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro
plačuješ in hudo strahuješ. Verujem, da
je Sin božji za nas človek postal, da nas
je s svojo smrtjo na križu odrešil, da nas
sv. Duh s svojo milostjo posvečuje. Ve¬
rujem in trdim vse, kar si ti, o Bog, raz¬
odel, kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostoli oznanjevali, in kar nam sv. rimska
katoliška cerkev verovati zapoveduje.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog, večna
in neskončna resnica in modrost, ki ne
moreš ne goljufati, ne goljufan biti. ^
Bog 5  pomnoži mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanašam na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog, da m 1
boš po neskočnem zasluženju svojega
ediuorojenega Sina, Jezusa Kristusa, v

245

tem življenju spoznanje, pravo obžalo¬
vanje in odpuščenje vseh mojih grehov,
po smrti pa večno zveličanje dal in do¬
delil, tebi od obličja do obličja gledati,
ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi
od tebe potrebnih pripomočkov, vse to
doseči. Upam to od tebe, ker si ti to ob¬
ljubil, kteri si vsegamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog,
potrdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog, ljubim te iz vsega svo¬
jega srca in črez vse, ker si naj veča do¬
brota, neskončno popolnoma, in vse lju¬
bezni vreden. Ljubim te tudi zato, ker
si do mene in vseh stvari neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. Želim iz celega srca,
da bi te ravno tako ljubil, kakor so te
tvoji najzvestejši služabniki ljubili in te
se sedaj ljubijo. Ž njih ljubeznijo skle¬
nem svojo nepopolnoma ljubezen; po¬
množi jo v meni, o dobrotljivi Gospod!
bolj in bolj.

Ker te tedaj resnično in iz srca lju¬
biti želim, in si zavoljo tega veliko pri¬
zadevam, mi je iz srca žal, da sem tebe,

246

svojo neskončno dobroto, ktero črez vse
ljubim, tebe, svojega stvarnika odreše¬
nika iii posvečevalca razsrdil. Zal mi je,
da sem grešil, da sem tebe, svojega vsega-
mogočnega Gospoda, svojega najboljšega
Očeta razžalil. Trdno sklenem, vse grehe
in vse grešne priložnosti zapustiti, stor¬
jene grehe čimdalje bolj obžalovati, in
nikdar več zoper tvojo sveto voljo rav¬
nati. Vzemi me zopet za svojega otroka,
in dodeli mi milost, ta svoj sklep dopol¬
niti. To te prosim po neskončnem zaslu-
ženjn tvojega Sina, našega Gospoda in
zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

247

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,

Sveta mati božja,

Sveta devic devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angelji in nadangelji, prosite za
nas!

V se  svete vrste zveličanih duhov, prosite
za nas!

Sv. Janez krstnik, prosi za nas!

Sv. Jožef, prosi za nas !

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za nas!

248

Sv. Peter,
Sv. Pavel,
Sv. Andrej,
Sv. Jakob,
Sv Janez,
Sv. Tomaž,
Sv. Jakob,
Sv. Filip,

Sv. Jernej,
Sv. Matej,

Sv. Simon,
Sv. Tadej,
Sv. Matija,
Sv. Barnaba,
Sv. Lukež,
Sv. Marko,

C

OB

>-•

N

95

2

P

W

Vsi sveti apostoli in evangelisti, prosite
za nas! (

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za nas-
Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas.
Sv. Štefan, prosi za nas!

Sv. Lavrencij, prosi za nas!

Sv. Vincencij, prosi za nas!

Sveti Fabijan in Sebastijan, prosita za nas.
Sveti Janez in Pavel, prosita za nas!
Sveti Kozma in Damijan, prosita za nas-
Sveti Gervazij in Protazij, prosita za nas-

249

Vsi sveti mučeniki, prosite za nas!
Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrozij,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofi in spoznovavei, prosite
nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

13

o

Ul

N

P

S

P

u

za

O

Ul

CS3

p

p

Ul

Vsi sv. mešniki in leviti, prosite za nas!
Vsi sv. menihi in puščavniki, prosite za nas!

Sv. Marija Magdalena, ^

Sv. Agata, S

Sv. Lucija,

Sv. Neža, ^

Sv. Cecilija, §

Sv. Katarina, —

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, prosite za nas!

250

Vsi svetniki in svetnice božje, prosite za
nas!

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o Go¬
spod !

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega včlo-
večenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem postu,

Po svojem križu in svojem trpljenju,

Po svoji smrti in svojem pokopu,

Po svojem svetem vstajenju,

Po svojem čudežnem vnebohodu,

Po prihodu tolažnika svetega Duha,

Na dan sodbe,

reši nas, o Gospod'.

251

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo edinost po
deliš,

Da nam cesarja obvaruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi po¬
trdiš in obdržiš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari podeliš,

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

prosimo te, usliši nas!

252

Da vsem vernim dušam večni pokoj
podeliš, prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!
Sin božji, prosimo te, usliši nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Oče naš. Ceščena si Marija.

Molitve po litanijah

ob nedeljah in praznikih ki niso
matere božje.

K presv. rešnj. Telesu.

Molimo!

O Bog! kteri si nam v preču dežnem
zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil ; daj nam, te prosimo, svete skrb'-

253

nosti tvojega Telesa in tvoje krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ, z
Bogom Očetom v edinosti sv, Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Za papeža, škofa in cesarja.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služebnika, našega papeža I.,
in vodi jih po potu večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želeli in z vso močjo storili.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih!
glej milostljivo na svojega služebnika
našega škofa I., ki si jih pastirja naše I.,
škofije postavil; dodeli jim, da tistim,
erez ktere so postavljeni, z besedo in de¬
janjem k dobremu služijo, in tako s čredo,
ki jim je izročena, večno življenje do¬
sežejo.

O Bog, varuh vseh kraljestev, po¬
sebno pa Avstrijskega cesarstva, podeli
svojemu služebniku našemu cesarju I.,
tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga,
spoznati in častiti, da bodo, ker so po
tvoji volji cesar postali, tudi v tvojem
varstvu vselej mogočni.

254

Za vse potrebe krščanstva.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se vseh
vernih kristjanov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in zveličar
Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke
dal, in je tudi svojo drago kri na lesu
svetega križa prelil. Po tem Gospodu
Jezusu Kristusu odvrni milostljivi Oče!
zaslužene šibe, sedanje in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko kugo, lakoto, dra¬
ginjo, bolezni in žalostne revne čase.

Razsveti in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar zamore k tvoji božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in sreči vsega
krščanstva pripomagati.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo¬
duješ črez žive in mrtve, in se usmiliš
vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za
ktere smo se namenili prositi, kteri so
še pri življenju ali pa so se že iz tega
sveta ločili, na prošnjo vseh tvojih svet-

255

nikov od tvoje dobrote odpuščenje vseh
svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, Bog miru, pravo edinost
v veri brez vsega razdrtja in ločitve.
Preobrni naša srca k pravi pokori in po-
boljšanju našega življenja. Užgi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsi pravičnosti, da ti bomo ka¬
kor tvoji pokorni otroci v življenju in v
smrti prijetni in dopadljivi.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatelje in nepri-
jatelje, za zdrave in bolne, za vse ža¬
lostne in revne kristjane, za žive in
mrtve.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod, vse naše djanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smrt. Daj nam svojo milost tukaj uži-
v ati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči,
da te bomo v večnem veselju in zveličanju
hvalili in molili. To nam dodeli, o Go¬
spod, nebeški Oče, po Jezusu Kristusu,
svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in
odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje
v  edinosti svetega Duha, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

256

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. (Trikrat.)

Druga molitev

za vse potrebe krščanstva.

Bog, naš usmiljen Oče nebeški! ti
hočeš, da bi se, kakor dobri otroci, bratje
in sestre, eden drugega ljubili, ravno ka¬
kor ljubiš ti nas svoje otroke. Kakor
sami sebi, tako želimo tudi vsem ljudem
po tvoji neskončni dobroti vsega dobrega.
Zatoraj prosimo tebe, vsegamogočni, pre-
Ijubeznjivi Oče! le ravnaj z nami tako,
da bomo tvojo ljubezen spoznali, se po¬
boljšali in k pravi zveličanski sreči prišli.
Naj tvoj sveti nauk brez vse zmote srca
vseh vernih z blago močjo ogreva. Po¬
končaj nespametne prazne vere in škod¬
ljive napake. Napolni dušne pastirje in
učenike s svojim sv. Duhom, blagoslavljaj
njihove besede in opravila, da dobro seme,
ki ga sejejo, tudi obilno dobrega sadu
prinaša. Opaši vse, ki v tebe verujejo, s
pasom krščanske ljubezni. Očedi svojo

257

sv. cerkev vseli škodljivih šeg in vsega
pohujšanja. Reši ljubo nedolžnost iz rok
zapeljivcev, in ohrani jo milostljivo pred
preganjavci. Dajaj moč slabim, vzdiga-
vaj padle in peljaj vse, ki so se zmotili
hi zašli, zopet nazaj na pravo pot. Bla¬
goslavljaj našega milostljivega cesarja,
dobrega deželskega očeta in vladarja.
Daj podložnim dobro in pravično go¬
sposko, da jih po nji osrečuješ na zemlji;
naj vse, kar vravnajo, vsem v dobro iz¬
ide. Blagoslavljaj kmetom težavno delo
in rokodelcem njih opravilo, da vsaki
svoj kruh zasluži in hvaležno vživa. Stori,
da po hišah ljuba sveta ponižnost, pra¬
vična pokorščina, lepa edinost in zado¬
voljnost z božjim mirom prebiva. Spravi
jih, ki se sovražijo, varuj nas zlega, ki
ga hudobni jeziki napravljajo. Odvračaj
°d nas zaslužene šibe, zdajue in pri¬
hodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
iakoto, draginjo, bolezni in žalostne
•'ovne čase. Ohranjuj' po vseh stanovih
ljubi sveti mir, in druži podložne in pred¬
postavljene v zvestobi in ljubezni, in ne
Pusti jim pozabiti, da si le ti njihov Go¬
spod in Oče, kralj črez vse kralje, stvar-

17

258

nik nebes in zemlje. Ravnaj in blago¬
slavljaj otroško izrejo, da bodo stariši
nad svojimi otroki veselje doživeli in
srečno dočakali, česar si od njih obetajo.

Bolnikom in žalostnim bodi ti, o Bog!
sladka tolažba in pomoč; daj jim potr¬
pežljivo srce, da se tvoji volji udajo in
na te zaupajo; ohladi njihove dušne in
telesne bolečine, vedri njihove misli in
pokaži jim veselo prihodnjost in srečno
dokončanje vsega krščanskega trpljenja.
Daj jim spoznati, da si s trpljenjem, ki
ga zavoljo tebe voljno prenašajo, sple¬
tajo nebeško krono. Užgi živi plamen
usmiljenja in dobrotljivosti bogatim v
srce, ubožnim pa dodeli zadovoljnost in
veselo srce. Daj tudi vsem težakom ah
najetim delavcem poleg svojega težav¬
nega kruha dobro misel. Bodi oče za¬
puščenim vdovam in sirotam, zavrženim
in pregnanim pa veselo in prijetno pri'
bežališče. Ohrani rahli sad pod maternim
srcem, pomagaj umirajočim in vzemi jih
k sebi v sveti raj. Našim ljubim starišem,
dobrotnikom in prijateljem povrni, kar
so nam dobrega storili. — Tudi za vse
svoje sovražnike in razžalnike te p r0 '

259

simo, daj jim vse dobro, česar sami sebi
želijo. Odpusti jim, saj ue vejo, kaj de¬
lajo ; pa tudi mi jim iz srca odpustimo,
ravno tako, kakor želimo, da nam ti od¬
pustiš. Pomagaj nam, se ž njimi lepo za-
stopiti, da bi vse sovražne zmotnjave med
nami bile enkrat končane. Daj nam vsem
svojo milost tukaj vživati, po smrti pa
nam daj z vsemi izvoljenimi doseči, da te
v  svetem raju hvalimo in častimo na vse
veke. To nam dodeli, o usmiljeni nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu svojem ljubez¬
nivem Sinu, našem Gospodu in odre¬
šeniku, kteri s teboj in svetim Duhom
enaki Bog živi in kraljuje od vekomaj
do vekomaj. Amen.

17 *

260

Lavretanske litanije

o praznikih matere božje in o sobotah.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas.

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija,

Sveta mati božja,
Sveta devic devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,

Mati brez madeža,
Mati nedolžna,

Mati najsvetejša,
Mati ljubeznjiva,
Mati prečudežna,

►d

n

o

%

ts

P

P

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša.
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,

Poza skrivnostna,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

^ rata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,

262

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica svetega rožnega venca,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljes,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješi
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Cešcena si Marija.

K preš v. rešujem n Telesu.

Molimo!

O Bog! kteri si nam v precudežneffl
zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil , daj nam, te prosimo, svete skri v '
nosti tvojega Telesa in tvoje krvi tako

prosi za nas

263

častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

K sveti devici, materi božji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč nas vselej
odreši vseh nevarnosti. O častitljiva in
blažena devica, naša gospa, naša be¬
sednica, naša srednica! S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu naš priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta božja po¬
rodnica !

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Milost svojo, o Gospod ! te prosimo v
naša srca vlij, da bomo, ki smo po angel¬
ovem oznanjenju tvojega Sina, Jezusa Kri¬
stusa včlovečenje spoznali, po njegovem
trpljenju in križu k časti vstajenja pri¬
peljani. Po tistem Kristusu, Gospodu
našem.

264

V. Prosi za nas, sv. Jožef!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Naj nam presvete tvoje Matere ženina
zasluženje pomaga, prosimo, o Gospod!
da kar naša slabost ne more doseči, po
njegovih priprošnjah nam bode podeljeno.
Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Pozdrav Marije od binkošti do adventa

v

Ceščena si kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in naše upanje, bodi če-
ščena. K tebi upijemo zapuščeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej dolini solz. Obrni tedaj, o
naša besednica, svoje milostljive oči na
nas, in po tem revnem življenju nam po¬
kaži Jezusa, blaženi sad tvojega telesa;
o usmiljena, o dobrotljiva, o sladka de¬
vica Marija!

O. Prosi za nas, sveta božja po¬
rodnica.

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

265

M olimo!

Vsegamogočni, večni Bog! ki si telo
in dušo prečiste device matere Marije,
da bi vredno prebivališče za tvojega Sina
biti zaslužila, s pripomočjo svetega Duha
pripravil: daj, da bomo, ki se njenega
spomina veselimo, po njeni milostljivi
prošnji od vseh prihodnjih nadlog in od
večne smrti rešeni.

Molitev za vse potrebe.

Ponižno te prosimo, o Gospod! raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
hi ohrani po prošnjah svoje izvoljene
matere, ljube device Marije in vseh svojih
svetnikov nas, svoje služebnike, naše do¬
brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti;
tudi očisti vso našo žlahto in prijatelje
od hudobe in grehov, in napolni jih z
lepimi čednostmi; dodeli nam mir in
zdravje; odvrni vidne in nevidne sovraž¬
nike; odženi vse hude želje; daj nam
zdravo vreme in dobro letino; dodeli mi¬
lost našim prijateljem in neprijateljem ;
obvaruj to faro z vsemi, ki v njej pre¬
bivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, po-

266

tresa iu prevelike votle, in milostljivo do¬
deli vsem vernim kristjanom, živim in
mrtvim v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬
peža I., našega škofa L, in našo duhovno
gosposko, našega cesarja I., in vse kr¬
ščansko ljudstvo vse nadloge in vsega
hudega. In tvoj sveti blagoslov pridi iz
nebes sem doli na nas in vselej pri nas
ostani. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. (Trikrat.)

(Kolikorkrat lavretanske litanije pobožno moliš,
zadobiš 300 dni odpustka, in če jih vsak dan en¬
krat moliš, zadobiš o zapovedanih praznikih Matere
božje popolni odpustek, če se spoveš in sv. rešnje
Telo vredno prejmeš. — Papež Pij VII. 30. septem¬
bra 1817.)

Molitev sv. Bernarda.

Spomni se, o preblažena devica Ma¬
rija ! da se še ni slišalo od vekomaj, da
bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvojo
obrambo pribežal, tebe za pomoč prosil

267

in se tvoji priprošnji priporočil. Tega za¬
upanja poln tudi jaz k tebi pribežim, o
devic devica in mati gospoda našega, Je¬
zusa Kristusa; k tebi pridem, k tebi bi¬
tim, in pred teboj ubogi grešnik v solzah
in strahu klečim. O mati večne besede!
ne zavrzi mojih prošenj, ampak milost¬
ljivo sliši in usliši mene ubogega, ki k
tebi, o devic devica, vpijem v tej solzni
dolini. O dobrotljiva, o usmiljena, o sladka
devica Marija.

(Za vsakikrat 300 dni odpustka. Papež Pij IX.
It- decembra. 1846.)

Litanije v čast sv. Jožefa.

Gospod, usmili se nas !

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, odrešenik sveta, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija, nevesta sv. Jožefa, prosi
za nas!

268

Sveti Jožef, sin Davidov,

Sveti Jožef, ženin device Marije,
Sveti Jožef, varuh Marijinega de-
vištva,

Sveti Jožef, krušni oče Jezusov,
Sveti Jožef, uajvikši med očaki,
Sveti Jožef, zgled vsem zakonskim,
Sveti Jožef, hišnik in oskrbnik Je¬
zusov,

Sveti Jožef, zvesti služebnik božji,
Sveti Jožef, pridni zakonski mož,
Sveti Jožef, rajska lilija,

Sveti Jožef, v sveti ponižnosti utrjen,
Sveti Jožef, božjim in deželskim po¬
stavam vselej pokoren,

Sveti Jožef, ki si prvi z Marijo Je¬
zusa častil in molil,

Sveti Jožef, ki si z Jezusom v Egipt
bežal,

Sveti Jožef, ki si Jezusa tri dni
iskal,

Sveti Jožef, ki si Jezusa v tempeljnu
veselo našel,

Sveti Jožef, ki si v Nazaretu v miru
in svetosti živel,

Sveti Jožef, zgled priprave za srečno
smrt,

269

Sveti Jožef, ki si v Jezusovih rokah
sladko umrl,

Sveti Jožef, pomočnik umirajočih,
Sveti Jožef, oče vseh revnih,

Sveti Jožef, častitljivi varuh naše
dežele,

Sveti Jožef, zvesti tovarš popotnikov,
Sveti Jožef, tolažnik v smrtnih brit-
kostih,

Sveti Jožef, varuh nedolžnih duš,
Sveti Jožef, zgled deviškega živ-
, ] jenja,

Sveti Jožef, zgled zadovoljnosti v
svojem stanu,

Sveti Jožef, zgled prave ponižnosti,
Sveti Jožef, zgled hitre pokorščine,
Sveti Jožef, zgled trdnega zaupanja
na božjo pi'evidnost,

Sveti Jožef, pribežališče v naših te¬
žavah,

Sveti Jožef, zgled zvestobe vsem
rokodelcem,

Sveti Jožef, zgled mladosti,

Sveti Jožef, ki si Jezusa daroval,
Sveti Jožef, ki si Jezusa črez vse
ljubil,

prosi za nas!

270

Sveti Jožef, ki si z Jezusom in z
Marijo sveto živel,

Sveti Jožef, kteremu je bil Jezus
pokoren,

Sveti Jožef, naš priprošnik pri Bogu,
Sveti Jožef, pomočnik vernih duš.

Sveti Jožef, prijatelj angeljev in
svetnikov,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas. o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

v

Oče naš. Ceščena si Marija.

Molimo!

O Bog! ki si sv. Jožefa, revnega pa
pravičnega moža, ženina preeiste device
Marije in rednika svojega preljubeznji-
vega Sina izvolil, dodeli nam po njegovi
prošnji čisto dušo in neomadežano telo.
Daj nam milost, po njegovem zgledu tebi
vselej pokorno in stanovitno služiti, d a

►d

O

OB

i-i*

N

P

5
P

6

271

popolnoma pravično živimo in srečno
umijemo. Ohrani nas v svoji ljubezni, in
podeli nam po tem revnem in britkem
življenju nebeško veselje, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

- $-<§>->-

Počeščenje

sedem žalosti in sedem radosti
sv. Jožefa.

1 .

O sveti Jožef, prečisti ženin Marije
device! kolika je bila težava in britkost
tvojega srca, ko si mislil zapustiti svojo
najčistejšo nevesto. Toda kako neizre¬
čeno veliko je bilo zopet tvoje veselje,
ko ti je bila od angelja razodeta visoka
skrivnost učlovečenja Sina božjega.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve-
Se Hu te prosim, da razveseliš zdaj in v
vsaki britkosti mojo dušo z veseljem do¬
brega življenja in svete smrti, in mi iz¬
prosiš pravo ponižnost in udanost v voljo
božjo.

k*če naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

272

2 .

O najsrečnejši očak, častitljivi sveti
Jožef! ki si bil izvoljen za rednika bož¬
jemu Sinn Jezusu Kristusu, koliko žalost
si občutil, ko si videl, da je bilo dete
Jezus v revnem hlevcu in v največi rev¬
ščini rojeno ! — Toda kako veliko je bilo
zopet tvoje veselje, kadar si zaslišal lepo
angeljsko petje in si gledal častitljivost
nočne svitlobe.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju te prosim, da mi zadobiš milost, da
morem vse križe in težave tega revnega
življenja voljno prenašati, dokler ne pri¬
dem tudi jaz po dokončanem potovanju
tega revnega življenja poslušat angeljske
hvalne pesmi in vživat svitlobo nebeške
častitljivosti.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi.

3 .

Sveti Jožef najpokornejši spolnjevalec
božjih zapovedi! predraga kri, ki jo je
prelil Jezus, naš odrešenik, pri obrezo¬
vanju, ti je srce prebodla. — Toda tvoje
srce je bilo z največim veseljem napol-

273

njeno, ko si dal božjemu detetu presveto
ime Jezus.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju izprosi mi milost, da odložim vse
svoje hudobije in pregrehe, in da umrjem
s presvetim imenom Jezus v srcu in ustih.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

4 .

Ti najzvestejši svetnik, ki si bil de¬
ležen skrivnosti našega odrešenja, častit¬
ljivi sv. Jožef! kako velika je bila tvoja
bolečina, ko si slišal prerokovanje Sime¬
onovo v tempeljnu, koliko bota Jezus in
Marija imela trpeti; — toda še veče je
bilo tvoje veselje, ko si slišal, da se to
prerokovanje ima spolniti zavoljo zveli¬
čanja in častitljivega ustajenja neštevil-
uih duš.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju te prosim, da mi zadobiš milost, da
bom tudi jaz sprejet med število tistih,
bi bodo po neskončnem zasluženju Je¬
zusa Kristusa in na priprošnjo device
Marije enkrat častitljivo zopet ustali.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

18

274


5 .

O sveti Jožef! ti najboljši in naj-
zaupljivši prijatelj Sina božjega, koliko
bolečin in žalosti si moral pretrpeti, ko
si z Jezusom in Marijo pred hudobnim
in grozovitnim Herodom v Egipt bežal,
— ali veliko je moralo tudi tvoje veselje
biti, ker si imel samega Boga vedno pri
sebi in ko si videl, kako so se egiptovski
maliki pred njim podirali.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem
veselju izprosi mi milost, da s korenino
vred zatiram vse pozemeljske želje v
svojem srcu, ter vedno služim le Jezusu
in Mariji, da le njima živim in srečno en¬
krat umrjem.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

6 .

O častitljivi sveti Jožef! kako ža¬
losten si moral biti, ko si iskal z Marijo
dete Jezusa po Jeruzalemu. Pa kako
veliko je bilo zopet tvoje veselje, ko si g a
črez tri dni našel v tempeljnu med uče¬
niki sedečega.

275

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju mi izprosi milost, da nikoli s kakim
grehom Jezusa iz svojega srca ne zgubim.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

7 .

O sveti Jožef! zgled vse svetosti in
častitljivosti! vem, da si prestal veliko
žalosti in bolečin, ko si se moral iz tega
sveta ločiti in zapustiti dobrega Jezusa
in Marijo. Pa neizrekljivo je moralo tudi
tvoje veselje biti, ko si umiral v naročju
Jezusa in Marije.

Po tej tvoji žalosti in tem tvojem ve¬
selju izprosi mi od Jezusa in Marije srečno
zadnjo uro. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

V. Prosi za nas sveti Jožef!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

O Bog, ki si po svoji neskončni pre¬
dnosti izbral sv. Jožefa za ženina svoje
presvete porodnice; dodeli prosimo, da,
ki ga varlia častimo na zemlji, bomo
v redni ga tudi imeti besednika v nebesih.

18 *

276

To te prosimo po Jezusu Kristusu tvojem
ljubem Sinu, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Duha, Bog’ od vekomaj
do vekomaj. Amen.

(Kdor to pobožnost devet dni pred praznikom
sv. Jožefa, ali tretjo nedeljo po veliki noči opravlja,
zadobi ob teli praznikih popolni odpustek, če za¬
kramenta sv. pokore in sv. rešnjega Telesa vredno
prejme in na namen sv. katoliške cerkve moli. "
Papež Pij VII. 9. decembra 1819. — Enako dobi pod
navadnimi pogoji vsako nedeljo popolni odpustek,
kdor- to poeeščenje sedem nedelj zaporedoma moli,

— Padež Pij IX. 1. februvarja in 22. marcija 184'-

— Kdor pa brati ne zna, zamore na mesto teh m°'
litev 7 Očonašev, 7 češčena si Marija in 7krat časi
bodi Bogu Očetu itd. moliti.)

Memorare k sv. Jožefu.

Spomni se, o čisti ženin Marijin, o
moj ljubeznjivi varh, sv. Jožef, da še nik¬
dar ni slišano bilo, da bi te bil kdo prosil
za tvoje varstvo ali za tvojo pomoč, P a
bi ne bil uslišan. Z zaupanjem pridem,
da se ti priporočim, ne zavrzi moje prošnje,
o rednik mojega zveličarja, temuč sim’
milostljivo in usliši me! Amen.

(300 dni odpustkov. — P. Pij IX. 26. jun. 1863-1

O sv. Jožef, naš vodnik, varuj nas
in sv. cerkev!

(60 dni odpustkov. — P. Pij IX. 27. jan. 1863.)

277

Devetdnevna pobožnost

k sv. Jožefu v kaki posebni stiski in
nadlogi.

Moč sv. Jožefa v nebesih je velika, in
prisrčno rad uslišuje on prošnje svojih častil¬
cev. Ako si tedaj, ljubi moj kristjan! v kaki
posebno veliki stiski in nadlogi, ali te je kaka
posebna nesreča zadela, obrni se z zaupanjem
k sv. Jožefu in moli devet dni sledečo mo¬
litvico :

Molitev.

O preljubi sv. Jožef! moje veliko za¬
upanje, ki ga imam do tebe, me priganja,
da se v tej svoji veliki potrebi in nadlogi
zaupljivo k tebi obrnem in te pomoči
prosim. Vsaj za Marijo, prečisto devico,
ue poznam nobenega večega in boljega
prijatelja ne v nebesih, ne na zemlji, ki
bi mi zamogel pomagati, razun tebe. O
s v. Jožef! ti in Marija mi od ljubega Je¬
zusa lehko sprosita in dosežeta vse, kar¬
koli potrebujem. Jezus sam ti je bil po¬
koren in te ljubi bolj, kakor vse druge
svetnike. Sprejmi tedaj mojo ponižno
prošnjo, o sv. Jožef! in položi jo pred
prestol božjega veličastva. Mnogim in
mnogim si že pomagal iz največib za-

278

dreg, zatoraj te prosim, pomagaj tudi
meni, kakor si drugim pomagal. To te
prosim po sladkem srcu Jezusa in Ma¬
rije. O dobrotljivi sv. Jožef! usliši moj
glas in ne dopusti, da bi se povrnil brez
tolažbe od tebe. Pri vsem tem pa se naj
vendar zgodi sveta božja volja! Amen.

Potem moli, če ti čas dopusti, še litanije
v čast sv. Jožefa in pritrgaj si kako jed ali
daj ubogajme, ter sprejmi med časom te po¬
božnosti prav .goreče sv. zakramente.

Molitev po opravljeni devetdnevni
pobožnosti.

Glej, o sv. Jožef! opravil sem svojo
devetdnevno pobožnost tebi na čast. Pro¬
sim te tedaj po vsem, kar ti je v nebesih
in na zemlji ljubo in drago, prosim te po
zasluženju sv. Terezije, da sprejmeš mojo
ponižno prošnjo in da uslišiš mene ubo¬
gega grešnika. Jezus, naš gospod m
zveličar ti je bil na zemlji pokoren, go¬
tovo te bo uslišal tudi v nebesih, za kai
ga bodeš prosil. — O daruj mu vsa svoja
dela in opravila v ta namen, da se Jezus
mene ubogega grešnika usmili. AkoJ }1
pa moja prošnja bila znabiti zoper božjo

279

čast, ali pa moji duši na škodo, sprosi mi
potem kako drugo milost, ki je v zve¬
ličanje moje duše in v blagor mojega te¬
lesa neobhodno potrebna. Ozri se dobrot¬
ljivo iz nebes na me svojega rejenca, in
izprosi mi od ljubega Boga vse, kar mi je
potrebno za sveto življenje; spodbadaj
me, da bom resnično posnemal tvoj zgled,
Boga ljubil črez vse posvetne dobrote,
bližnjega pa v besedi in djanju kakor
sebe. Tvojemu srcu o sv. Jožef! pri¬
poročim sebe in vse revne duše v vicah.
Amen.

Litanije

v čast trpljenja Kristusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

( ^če nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

^n, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

280

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Jezus, ki si ponižno v Jeruzalem šel,
Jezus, ki si svojim učencem noge j
umival,

Jezus, ki nam, kakor živi kruh, moč
daješ,

Jezus, ki nas s svojo sv. krvijo po¬
svečuješ,

Jezus, za trideset srebrnikov pro¬
dan,

Jezus, na svoji duši do smrti žalosten,
Jezus ki sina vrtu Gletzemani krvavi
pot potil,

Jezus, na Oljski gori od angelja po¬
trjen,

Jezus, od Juda Iškarjota izdan,

Jezus, z vrvmi in verigami zvezan,
Jezus, od svojih učencev zapuščen,
Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen,
Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,

Jezus, trikrat od Petra zatajen,

Jezus, kakor hudodelnik Pilatu iz¬
dan,

Jezus, pri Pilatu krivično tožen,

usmili se nas'.

281

Jezus, v belem oblačilu zaničevan,
Jezus, manj kakor razbojnik Baraba
obrajtan,

Jezus, neusmiljeno bičan in raztepen,
Jezus, v škrlatast plajsč zaničljivo
oblečen,

Jezus, s trnjem kronan,

Jezus, v sveti obraz zapljuvan,
Jezus, s trsom po glavi tolčen,
Jezus, nedolžno k smrti obsojen,
Jezus, hudobnim Judom v oblast dan,
Jezus, s težkim križem obložen,
Jezus, kakor nedolžno jagnje k smrti
peljan,

Jezus, na gori Kalvariji do nagega
slečen,

Jezus, za roke in noge na križ pribit,
Jezus, ki si na križu za sovražnike
molil,

Jezus, na križu od Judov zaničevan,
Jezus, od levega razbojnika na križu
preklinjali,

Jezus, ki si spokornemu desnemu raz¬
bojniku sveti raj obljubil,

Jezus, ki si na križu svojo žalostno
mater učencu Janezu izročil,

usmili se nas!

282

Jezus, na križu z jesihom in žolčem
napojen,

Jezus, ki si vse dopolnil, kar je bilo
o tebi prerokovano,

Jezus, svojemu nebeškemu Očetu
do smrti pokoren,

Jezus, ki si na križu svojo dušo v
roke nebeškega Očeta izročil,

Jezus, ki si na križu z nagnjeno
glavo umrl,

Jezus, s sulico v srce preboden,

Jezus, s častjo s križa snet,

Jezus, v tenčico zavit,

Jezus, v nov grob položen,

Jezus, ki si očake iz temnic rešil,
Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

usmili se nas'.

283

V. Kristus je zavoljo nas pokoren
postal do smrti.

O. In sicer do smrti na križu.

Molimo!

Gospod Jezus Kristus, kteri si s
svojo smrtjo svet, pekel in smrt pre¬
magal, prosimo te, dodeli, da po tvojem
britkem trpljenju in smrti, kakor v živ¬
ljenju, tako tudi posebno v smrti svoje
sovražnike premagamo, in da naša duša
iz te doline nadlog od tvojih svetih an-
geljev spremljana enkrat v nebeško do¬
mačijo, v večno veselje pride. Kteri živiš
hi kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Molitev

pred podobo križanega Jezusa.

O Jezus, moj zveličar! ni mi mogoče
tebe na križu gledati in premišljevati
strašne bolečine, ktere zavoljo mojih
grehov trpiš, da ne bi iz ljubezni do tebe

284

britkih solz točil. Jaz spoznam, cla sem
smrti vreden zavoljo velikega števila svo¬
jih prevelikih grehov. Prosim, o usmi¬
ljeni Jezus! odpusti mi, kar sem grešil;
kakor zgubljeni sin se vrnem poln ke¬
sanja k tebi, in ti obljubim, da ne bom
svojega poboljšanja noben den, nobeno
uro več odlagal. Varovati se dočem vsa¬
kega greha in vsake grešne priložnosti,
naj bi me še tako težko stalo. Ti, o moj
križani Jezus! si vreden, da iz ljubezni
do tebe vse težave prenesem. Zdaj pa
objamem tvoj sveti križ, poljubim tvoje
presvete rane, te nikdar več ne zapustim,
ampak ostanem vekomaj tvoj. Kakor si
ti spolnjeval voljo svojega nebeškega
Očeta do smrti na križu, ravno tako ho¬
čem tudi jaz zanaprej zmiraj zvest biti
tvojim zapovedim. Od tebe se bom učil,
krotek in ponižen biti, svoje trpljenje po¬
trpežljivo prenašati. Po tvojem zgledu ho¬
čem dober biti, svojemu bližnjemu, celo
svojim sovražnikom hočem iz srca odpu¬
stiti, in sem pripravljen jim dobro storiti.
Posihmal hočem vsaki dan zatirati hudo
nagnjenje svojega srca, hočem čuti nad
svojimi počutki, ter se hudobnemu svetu

285

popolnoma odpovedati. O Jezus ! prosim
te po tvoji za me preliti krvi, po tvoji
grenki smrti, potrdi me v mojih sklepih ;
daj mi milost, da stanovitno za teboj ho¬
dim in v vsem svojem dejanju čedalje bolj
tebi podoben in dopadljiv postanem. In
kadar bodem tudi jaz na svojem križu,
na smrtni postelji ležal; stori, da bode
takrat tudi moje trpljenje in moja smrt
po tvojem zasluženju nebeškemu Očetu
draga in dopadljiva. Daj mi pomoč, da
svoje poslednje težave po tvojem zgledu
potrpežljivo prestojim, in poslednje skuš¬
njave srečno premagam. Sprimi takrat
mojo dušo v svoje roke, da ti bodem v
tvojem kraljestvu večno hvalo dajal, in
tvoje neskončno usmiljenje in tvojo božjo
ljubezen večno častil. Amen.

Pobožno pozdravljenje

sv. udov Jezusa Kristusa.

(Od sv. Gere.)

Pozdravljen in moljen bodi, o Jezus!
zveličar sveta, ki si za-me trpel na lesu
sv. križa grozne bolečine in prestal naj-
britkejšo smrt.

286

Pozdravljena mi bodi presveta glava
Jezusova, ki si bila za nas s trnjem vsa
razbodena in s trsom bita!

Pozdravljeno mi bodi premilo ob¬
ličje Jezusovo, ki si bilo za nas zaplju-
vano in razbito.

Pozdravljene mi bodite preljubez-
njive oči Jezusove, ki ste bile za nas s
solzami in krvijo zalivane!

Pozdravljene mi bodite presladke
usta Jezusove, ki ste za nas trpele strašno
žejo in bile napajane z grenkim žolčem!

Pozdravljene mi bodite svete ušesa
Jezusove, ki ste bile za nas trpinčene z
groznim zaničevanjem in prekliceva¬
li jem !

Pozdravljene mi bodite dobrotljive
roke in noge Jezusove, ki ste bile za nas
razpete in z grozovitimi žreblji na križ
pribite!

Pozdravljeno mi bodi usmiljeno srce
Jezusovo, ki si prestalo za nas preveliko
žalost in trpljenje, ker si bilo brez mi¬
losti s sulico prebodeno!

Pozdravljene mi bodite ponižne ko¬
lena Jezusove, ki ste tolikokrat za nas

287

klečale v molitvah in milosti prosile od
Boga!

Pozdravljen mi bodi ves život Je¬
zusov, ki si bil za nas krvavo bičan, ves
ranjen, na križ pribit, umorjen in po¬
kopan !

Pozdravljena mi bodi predraga Kri
Jezusova, ki si bila obilno prelita za od-
puščenje naših grehov!

Pozdravljena mi bodi presveta duša
Jezusova, ki si za nas smrtne britkosti
prestala in bila izročena nebeškemu Očetu!

Zavoljo tega izročenja tudi jaz tebi,
o Bog! izročim dnes in vsaki dan svojo
dušo in telo, vse, za ktere sem dolžen mo¬
liti, žive iu mrtve. Posebno se usmili ver¬
nih duš v vicah, prebritko trpljenje Je¬
zusa Kristusa jih tolaži in presveta rešnja
Kri jih hladi v strašnem ognju. Amen.

Pozdravljeni e

Jezusovih pet krvavih ran.

1. Bodi pozdravljena presveta rana
leve noge Jezusove, ki si peklenski kači
glavo strla in nam kažeš ljubezen, s ktero
je Jezus iskal zgubljene ovčice. V duhu

288

te ponižno poljubim in prosim, bodi tudi
moje zavetje zoper napade hudega'duha.
Reši me, križani Jezus ! iz zanjk, ki mi
jih nastavlja satan in zapeljivi svet; naj
moje noge nikar ne hodijo po široki cesti
napuha in razbrzdanosti, ampak vodi jih
po ozki stezi ponižnosti in pokore. — V
to tvojo rano, o Jezus! sklenem vse de-
nešuje skušnjave in grešne nevarnosti;
daj mi jih srečno premagati: — vse križe
in težave, daj mi jih voljno prenašati po
tvoji sv. volji. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

2. Bodi pozdravljena presveta rana
desne noge Jezusove, svetla zvezda, hi
nam kažeš pot v večno življenje. S sv.
Magdaleno te v duhu poljubim in p°'
nižno prosim, bodi tudi moja voditeljica
na stezi božjih zapovedi, da se v prejšnje
grehe nikdar več ne povrnem. — V to
tvojo rano, o Jezus! sklenem vse, karkoli
utegnem dnes dobrega in veselega vži-
vati; ne dopusti, da bi se v sreči prevzel,
ampak uči me, tvoje dobrote po tvoji volji
hvaležno vživati. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

289

3. Bodi pozdravljena presveta rana
leve roke Jezusove, žlahtna kopelj greš¬
nih duš! V duhu te pobožno poljubim in
ponižno prosim, očisti s svojo krvijo vse
madeže moje duše in drži me, da ne pa¬
dem v brezdno večnega pogubljenja. —
V to tvojo rano, o Jezus! sklenem vse
svoje vedne in nevedne grehe; dodeli mi
milost, da bo dnes konec mojega grešnega,
m začetek novega, pobožnega življenja.
Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

4. Bodi pozdravljena presveta rana
desne roke Jezusove, neusahljivi stude¬
nec božjega blagoslova, slavni spomin
eudežev, ki jih je desna roka Jezusova
delala na živih in mrtvih. V duhu te po¬
božno poljubim in ponižno prosim, naj me
tv oja moč brani vseh vidnih in nevidnih
Sovražnikov, in naj tvoj blagoslov pre¬
šine mojo dušo in telo in spremlja vse
^oje dejanje in nehanje. — V to tvojo
'mm, o Jezus! sklenem vsa dobra dela,
kijih zaupam dnes s tvojo pomočjo oprav¬
iti, da bodo s tvojim zasluženjem slde.

19

290

njena dopadljiva daritev pred očmi tvo¬
jega Očeta. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

5. Bodi pozdravljena presveta rana
desne strani Jezusove, plameneči altar
neskončne ljubezni, ki nebo in zemljo
ogreva. V duhu te pobožno poljubim in
ponižno prosim, pokončaj v mojem srcu
pogubljivi ogenj vsake posvetne in ne¬
čiste ljubezni, in užgi v njem čisti pla¬
men božje ljubezni, da zanaprej ne boni
mogel kaj drugega ne misliti, ne želeti,
kakor le tebe ljubiti bolj in bolj! V to
tvojo rano, o Jezus! sklenem vse svoje
pobožne zdihljeje, misli in želje, vse mo¬
litve in sv. obhajila, in karkoli po tvoji
milosti najboljšega imam in zamorem, d a
se s tvojim srcem živo sklenem, da za¬
naprej le v tvojem srcu živim in srečno
umrjem. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.


291

Darovanje

sv. rešnje krvi Jezusove, sedemkrat za
nas prelite.

(Prelita je bila pri obrezovanju, na Oljski
gori, pri bičanju, pri kronanju, na križevem
potu, pri križanju, pri prebodenju desne strani.)

1. O večni Oče, darujem ti zasluženje
drage krvi tvojega preljubijenega Sina,
mojega božjega zveličarja, za razširjanje
in poveličanje sv. cerkve, moje matere,
za ohratijenje in blagostanje njenega vid¬
nega poglavarja, sv. Očeta, za kardinale,
škofe, dušne pastirje in za vse služeb-
nike tvojega svetišča.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil s svojo
krvijo.

O. Bodi ti čast in hvala vekomaj.

2. O večni Oče, darujem ti zaslu¬
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za mir
in edinost med katoliškimi vladarji, za
ponižanje sovražnikov sv. vere in za bla¬
gor in srečo krščanskega ljudstva-

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

19 *

292

3. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, da se
neverniki spreobrnejo, vse krivovere za-
terejo in grešniki k Bogu vrnejo.

Čast bodi Očetu itd.

V. Jezus, ki si nas odkupil itd.

4. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za moje
starše, za moje prijatelje in sovražnike,
za uboge, za bolnike in trpeče, kakor
tudi za vse one, za ktere veš, da sem
dolžen moliti, ali za ktere hočeš, da po¬
sebno molim.

✓

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

5. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za vse,
ki se bodo danes iz tega sveta ločili, da
jih rešiš peklenskih muk, in jim skoraj
priti daš v tvoje kraljestvo.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

293

6. O večni Oče, darujem ti zaslu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za vse,
kteri pobožnost do sv. krvi Jezusove vi¬
soko cenijo, za vse, ki so z menoj v če-
ščenju te presvete krvi združeni in sled¬
njič za vse, kteri si to pobožnost razširjati
prizadevajo.

v

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

7. O večni Oče, darujem ti z&slu-
ženje drage krvi tvojega preljubljenega
Sina, mojega božjega zveličarja, za vse
svoje dušne in telesne potrebe, v tolažbo
vernih duš v vicah, posebno tistih, ki so
imele največo pobožnost do cene našega
odrešenja in do bolečin preblažene device
Marije, naše svete matere.

Čast bodi Očetu itd.

V. O Jezus, ki si nas odkupil itd.

v

Ceščena bodi sveta krv Jezusova,
zdaj in vselej in na vse večne čase. Amen.

(Kdor s temi molitvami kri Jezusovo nebeš-
kemu Očetu daruje v namen, Jezusu zadostiti za
Vs ° nečast, ki se dela njegovi presveti krvi, prejme
** vsakikrat 300 dni odpustka, — Papež Pij VII.
septembra 1807.)

294

Sedem besed Kristusovih na
križu.

Prva beseda: „Oče! odpusti njim,
vsaj ne vejo, kaj delajo 11 . (Luk. 23. 34.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Ljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni do
mene pretrpel na križu smrtne težave,
da bi s svojim trpljenjem poplačal dolg
mojih pregreli, si odprl pred svojo smrtjo
še svoja usta, da bi mi od pravičnosti
božje izprosil odpuščenje. O usmili se
vseli vernih, ki ležijo v smrtnih težavah
in bodi tudi meni milostljiv, kadar bom
umirati začel! Po zasluženju svoje drago¬
cene krvi, ki si njo za naše. zveličanje
prelil, dodeli nam pravo obžalovanje gre*
hov, da se po tvojem neizmernem usmi'
ljenju v tvoji milosti iz tega sveta v več¬
nost preselimo.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

295

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Drnga beseda: „ Resnično ti povem ,
še danes boš z menoj v paradižu 11 . (Luk.
23 , 43 .)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, kisi iz ljubezni do
mene pretrpel na križu smrtne težave, si
hitro in blagodušno uslišal desnega raz¬
bojnika, ki te je tudi v tvojem poniže¬
vanju spoznal za Sina božjega, ter si mu
obljubil sveti raj. O usmili se vseh ver¬
nih, ki ležijo v smrtnih težavah in bodi
tudi meni milostljiv, kadar bom umirati
začel! Po zasluženju svoje dragocene
brvi obudi v nas tako trdno in stanovitno
vero, da nje hudi duh ne bo zamogel z
nobenim prilizevanjem omajiti, in da tudi
mi plačila v svetem raju deležni posta¬
nemo.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Grospod! usmili se nas.

296

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Tretja beseda: „Žena! glej tvoj sin.
Sin glej tvoja mati! u  (Jan. 19, 26. 21.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si pozabivši na svoje bolečine nam za¬
pustil svojo lastno mater v znamenje svoje
ljubezni, da po njeni priprošnji v vseh
vernih, ki ležijo v smrtnih težavah in
bodi tudi meni milostljiv, kadar bom umi¬
rati začel! Po neizmernih britkostih svoje
ljubeznjive matere obudi v naših srcih
toliko zaupanje v neskončno zasiuženje
tvoje dragocene krvi, da bomo rešeni več¬
nega pogubljenja, ki smo si ga s svojimi
grehi zaslužili.

v

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

297

Moj Bog, verujem v tebe! upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Četrta beseda: „ Moj Bog , moj Bog!
zakaj si me zapustil(Mat. 27 ,46.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus! ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si od svojega večnega Očeta zapuščen z
neskončno potrpežljivostjo prenesel naj-
v eče telesne bolečine, pa tudi črez vse
grenko žalost na duši. O usmili se vseh
v ernih, ki ležijo v smrtnih težavah in bodi
tudi meni milostljiv, kadar bom umirati
začel! Po zasluženju svoje dragocene
krvi dodeli nam milost, vse bolečine in
težave v smrtni uri s potrpežljivostjo
prenesti, da svoje trpljenje s tvojim zdru¬
žimo in tvojega veličastva v nebesih de-
^ e žni postanemo.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

298

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Peta beseda: „ Žeja me“. (Jan. 19,

28.)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
še s tolikim trpljenjem in zasramovanjem
nisi bil zadovoljen, ampak si htel še vec
trpeti, naj bi le vsi ljudje bili odrešeni;
morje tvojega trpljenja ni še zadostovalo,
pogasiti žejo tvojega ljubezni polnega
srca. O usmili se vseh vernih, ki ležijo v
smrtnih težavah in bodi tudi meni mi¬
lostljiv, kadar bom umirati začel! Po za-
služenju svoje dragocene krvi užgi v
naših srcih tak ogenj ljubezni, ki po dru¬
gem ne hrepeni, kakor s teboj na veko¬
maj zedinjena biti.

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas.

299

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Šesta beseda: „ Dopolnjeno j e“. (Jan.
19 , 30 .)

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si pred smrtjo še naznanil, da je delo od¬
rešenja dovršeno in smo iz otrok jeze in
pogubljenja postali otroci božji in dediči
nebeškega kraljestva. O usmili se vseli
vernih, ki ležijo v smrtnih težavah in bodi
tudi meni milostljiv, kadar bom umirati
začel! Po zasluženju svoje dragocene
krvi dodeli nam milost, da svet in samega
sebe zaničujemo in ob smrtni uri iz celega
srca svoje življenje tebivodpuščenje svo¬
jih grehov darujemo.

v

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

300

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Sedma beseda: „Oče! v tvoje roke
izročim svojo dušo “. (Luk. 23, 46j

V. Molimo te, Kristus! in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Preljubljeni Jezus, ki si iz ljubezni
do mene pretrpel na križu smrtne težave,
si, da bi združen z voljo večnega Očeta
dovršil svojo daritev, izročil svojo dušo
v njegove roke, nagnil glavo in umrl. 0
usmili se vseh vernih, ki ležijo v smrtnih
težavah in bodi tudi meni milostljiv, ka¬
dar bom umirati začel! Po zasluženju
svoje dragocene krvi dodeli nam v naši
smrtni uri popolnoma enakost s tvojo
božjo voljo, da bomo pripravljeni živeti
ali umreti, kakor se tebi dopade, in da
nič drugega ne poželimo, kakor da se
tvoja sveta volja nad nami na tenko
spolni.

v

Trikrat: Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

301

Moj Bog, verujem v tebe; upam v
tebe ; ljubim te in črez vse mi je žal, da
sem s svojimi grehi tebe razžalil.

Molitev k žalostni materi.

Presveta, bolečin polna mati! po ne¬
izmernih dušnih britkostih, ki si jih pod
križem prenašala, ko je Jezus, tvoj Sin,
tri ure umiral, te prosimo, stoj nam vsem,
ki smo otroci tvojih bolečin, v naši smrtni
uri na strani, da iz smrtne postelje v ne¬
besa pridemo, in se tamkaj s teboj ve¬
komaj veselimo.

v

Tri „Ceščena si Marija" ; potem pa:

Marija, mati milosti, mati usmiljenja!
v aruj nas pred sovražnikom in ob uri
smrtni nas sprejmi.

Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o
Gospod!

Zalezovanja hudega duha, reši nas, o Go¬
spod !

Večne smrti, reši nas, o Gospod!
Molimo!

O Bog, ki si v zveličanje človeškega
r °du v bolečin polni smrti svojega Sina

302

zgled in pribežališče ustanovil, dodeli
nam, te prosimo, da v svojih smrtnih te¬
žavah sad tvoje ljubezni okusimo in bomo
veličastvu našega zveličarja pridruženi.
Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Zadnjič se molijo še sledeči zdihljeji:

Jezus, Marija in Jožef! vam darujem
svoje srce in svojo dušo.

Jezns, Marija in Jožef! stojte mi na
strani v moji smrtni uri.

Jezus, Marija in Jožef! z vami se naj
moja duša v miru loči.

(Za to pobožnost v spomin na smrtne težav®
Jezusa Kristusa so papež Pij VII. podelili 300 d®
odpustka, dne 26. avgusta 1814.)

303

Duhovna ura

v čast Kristusovega trpljenja.

Zvečer.

Ob 6. uri. Jezus je svojim učencem
noge umival. — Gospod, očisti in operi
moje srce vseh grehov!

Pri vsaki uri se zahvali Jezusu za tisto
trpljenje, ktero je to uro trpel, rekoč:

Ceščena bodi ura, v kteri je Jezus
Kristus (svojim učencem noge umival itd.)
Po tej skrivnosti tvojega sv. trpljenja te
prosim, pridi mi na pomoč v moji smrtni
uri. Amen.

Ob 7. uri. Jezus je postavil zakra¬
ment presvetega rešnjega Telesa. —
Gospod nisem vreden, da greš pod mojo
streho itd.

Ob 8. uri. Jezus je na Oljski gori
molil in krvavi pot potil. — Gospod, ne
moja, ampak tvoja volja se naj zgodi!

Ob 9. uri. Jezus je od sovražnikov
vjet in zvezan k Anu in Kajfu peljan.
— Ti, Gospod! si moja moč, v tebi vse
zamorem.

304

Kadar spat groš, in če se po noči pre¬
budiš, premišljuj Jezusa v ječi,  samot¬
nega, od prijateljev zapuščenega, ter od sovraž¬
nikov nezmerno zaničevanega, in zapljuvanega,
ter moli:

O moj Jezus! ti si krotek, kakor
jagnje, in pri nobeni krivici svojih ust ne
odpreš.

Zjutraj.

Ob 4. nri. Jezus je pred duhovno
gosposko postavljen in krivo sojen. —-
G-ospod! tebi se darujem in vse, kar
imam, svojo dušo in svoje telo.

Ob 5. nri. Jezus je od Judov zavr¬
žen in pred Pilata postavljen. — O moj
Jezus! kolikor več za me trpiš, toliko
več se moje srce vnema od ljubezni do tebe.

Ob 6. nri. Jezus je bil od Heroda z
belim oblačilom zasramovan. — O pre-
ljubeznjivi Jezus moj! rajši sem s teboj
zaničevan, kakor brez tebe časten. —

Ob 7. uri. Jezus je bil pred Pilatom
Barabu razbojniku zapostavljen in v
smrt tirjan. — Moje kraljestvo ni od tega
sveta; — ti, moj Jezus! si moj Bog in
moje vse.

305

Ob 8. uri. Jezus je bil krvavo bičan.
— O Gospod! ali je mogoče, da te vidim
vsega krvavega, in moje oči so brez
solz ?

Ob 9. uri. Jezus je bil s trnjem
kronan iu očitno zasramovan. — O moj
Jezus ! ozdravi moj napuh in kronaj mene
s krono ponižnosti.

Ob 10. uri. Jezus je bil od Pilata
v smrt obsojen. — Moj Gospod in moj
Bog! če tebe imam, imam vse. Ne ti,
ampak jaz sem smrt zaslužil.

Ob 11. uri. Jezus je nesel svoj križ
na goro Kalvarijo. — Moj zveličar! daj
mi milost, zavoljo tebe vse voljno trpeti.

Ob 12. uri. Jezus je bil v sredi dveh
razbojnikov križan. — O moj Jezus! daj,
da tvoje trpljenje nad menoj ne bo zgub¬
ljeno.

Popoldne.

Ob 1. uri. Jezus je molil za svoje
sovražnike. — O Gospod! iz srca odpu¬
stim vsem svojim sovražnikom; odpusti
tudi ti meni moje grehe.

20

306

Ob 2. uri. Jezus je desnemu razboj¬
niku sveti raj obljubil. — O moj Jezus!
daj tudi meni duha prave pokore, po
smrti pa sveti raj.

Ob. 3. uri. Jezus je na križu svojo
glavo nagnil in umrl. — O Jezus, tebi
živim! o Jezus, tebi umrjem! o Jezus,
tvoj sem živ in mrtev! Amen.

Ob 4. uri. Jezusovo srce je bilo s
sulico prebodeno. — O presladko srce
Jezusovo daj, da te bolje in bolje ljubim
vekomaj!

Ob 5. uri. Jezus je s križa vzet in
v grob položen. — O moj Jezus! daj nu
srečno zadnjo uro; — v tvoje svete roke
izročim svojo dušo. Amen.

307

Sveti križev pot.

„Nie ne more našega srca grehov bolj
očistiti , nič našega poželenja bolj vkrotiti,
nič nas k dobremu močneje priganjati, kakor
živo in večkratno premišljevanje Jezusovega
britkega trpljenja in njegovih krvavih ran“,
pravi sv. Bernard. In sv. Albert eelo trdi, da
je premišljevanje Kristusovega trpljenja bolj
zaslužljivo, kakor če bi se kdo celo leto ob
suhem kruhu postil, do krvi bičal, ali bos v
sveto doželo na božjo pot hodil. Zato so pa
bogoljubni kristjani hodili že od nekdaj kaj
radi v duhu za Jezusom, s težkim križem ob¬
loženim, so premišljevali njegovo britko trp¬
ljenje in smrt, in obiskovali sveti križev pot.
.Pojdi, in stori tudi ti tako!“  (Luk.
10, 37.)

Pri križevem potu se prejme lehko več
Popolnih in nepopolnih odpustkov, kteri vsi
se zamorejo tudi dušam v vicah darovati. V
la namen je pa treba:

1. Da blagoslovljen križev pot v resnici
obiskuješ; — če pa zavoljo bolezni ali tesnega
prostora hoditi ne moreš, se vsaj, če je mo¬
goče, proti vsakemu štacijonu obrni, ali pa
nekaj stoje in nekaj kleče moli; — 2 .  da si
v  stanu milosti božje; — 3. da moliš z zgre¬
šim srcem; in 4. da pri vsaki postaji pre¬
mišljuješ Kristusovo trpljenje. Celo na voljo
je pa dano, kaj in koliko hočeš premišlje¬
ni in moliti.

20 *

308

Pripravljanje.

Vsegamogočui, večni Bog! v poniž¬
nosti svojega srca te, kakor svojega Go¬
spoda in Boga molim in te zahvalim, da
si me stvaril, odrešil in po pravi in res¬
nični pokori že tolikokrat milostljivo po¬
svetil. Zlo mi je žal, da sem tebe, največo
dobroto zopet hudo razžalil. Zato pa, o
ljubljeni Jezus! nastopim danes z zgre-
vanim srcem tvoj križev pot, da bi tvojo
neskončno ljubezen do mene bolj spozna¬
val, pa tudi premišljeval, koliko trpljenja
in žalosti so moji neštevilni grehi tebi in
tvoji presveti materi prizadjali. — 0
britkosti polna mati! podaj mi svojo roko,
da s teboj po križevem potu hodim; pod¬
piraj me, da na nič drugega ne mislim,
kakor le na Jezusove in tvoje bolečine,
in na velikost in obilnost svojih pregreh.
— O moj zvesti angel, varuh! tudi ti mi
stoj na strani, in peljaj mene, slepega
grešnika po potu Jezusovega trpljenja k
spoznanju mojih grehov in k resničnemu
poboljšanju. Amen.

Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, J 8
ktere mu jih darovati želiš, da bi jim bili v

309

prid. Pri nekterili postajali se zadobijo popolni
odpustki; ker pa ne more nobeden sam zase
Teč, kakor le en sam popolni odpustek za-
dobiti, zatoraj obrni prvi popolni odpustek
sebi v prid, druge pa daruj Bogu za duše v
vicah, ali za dušo pokojnega očeta, ali pokojne
matere, brata, sestre, prijatelja ali kterega
drugega, ki je pomoči potreben.

I. Postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

V. Molimo te, Kristus in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poslušaj, o človek! kako krvoželjni in
nevoščljivi judje nedolžnega Jezusa krivo to¬
žijo, obrekujejo, črez njega lažejo in poprej
ne vtihnejo, dokler ni Jezus k smrti obsojen;
— on pa ne odgovori besedice, ampak trpi
vse tiho in potrpežljivo. O kolikorkrat tudi ti,
ljubi kristjan; zavoljo najmanjše reči, ali mo¬
rebiti celo po nedolžnem svojega bližnjega
ležiš in brez vsega usmiljenja po sodnijah
tiraš; kolikokrat ga ogovarjaš in obrekuješ,
kamorkoli le prideš; črez njega laži trosiš,
■n da bi ti ljudje bolj verovali, se celo pri-
dušuješ in krivo prisegaš. Koliko grenkih solz
mora nekteri revež, kterega si ti ob poštenje
‘n dobro ime spravil, zavoljo tebe pretočiti ;
ti pa se v srcu še veseliš, ali pa celo po-

310

bahaš, da si tega in unega v nesrečo spravil!
Oh, ali ne veš, da, če se sirotam krivica godi.
tvoji grehi v nebesa kričijo? Glej. tega mili
Jezus ne more več poslušati; — zato pa
zdihni k njemu:

O Jezus! z zgrevanim srcem te pro¬
sim, odpusti mi, da sem s svojimi grehi
tebi k smrti, svojemu bližnjemu pa k
časni in morebiti tudi k večni nesreči
pripomagal. Oh, naj se. to popravim,
preden sam pred ostro sodbo pridem-
Amen.

Oče naš. CeŠčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

II. Postaja.

Jezus vzeme križ na svoje rame.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, o človek! s kakšno ljubeznijo
krotek Jezus svoj težki križ objame, in s k |l ‘
košnim veseljem si ga na ranjeno ramo vzdigne,
da bi nam grešnikom križe polajšal in tolažb®
in podpore za vsakdanje trpljenje pridobil. "
Pa kaj, da si ljudje le prepogosto sami nov®
križe nalagajo in pot življenja z bodečim

311

trnjem prepregajo, ker eden drugega sovra¬
žijo in med seboj nobenega potrpljenja ni¬
majo. Starši gledajo težko svoje nevoljne
otroke, otroci pa nimajo usmiljenja z onemog¬
limi starši; mož ne pregleda trohice svoji
ženi, in ona ne prizanese ničesar svojemu to-
varšu; sosed pika in črti svojega soseda; brat
tira sestro iz domače hiše; revež ne najde
sočutnega srca, in delavec ne dobi zaslužnega
plačila. Taki in enaki grehi predirajo oblake
in upijejo do božjega trona. Za njih voljo te
pri ostrem sodniku čaka strašen račun; zato
pa zdihni zdaj k njemu:

O Jezus! daj mi, te prosim, še nekaj
časa živeti, da še pred smrtjo vse stor¬
jene krivice poravnam, sovražnikom iz
srca odpustim, sirotam solze obrišem, in
popravim, kar sem dozdaj zamudil. Oh,
veliko imam še poravnati; — imej toraj
z menoj potrpljenje! Amen.

Oče naš. Češcena si Marija, čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

111. Postaja.

Jezus pade prvikrat pod križem.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬

rešil.

312

Semkaj se obrni, o človek! in poglej, kaj
jeza in nevoščljivost delate. Nedolžen Jezus
leži pod križem; — jeza mu je noge pod-
maknila, in nevoščljivost ga na zemljo vrgla.
O strašna hudobija! ki se pa le prepogosto-
krat tudi pred našimi očmi ponavlja. — Le
glejte! Tu razbijajo divji starši noč in dan po
hramu, ter suvajo semtertje in mečejo ob tla
nedolžno dečieo, tam pa zarobljeni otroci
pehajo svoje doslužene roditelje črez hišni
prag, ter jim oponašajo vsaki košček kruha;
— tu preganja in pretepa razdivjani mož
svojo ženo, tam pa pusti trdosrčna žena bole-
nega moža brez vsake postrežbe; — tu dajejo
brezusmiljeni predpostavljeni bolehasti družini
slovo, tam spravljajo pa lažnjivi zapravljivci
uboge sirote v nesrečo, ter jim pripravljajo
beraško palico. — Oh, kdo ne bi pri takih
križih omedlel? Kako hudo zadevajo v jezi in
nevoščljivosti vendar kristjani eden drugemu
na zemlji! Si med takimi mar tudi ti? O potem
zdihni:

O Jezus! naloži mi, te lepo prosinb
za moje neštevilne grehe, ki sem jih v
hudi jezi storil, še na tem svetu kako
težko pokoro, da ž njo vsaj nekaj od¬
služim, in pravici božji zadostim. Amen-
Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas-

313

IV. Postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, o človek! kako lepo je videti, če
se otrok in mati rada imata, in eden drugega
tudi v trpljenju ne zapustita. Kdo bi take ma¬
tere ne ljubil, ki tudi nevoljno dete za svoje
spozna; kdo ne bi sina rad imel, ki s trp¬
ljenjem svoje matere sočutje ima? O, ko bi
le tudi med nami tako bilo! — Toda glejte!
Stari oče in onemogla mati pri odraščenih
otrokih navadno nič več ne veljata. Kolikokrat
zbode svojeglaven sin s svojim hudobnim je¬
zikom sivega očeta globoko v srce; kolikokrat
rani jezična hči svojo slabostno mater v bo¬
lečo dušo! Marsikteri otrok računi že rano na
smrt svojih staršev; — pa tudi roditelji sprav¬
ljajo ne redkokrat ubogo dete iz sveta; — kaj
Pa imajo še le revni pasterki poleg očuha in
fflaeuhe tu in tam trpeti! Tudi med brati in
sestrami, znanci in sosedi je najti malo prave
ljubezni. — Oh, zakaj vendar je med nami
kristjani toliko sovraštva in preganjanja! Zdihni
toraj :

O Jezus! ravnaj moje oči, da ž njimi
nikomur ne zavidam; vodi moj jezik, da
Ž njim nikogar ne opravljam, in s svojo

314

ljubeznijo ogrej moje srce, da nikogar ne
sovražim, marveč vsakemu z besedo in
dejanjem rad pomagam. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

V. Postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan! Simeon se od za¬
četka križa brani, poznej pa zmirom z veeim
veseljem pomaga Jezusu križ nositi, nam ?
posnemo, naj bi tudi mi, vsak po svoji mo«'
m po svojem stanu bližnjemu v potrebi radi
pomagali, ne glede na hvalo in plačilo. -"
Ti slišiš, kako nekteri v siromaštvu in celo v
bolezni preklinja Boga, uro svojega rojstva,
gosposko, gospodarstvo, slabo vreme in druge
nezgode; kako se togoti mož nad ženo, m
izdaja hudiču njo, zakon in otroke, žena P a
svojega tovarša ali celo žiahto; — bi h ne
mogel vsaj nekaj pomagati, bodi si z dobro
besedo in tolažbo, ali pa vsaj z molitvijo? f
Ti slišiš, kako nekteri otroci preklinjajo svoje
starše, da so jih na svet spravili, pa j 1 ®

315

ne pomagajo trohice ne na duši, ne na telesu.
0 koliko lepih prilik se ti ponuja, za take
križe milostljivo poprijeti in sirotam iz hude
zadrege pomagati, da se ljubi Bog dalje ne
žali tvoj bližnji pa še več ča>a ne trpi! Je¬
zu^ ki nikomur dolžen ne ostane, bi tudi tebi
enkrat obilno povrnil vse kar bi enemu naj¬
manjših dobrega storil. K njemu pa zdaj
zdihni rekoč:

O Jezus! odpuščenja prosim, — od-
puščenja zato. da dozdaj nisem le sam v
nadlogah preklinjal, ampak sem večkrat
tudi kriv bil. da sp drugi v tej pregrehi
živeli. Dodeli mi milost, da se črez vsa¬
kega usmilim, ki v potrebi svojo roko k
meni steguje, de enkrat tudi jaz pri tebi
usmiljenje najdem. Amen.

Oče naš. Oeščena si Marija. Čast bodi
liogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas,
VI. Postaja.

Veronika Jezusu potni prt poda.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

318

Poglej, ljubi kristjan! kako pobožna Ve¬
ronika ljubemu Jezusu %  nedolžnimi rokami
snažen prt poda, da se obriše; — in na tem
prtu se pozna potem njegovo sveto obličje. —
Oh, koliko prtov je najti tudi med nami, na
kterih marsiktera grenka solza visi! To je
prt, ljubi mož! ki ti ga je tvoja žena, kot ne¬
vesta k hiši prinesla, kterega si pa njej in
ubogim otrokom ti zapravil; — to je prt, ki
si ga lažljivi in krivični dediči po smrti po¬
kojnega skrivoma za se zadržijo ; — to je prt,
ki ga ti, neusmiljeni oderuh! zapuščenim si¬
rotam iz rok trgaš, ker se braniti ne vejo in
ne morejo; — to je prt, s kterim se gizdavei
nesramno oblačijo, da svoje grde grehe pred
svetom ložej zakrivajo in nedolžne pohujšujejo;
— to je prt, ki ga razuzdan zapeljivec ne¬
dolžni deklici v roke poda, da jo ložej za;
pelja; — to je prt, s kterim zviti grešniki
pri spovednici svoje grehe zakrivajo; — to je
prt, s kterim goljufi svoje krivice in hudobije
tajijo, da ne bi na svetli dan prišle, in s kte¬
rim se pred ljudmi pravične in poštene de¬
lajo ; — to je prt, v kterega zavit boš ne¬
koliko časa v grobu prhne!, in kterega bo na
sodnji dan Jezus celega pred vsem svetom
razkril. Zato pa zdihni k njemu:

O Jezus! zdaj le še prav spoznam,
kaka zavržena gnjusoba sem pred teboj
in celim svetom. O vtisni svojo lepo po¬
dobo globoko v moje srce, naj svoje

317

grehe prav spoznam, resnično obžalujem,
in se spokorim. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Očetu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

VII. Postaja.

Jezus pade drugikrat pod križem.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, o človek! kako Jezus pod težo
križa že drugikrat obnemore in na zemljo
Pade. Ali pa tudi veš, zakaj? Oh, zavoljo tebe;
ker po tolikih obljubah, tolikih spovedih in
tolikih letih še vendar le zopet v svoje na¬
vadno grehe padeš, in s tem Jezusa iz no¬
vega žališ. In po tvojih grehih pohujšani in
zapeljani zajdejo zraven tebe še tudi drugi
Q a grešne pote, in pridejo po njih v časno in
večno nesrečo. Kako boš popravil vse tuje
grehe, s kterimi si ob najdražji dušni kinč,
— ob milost božjo spravil nedolžne? Glej,
koliko jih bi prišlo enkrat v nebesa, ki bodo
°d tebe pohujšani, zavrženi v večno pogub¬
ljenje! O kako strašna sodba te čaka pri Je¬
zusu, ki bo vse duše, ki so zavoljo tebe padle
'u niso več vstale, tirjal iz tvojih rok! Le

318

prestej nje, ki si je pohujšal; — v.se to bodo
na sodnji dan tožile. Zato pa zdikni:

O Jezus! kako močno me greva, ker
sem po svoji razuzdanosti toliko duš ne
samo v greh in časno nesrečo, ampak
morebiti še tudi v večno pogubljenje spra¬
vil. Pomagaj mi, da zauaprej nikogar
več ne pohujšam, za vse od mene pohuj-
šane pa vedno molim. Amen.

Oče naš. Peščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

VIII. Postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Glej, ljubi kristjan! kako malo oseb z»
Jezusom na križevem potu gre; le nekoliko
usmiljenih žen in otrok ga spremlja, ter mu
z jokom pot posodi. Tukaj, kder bi zares
vredno bilo, pretakati potoke solz, se jih l e
malo prelije, drugod pa joka in žalovanja m
konca in kraja. — Oh, koliko jokanja «e sliši
po širokem svetu, — zdaj veselega /daj ža
lostnega, zdaj hinavskega, večkrat uidi |Z

319

jeze in prevzetije, večjidel le praznega, malo
pa za storjen greh, celo redkokrat, kadar je
Jezus razžaljen! Tu se joče nesrečno oženjen
mož, ki se svojega zakonskega križa več zne¬
biti ne more, tam pa toči britke solze zapu¬
ščena žena, ker njeni tovarš po kremah pre¬
moženje zapravlja; — tu se joka pozabljen
otrok, ki so ga oče ali nezakonska mati brez
nauka in strehe zapuščeno revše na svetu za¬
pustili, tam pa si briše iz oči vroče solze za¬
peljana sirota, ter milo zdihuje po zgubljenem
devištvu in poštenju; — tu joka težak, kte-
■emu trdosrčen oderuh krvavo zasluženega
plačila ne da, tam pa plaka ubogo družinče,
ker neusmiljen gospodar ž njim grdo ravna.
Kdo drugi zamore vse te solze posušiti, kdo
užaljena srca potolažiti, kakor le Jezus! Zato
pa zdihni k njemu:

O Jezus! kaj vendar mora to biti, da
jaz za časno zgubo več solz najdem, ka¬
kor za svoje neštevilne grebe? Kako je
to, da nad tvojim nezmernim trpljenjem
»obene žalosti ne čutim, in se mi ljudje,
ki sem jih morebiti jaz v nesrečo spravil,
nič ne usmilijo ? Oh, dodeli mi solze prave
pokore, da ž njimi svoje grehe objokujem.
Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Osmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

320

IX. Postaja.

Jezus tretjikrat pod križem pade¬

va Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Glej, ljubi kristjan! že tretjikrat pade Je¬
zus pod težo križa, in obleži pred teboj na
zemlji, kakor da bi te milo prosil, naj bi
vendar več v stare grehe ne padel, ampak za
vselej vstal in se resnično poboljšal. Pa ti še
ne nehaš grešiti, ampak se vračaš še nepre¬
nehoma v stare grehe nazaj; — oh, kako
boli to Jezusa! To ga teži, ter mu dušo in
srce potere. Kako je to, da ne moreš dati
grehu za vsikdar slovo? Nisi li še zadosti
globoko v greh zakopan? Kaj vendar imaš
od greha pričakovati? O le pomisli, koliko
srečnejši bi bil pri Jezusu ! — Kako dolgo pa
bo vse to še trpelo? — O ne dolgo več. 1“
kaj te čaka potem po tolikih v grehu preži;
vetih letih? Enkrat te bo greyalo, da si rajši
Jezusa, kakor greh zapustil, — ali takrat bo
prepozno. Bog dolgo čaka in veliko prizanaša,
ali slednjič pa udari brez vsega usmiljenja.
Kaj bo s teboj, če naglo in brez sv. zakra¬
mentov umrješ, in se s tolikimi grehi v več¬
nost preseliš? Zato zdihni:

O Jezus! zdaj spoznam, kako rad bi
mene v nebesih imel, ker za me toliko trpiš*
in z menoj toliko časa potrpljenje imaš.

321

In jaz, nehvaležnež sem na tebe do zdaj
tako malo mislil in te tolikokrat žalil!
0 nebeški pastir! bodi milostljiv meni,
zgubljeni ovci. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

X. Postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Glej, ljubi kristjan! kako trdosrčni voj¬
ščaki in hlapci nedolžnega Jezusa do nagega
slečejo ter mu grenko pijačo ponudijo. Pa ni
se čuditi, da črez Jezusa tako trpljenje pride,
saj je med ljudmi dan današnji najti le malo
treznosti, sramožljivosti in pravega usmiljenja.
Ali ne vidiš, kako slepi starši pogostokrat
lastne otroke slečejo, ker jim zdaj po nemar-
ščini, zdaj po tožbah zapravijo vse imetje,
tako da ubogi otroci pridejo na zadnje tujim
ljudem in sosečki na skrb; — kolikokrat pa
°dira tudi zapravljiva deca brez vsega usmi¬
ljenja lastne starše! In koliko je po širokem
svetu pijanosti, po kteri zgine v rnarsikteri
hiši vse blagostanje ia pride slednjič vse na

21

322

nič, ktera pa raztrga tudi mnogo deviških
vencev in prelomi še več krstnih in zakon¬
skih obljub! O koliko se popije danešnji dan
smrtnega strupa, zdaj po kaki nesreči, zdaj v
žalosti in jezi, ali pa tudi po zapeljivosti! Ni
čuda, da Boga greva, da je človeka stvaril.
Zakaj je toliko pijančevanja ravno po gospo¬
dovih dnevih, nasproti pa tako malo postov?
In kam se je največa braniteljica deviške
mladosti, ljuba sramožljivost skrila ? Oh, kaj
vse mora Jezus gledati, in koliko za to trpeti!
Zato zdihni:

O Jezus! kleče tebi dnes obljubim,
da hočem odsihmal trezno, sramožljivo in
pošteno živeti, da na dan ostre sodbe naj¬
dem pri tebi usmiljenje. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas.
XI. Postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, Kristus in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan! kako neusmiljeni
vojščaki Jezusu roke in noge razpenjajo, in
kako mu jih z žreblji na križ pribijajo. On pa,

323

kakor krotko jagnje trpi vse tiho in mirno,
naj bi človek njegovo ljubezen bolj spoznaval.
Ali kaj, da grdo sovraštvo poprej ne miruje,
dokler Jezusa na križu ne umori; — človek,
ves zaslepljen se za nič ne zmeni in ničesar
ne veruje, ampak dirja vedno le za grehom,
Jezusa pa pribija na križ. 0 kolike bolečine
pretrpi Jezus na križu, in kako malo jih je,
ki bi si njegovo trpljenje k srcu vzeli! O le
glej! Jezus prenaša nepopisljive muke viseč na
postelji trdega križa, človek pa se valja leta
in leta po postelji nesramne zapeljivosti. O
koliko skrivnih grehov, ki v nebo upijejo, se
stori na samski, pa tudi na zakonski postelji!
In vse kletve, laži, grda obrekovanja in oprav¬
ljanja, s kterimi svojega bližnjega brez vsega
usmiljenja v srce zbadaš, kaj so drugega, ka¬
kor ostri žreblji, ki jih zabijaš Jezusu v roke
in noge! Kdaj vendar bo konec vsem tem
grehom, — in kdo bo pomagal Jezusu s križa ?
Vsaj zdaj se obrni z zgrevanim srcem k njemu
in zdihni:

O Jezus! zdaj le še prav spoznam,
da s svojimi grehi nisem samo bližnjemu
na duši škodoval, ampak da sem ranil ž
njimi občutljivo tudi tvoje presveto srce
in tvoje ude, in te pribil na križ. Zato pa
le prosim, odpusti mi, saj imam resnično
v oljo, nikdar več grešiti. Amen.

21 *

324


Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas.

XII. Postaja.

Jezus na križ povišan umrje.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan ! kako milo se Je¬
zus na križ povišan od svojih poslovi, in kako
potem z nagnjeno glavo umrje. Pa v smrtnik
težavah mu nikdo glave ne podpira, nikdo ga
ne tolaži; — od vseh je zapuščen. Kde le
so zdaj tisti, kterim je Jezus toliko dobrot
skazal; — kam so se poskrili oni, ki jih je
ozdravil ? Niso li nič slišali, da njih dobrot¬
nik na križu trpi? Zakaj niso prišli, ga za¬
govarjat ali vsaj v smrtnih težavah tolažit?
Oh, kako hitro pozabi vendar človek na pre¬
jete dobrote! Zato pa, ker ljudje z Jezusom
nobenega usmiljenja nimajo, žaluje za njim
vsa narava. O človek! kaj bo s teboj, če ti
Jezus vse to enkrat povrne, in tudi k tvoji
smrti ne pride; — kam boš odposlal potem
svojo dušo, in kam svoje telo? Ako boš živel
brez Boga, moral boš brez njega tudi umreti;
— ali kaj pa te čaka po taki smrti v več¬
nosti? In vendar, kako malo, kako slabo se

325

pripravljajo ljudje v življenju na srečno smrt;
— oh, kolikokrat še celo pripomagajo sebi in
drugim k nesrečni smrti! Zato pa zdihni:

O Jezus! koliko ljudi je moralo tudi
že zavoljo mene morebiti v zemljo iti,
ker jim nisem na,boleni postelji pomagal,
ampak sem jim celo smrt želel. Imej z me¬
noj usmiljenje, ter me varuj nagle, nepre-
videne in nesrečne smrti. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

XIII. Postaja.

Jezusa s križa vzemejo in Mariji v naročje položijo.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej, ljubi kristjan! kako je žalostna
mati Marija tudi mrtvo truplo svojega Sina
ljubeznjivo objela in ga v svojem naročju dr¬
žala. Tako ravna prava ljubav; — to stori
čiste ljubezni plamteče srce! — Kje so pa
dan danešnji taki otroci, — kje take matere ?
Pač so srečni starši, ki še imajo nedolžne
otroke v svojem krilu; — srečni so pa tudi
otroci, ki radi doma pri svojih starših osta¬
nejo ! Oh, najdeš pa tudi starše, ki se za

326

lastne otroke ne zmenijo ter nje pustijo brez
vsakega nauka, nje pohujšujejo in jim do¬
volijo, cela leta v zapeljivosti živeti, ali pa
nje celo zavržejo in malovrednim ljudem pre¬
pustijo ! So pa tudi otroci, ki lastnih rodi¬
teljev pri sebi ne trpijo, jih brez usmiljenja
v tuje hiše odpravijo, jih celo na smrtni po¬
stelji ne obiščejo, še matij pa potolažijo in za
nje skrbijo. Le poglejte po svetu, kako se
marsikteremu dedeku, kako punci tu in tam
godi; — glejte, kakšni so nekteri očuhi in
snehe; kako zapuščeni nekteri pasterki, in
oh, kako hudo se s premnogim nezakonskim
otrokom ravna, ki je sebi in drugim v nad¬
logo ! Kje je tukaj prava ljubezen ? Oh, koliko
je pa tudi kristjanov po imenu, ki za Jezusa
in Marijo ne marajo, ampak živijo leta in leta
brez Boga! Ali prišla bo ura, ko bodo Jezusa
in Marijo klicali na pomoč, — pa zastonj;
ne bota se jim oglasila. Preudari to dobro,
ljubi kristjan! in pomisli, kako bo s teboj po
smrti! Zdaj pa zdihni:

O Jezus! bojim se pravične in ostre
sodbe, ki me čaka po smrti v večnosti,
kajti marsikaj skritega iz mojega živ¬
ljenja bo prišlo takrat na svetli dan. Da
mi pa bo smrt sladka in sodba mila,
hočem zanaprej vedno po sv. veri živeti.
Amen.

327

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

XIV. Postaja.

Jezusa v grob položijo.

V. Molimo te, Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet od¬
rešil.

Poglej še zdaj, ljubi kristjan! kako Je¬
zusa v grob položijo, in premisli, kako se na
svetu vse hitro spremeni. Vse je prah in pe¬
pel ; — človek je le senca, in celo kratko je
njegovo življenje. Po kratkem bivanju se skrije
iz te zemlje, in kmalu ne ve nikdo več za
njegovo ime. Glej! Ko so Jezusovo truplo v
grob polagali, je njegova duša bila že v pred-
peklu pravičnim v pomoč. Pomisli pa zdaj!
Ko bodo tebi oči zatisnjene, roke v križ
dejane in usta zavezana; ko bode tvoje mrtvo
truplo v trugo položeno, — bo li takrat tvoja
duša prišla med izvoljene k Jezusu ? Kaj ti
poreče tvoja vest? — Glej, morebiti se boš
v kratkem vlegel, da bi se na tem svetu več
ne prebudil! človek, ki te bo zagrnil, hodi
znabiti že mimo tebe. Poznaš li motiko, s
ktero ti bo grob skopan; — in črva? Mali
je sicer, in vendar bo tvoje truplo celo vničil
0 zmisli večkrat na svojo morebiti bližnjo

328


smrt in popravi zdaj, dokler še imaš čas, kar
ti je težkega na vesti. Nikar se ne zanašaj
na svoje znance in domače ljudi. Komaj bodo
tvoje truplo pokopali in si tvoji reči razdelili,
boš morebiti od vseh celo pozabljen, — ali
pa te bodo še ogovarjali in kleli; bo li tako
tvoji ubogi duši kaj pomagano ? Zato pa
zdihni zdaj:

O Jezus! zanaprej si hočem poslednje
reči: smrt, sodbo, pekel in nebesa po*
gostoma k srcu vzeti, saj ne vem, kaj
me po tem življenju čaka. O bodi meni
ubogemu grešniku v življenju in v več¬
nosti milostljiv. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

329

Molitev.

0 Jezus ! umreti mora vendar strašno
biti, ker se vsa narava smrti tako zoper¬
stavlja. Zato se pa tudi jaz smrti bojim,
toliko bolj, ker ne vem, kakšna sodba me
v večnosti čaka. Kaj rad bi še nekaj
časa živel, da bi zamogel še kaj dobrega
storiti, pred vsem pa se resnično spokoriti.
Dobro vem, kako težko bom zapustil svet,
starše, otroke, znance in prijatelje, In
kako tudi bi se zamogel smrti veseliti,
ker neA r em, bom li zveličan ali pogubljen;
kako brez straha ostremu sodniku na¬
sproti iti, ker se še nisem čisto spovedal,
ne svojih grehov prav obžaloval in ne za
nje zadostil? In tudi v smrtni sili me bodo
niorebiti napadale strašne skušnjave,
kterih se ne bom mogel ubraniti. Ce pa
še v zadnji uri le en smrtni greh storim
in v tistem oči zatisnem, — oh, kam
pojde potem moja uhoga duša? Zato pa,
o Jezus! kličem zdaj k srcu tvojega trp¬
ljenja in usmiljenja ter te prosim, naj mi
bo tvoj križ in tvoja smrt vedno najlepši

330

nauk za celo moje življenje in najslajša
tolažba v moji smrti.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam pri¬
poročim svojo dušo in telo, svoje življenje
in smrt. Amen.

Oče naš. Cesčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

•=oS\P^5CVc!o.

331

Pesmi.

Mesna pesem.
Vstop.

Pred Bogom pokleknimo,
Povzdignimo srce!

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.
Daritev svete maše

Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grehe naše,

In varje nas nadlog.

Mi v  grešniki spoznamo,
Žalili smo Boga;

O težko vest imamo,

Pokoja nam ne da.
Marija, vsi svetniki!

Pomoči prosimo,

Da v  grešniki veliki
Še milost najdemo.

Slava.

Bogu bod’ čast in hvala!

Na zemlji mir ljudem,
Da milost božja dala
Rešenje vsem stvarem.

Bog! hvalo ti pojemo,

Ši prišel greh odvzet,

Ti slavo, čast dajemo,

Ker sam. o Bog! si svet.

Evangelj.

Bog sam nam oznanjuje
Y življenje srečni pot,
Temolo razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjani! poslušajmo,

Kar Jezus nas uči,

Po njem se vsel’ ravnajmo,
Izglede nam deli.

Vera.

Jaz verjem, Bog nebeški.

Da ti si stvarnik moj;
Odrešil rod človeški
Je Sin edini tvoj.

Svet’ Duh pri nas prebiva
Od Jezusa poslan;

Dare njegove vživa

Na zemlji vsak kristjan.

Kar si, o Bog! oznanil.

Kar tvoj je Sin učil,

V katoTški cerkvi hranil,
Ter za njo kri prelil.

To verjem vse resnično,

Le Bog! pomoč mi daj,
Živeti tud' pravično,

Da pridem v sveti raj.

Darovanje.

Sprejmi Bog, Oče večni!

Od nas prečisti dar,

Ki grešniki nesrečni
Ga damo na oltar
Za svoje hudobije,

In celega sveta;

Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,
Gospod-Boga prosimo,

Da mu prijeten bo:

Da njemu bo v češčenje,

V zahvalo in na čast,
Kristjanom pa v življenje,

In sveti cerkvi v rast.

Svet.

Svet, svet, svet Bog nebeški!

Oblast imaš črez vse;

Cel svet, ves rod človeški
Ti hvalo, čast daje,

Naj vedno hvaljen bode
Tvoj Sin, zdaj darovan,
Odrešit vse narode
Od tebe nam poslan.

Vse cerkve poglavarja
Se spomni, o Gospod!

Vseh škofov in cesarja;
Ohrani jih povsod.

334

Ti vodi vse kristjane,
Preljubi duš pastir,

Da bodo tebi vdane,

Jim daj nebeški mir.

Po povzdigovanji.

O angeli hitite,

In pridite z nebes!
Presveti kruh molite,

Ni kruh več, Bog je res.
Počutkom je telesa
Zdaj Jezus tukaj skrit,

O da bi šli v nebesa
Ga gledat in častit!

O Jezus! ti se vsmili
Duš bratov in sestric,

Da bodo mir dobili,

Odreši jih iz vic.

Pa tudi nam dodeli
Po smrti sveti raj,

Da bomo ž njimi peli
Ti hvalo vekomaj.

Naš duh, o Bog! ti poje:

Bod’ češčen, Oče ti!
Kraljestvo pridi tvoje,

Naj se, kar češ, zgodi.

Daj nam kruh, hrano zdravo
Odpusti nam dolge,

Ne vpelji nas v skušnjavo,

In reši zlega še.

Sveto obhajilo.

Moj Jezus! tebe vžiti
Iz srca hrepenim,

Pa sem nevreden priti,
Ker toljkokrat grešim.
Očisti dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Mi skazi milost svojo,

Da v revno srce greš.

O Jezus! k meni pridi.
Preženi grehov noč,

Da duša moja vidi
Ljubezni tvoje moč.
Ostani vedno v meni,

Da v tebi jaz živim,

Z menoj se trdno skleni,
Da te več ne zgubim.

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Počastili Boga,

Očetu darovali
Sina njegovega.

Mrtvim in živim sprava
Naj pri Očetu bo,

Nam bodi pa zastava,

Da pridemo v nebo.

336

Oče naš.

Očeta ino Sina
In Duha svetega,

Y časti tega imena
Častimo mi Boga.

Molitev ta je sveta,

' S katero je učil

Kristus častit, Očeta
In nam jo naročil.

Oče naš! ki v nebesih
Kraljuješ vekomaj,

Na dušah in telesih
Svoj blagoslov nam daj.

Vsel’ bodi posvečeno,

Tvoje sveto ime;

Svetejše ni nobeno,

Kakor nam tvoje je.

Tvoje kraljestvo pridi
Po naši smrti k nam ;

Tvoja volja se ’zidi
Na zemlji kakor tam.

Daj nam vsakdanj’ga kruha
Za dušo, za telo:

Pošlji nam svet’ga Duha,

Ki ga posvetil bo.

Odpusti, mi želimo,

Vse naše grehe nam,

Kakor mi odpustimo
Vsem svojim dolžnikom.

Ne vpeljaj nas v skušnjavo,
In zlega reši nas,

Ter daj nam misel pravo,

Te ljubit vsaki čas. Amen.

Postna k predigi.

Sem, sem, o grešnik pridi!
Poglej zveličarja,

Na strašnem lesu križa
Za te razpetega.

Njegovo sveto lice,

Premisli o kristjan!

Ni skoro več poznati,

Je polno britkih ran.

Od nog do vrha glave
Je z ranami pokrit,

Ne vidiš kože zdrave, ,

Vsak ud ima razbit.

Le tvoji grehi krivi
So vseh teh bolečin,

Za tebe dolg plačuje
Na križu božji Sin.

Glej! Jezus glavo nagne,
Umerje za ljudi,

Ko v strašnih mukah dušo
Očetu izroči.

Zdaj se vsa zemlja trese,

In solnce luč zgubi;

Nad Jezusovo smrtjo
Strmijo vse stvari.

Alj s križa !ue življenja
Prisveti nam lepo,

In v zdaj najveei grešnik,
Ce hoče, gre v nebo.
Se na me, Jezus mili!

Iz tvojih svetih ran
Žar milosti naj sije
Na strašni sodnji dan.

Prva adventna.

Marija, bod’ češeena,
Danica ju terna!

Prelepo razsvetljena
Mati zveličarja!

Brez vsega madeža,

Ti bodeš porodila
Nam Sina božjega.

Od božje visokosti
Arhangel je poslan,

K devici greha prosti,
Gabriel imen’van,

On tako govori:

„češčena si Marija,
Vsa polna milosti \“

Marija razumela
Besed njegovih ni,

Zato pa je želela,

Naj ji odgovori.

„Marija se ne boj!

Glej, ti si milost našla,
Svet duh je ženin tvoj".

„Bog hoče, da spočela
V telesu svojem zdaj,

In Sina boš imela.

Ime mu Jezus daj!
Glej, Sin Najvikšega
Kraljeval bo na tronu
Očeta Davida 11 .

Kak bo se to zgodilo,

Ker ne spoznam moža?
„Vse bo se dopolnilo",
Odgor angel da
„Obsenčil tebe bo
Svet duh, da porodilo
Deviško bo telo.

Glej mati že postala
Elizabeta je,

Ki je imenovala
Nerodovitna se.

Saj, nemogoča ni

Pri Bogu reč nobena,
Kar hoče, se zgodi 11 .

Na to Marija rekla:

„Naj meni se zgodi,
Gospodova sem dekla,

Kar on z menoj stori“.
Tesel še angelj zdaj
Pozdravi njo, in nese
Odgovor v sveti raj.

Se odprejo nebesa,

Sin božji gre na svet,

340

’Z Marij'nega telesa
Telo si hoče vzet’;

Se trudit’ in trpet’,

Za grešni rod človeški
Na lesu križa vmret’.

O božja porodnica,

Prelep deviški cvet!

Daj nam devic devica,

Ti pesem slave pet’:

Kdar pa nam vmreti bo, ;

Pomagaj, o Marija!

Da pridemo v nebo.

Druga adventna.

Vi, oblaki, ga rosite!

Ino zemlja naj ga da!

Ve nebesa nam pošljite
Skor’ zveličarja sveta!
Milo so ljudje zdih’vali.

V grehih in temi ječali;
Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški vsmili,

Vidi toljko bolečin:

Da bi se ljudje rešili.

Se ponudi božji Sin.

D’vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Glej, pokorno je srce,

Kar Gospod mi zapove.

341

Zgodba sveta in vesela!

Nam odklene vsem nebo:
Glej, devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,

Se za miolst zahvalimo;

Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti že je spanja,
Glas nebeški kliče nas,

Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.

Vsi odvrzimo hudobo,

Pa oblecimo svetlobo,

Da preide greha noč,

In nas vodi božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostol nas uči,

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Oegar prihod se nam bliža,

Da prav s čistim srcem vsak
Bo Mesiju bolj enak.

O zveličar! pridi skoraj,

Da se spolni, kar želim,

In prinesi moč od zgoraj,

Da se čisto spokorim;

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vžiya duh človeški;

342

Daj, da pridem sodnji dan
K ovcam na desno stran!

Sladko ime Jezus.

O Jezus, sladek moj spomin !
Veselje srčnih globočin,

Crez med in pa sladčice vse
Nazočnost tvoja sladka je.

Ni moč zapeti lepšega,

Ni slišati srčnejšega,

In slajših misel tudi ni.

Kot si, o mili Jezus, ti!

Spokornikom si upanje,
Pravičnim pa veselje vse;

Tem dober, ki te iščejo,

Kaj tem še, ki te najdejo!

Naš jezik je ne dopove
Tud’ črka ne sladkosti te;

Le kdor si skusi, ve in zna,
Kaj ljubiti je Jezusa.

O Jezus, vernih src sladkost!
Živ vir in pameti svetlost!
Napolniš z radostjo srce,
Presežeš vseh ljudi želje.

Lepota, Jezus! angeljska,

V ušesih pesem milena,

Ti v ustih si presladek med,
In v srcih pa nebeška jed.

343

50 lačni še, ki te jedo,

Jih žeja še. ki te pijo;

Si ne žele nič ljubšega,

Ko tebe mikga Jezusa.

O sladki Jezus, moje vse!

51 moje duše upanje,

Te solzne iščejo oči,

Po tebi duša hrepeni.

Ostani, o Gospod! pri nas,
Ostani, Jezus večni čas;
Pi-eženi duha nam terno,

In nas napolni z milostjo!

O mili Jezus, čutim naj
Ljubezen močno tvojo zdaj;
Pripelji me v nebeško slast,
Da večno gledam tvojo čast.

Veselje bodi, Jezus! nam,

Ki boš plačilo naše tam,

Ti bodi naše slave vir.
Zveličanje, nebeški mir 1

Trpljenje Jezusovo I.

V vrtu tam na Oljski gori,
Izveličar naš kleči:

Luna sije v bledi zori,

On krvavi pot poti.

Ga obhajajo težave,

Gleda strašno Golgoto;

34  4

In učencev trudne glave
Mirno tam počivajo.

Že sovražna truma h ruje,
Iškarjot jo sam pelja,

Jezusa on poljubuje,

Ga sovražnikom izda.

„Koga iščete?" jim reče,

Vse popada in leži;

Ker se jim pa branit neče,

So ga križem zvezali.

Iz ljubezni do Očeta
Trinogom pusti se vjet,

In za grehe vsega sveta
Hoče kakor jagnje vmret.

Penijo se vrtoglavci,

Ves pohleven on molči;

Ljudstvo šuntajo hinavci,

Da le: „križaj ga!“ kriči.

Tuj sodnik na sodnem stoli
Ga nedolžnega spozna;

Truma pa v dvorišči doli
Se vtolažiti ne da.

„Jaz ne najdem", Poneij vpije,
„Greha; smrti vreden ni!“

„Le črez nas se naj razlije",
Kliče ljudstvo, „njega kri!“

Eoke si Pilat zdaj vmije,

Križat Jezusa pusti,

Grozno breme hudobije
Njemu ljudstvo navali.

Gora strma ino bridka,

Težek križ in pot je trd :
Jezus ide brez počitka.

Za nas voljno v grozno smrt

Ves oslabljen Jezus dojde
V glav mrtvaških strašni kraj
ha v nebesa človek pojde,
Vmira on na križu zdaj;

Kri preliva in plačuje,

Kar je Adam pregrešil,

Za sovražnike zdihuje,

Da bi Oče odpustil.

Ves nedolžni Jezus vmira.

Ljudstvo njemu se smeji ;

Le k Očetu se ozira,

In mu dušo izroči.

Pokati začele skale,

Tresti zemlja in nebo;

Grešne trume so spoznale:
„Pravi božji Sin je to!“

Vidiš tam pod križem stati
Jezusa prijatelje;

Z njimi začni žalovati;

Tudi ti razjokaj se!
Magdalena solze taka,

Ljubi Janez se solzi,

346

S svoj’mi solzami omaka
Mati svoj’ga Sina kri.

Njega duša obiskuje

Vernih duš poeiven kraj,

In v  pred peklom oznanjuje
Se očakom sveti raj.

Truplo v skalo pokopali
Žalostni prijatelji;

Skrbno so zavarovali
Jezusa sovražniki.

Jezus s’cer je moral vmreti
Da bi nam življenje dal;

Vendar v zemlji ue strohneti,
Sam je spet od smrti vstal.

Hudobija tega sveta
Zdaj premagana leži;

V časti svojega Očeta
Izveličar naš živi.

Trpljenje Jezusovo II.

Daj mi, Jezus, da žalujem,

Smrt, trpljenje, objokujem,

Ki si jagnje, ga prestal,

Grehe zbrisal, milost dal.

Odpevek:

Jezus, daj da tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

In trpljenje prebridko
Naj pomoč nam v smrti bo.

Nas odrešit’ smrt si zvolil,

Pred Očetom trikrat molil,
Si krvavi pot potil,

Kel’h trpljenja čisto spil.

Tolovaji te obdali,

Zvezali te in peljali,
Uklenili ti roke,

Ktere celi svet drže.

Umoriti te sklenili,

Križaj ga hudobni vpili,
Tepli, bili, da se kri
Iz bolečih ran cedi.

Trnje bodo čelo tvoje.

Za velike grehe moje;

Tebi Jezus, kralj sveta,
Žezlo, trst se v roke da.

Oh, na križ so te razpeli,

In na križu te še kleli ;
Toljko si za nas trpel,

Da si grehe nam odvzel.

Naši grehi te izdali.

Jezus! so zasramovali,
Tepen za naš greh si bil
In na križu kri prelil.

K tebi čemo se podati,

Za pregrehe žalovati,

Da se tvoja rešnja kri
Kdaj nad nami ne zgubi.

348

V čast trpljenja Jezusovega.

Čem trpljenje tvoje peti.

Vs milj en je s teboj imeti,

0 nedolžno jagnje ti!

Ki mi greh odvzelo si.

Jezus! vtisni rane svoje
Mi globoko v srce moje,

Bodi meni tvoja kri
K spravi in zveličanji.

Vidim te na goro iti
In za grešnike moliti;

V ogradi tam ti klečiš,

In krvavi pot potiš.

Tebe vezat, tebe suvat,

Kanit ino zasramovat
Pridejo sovražniki,

In prerad se vdaš jim ti.

Grdo te sodniki 'majo.

In vojščakom te predajo,

K stebru te privežejo
Nevsmiljeno bičajo.

Venec s trnja 'maš na glavi,

Z njim preboden, ves krvavi,
Bolečine vse trpiš,

Kadovoljno vlečeš križ.

Strašno ranjen, slab in bledi.
Med hudobnikoma v sredi,
Umiraš na križu tam,

Ino daš življenje nam.

349

Jaz sem uzrok smrti troji,
Jezus! tebe grehi moji
So predali, bičali,

Kronali in križali.

Oh, iz srca nje zdaj zgrivam,
In se v tvoje rane skrivam,
Da se tvoja rešnja kri
Kdaj nad menoj ne zgubi.

Sveti križev pot.

Oh pridite stvari!

Kaj, glejte, se godi!

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi!

Kazbičan, zapljuvan,

In kronan, zasram’van ;
Pred sodbo je peljan,
Nedolžen v smrt izdan!

Glej! križ mu nalože
Na ranjene rame!

Oh. jagnje božje gre
In nese vseh dolge!

Opešal je v močeh,

Podrl ga križ, naš greh,
Ytopljen v sveta dolgeh
Leži potrt na tleh.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater Sin;

350

Nji gre meč bolečin
Do srca globočin.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te
Ne brani križa se!

S prtom Veronika
Obriše Jezusa ;

Spomin za to ji da
Trpljenja bridkega.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O nehaj, grešni svet
V pregrehah še živet’.

Ve vsrailjene žene!

Ne jokajte za me;

Le točite za se;
Spokornosti solze,

Oh! Jezus omedli,

Pod križom spet leži;
Naj vendar se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi

Ko pride na goro,

Ga slečejo grdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

Na križ ga polože,
Bazpno roke, noge;

Žreblji mu zdaj nove
Še rane narede.

Na križu tam visi,

Oh, sveta teče kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

Marija, k teb’ bitim,
Tvoj’ga Sina častim;

Z vama dokler živim,
Rad jokam in trpim.

Za naš greh mrtvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega srca.

Sklep.

O Jezus, hvala zdaj
Ti bod’ in vekomaj;

Po tvoji smrti daj
Nam priti v sveti raj!

Sveti križ.

Kraljevo znamnje se blišči,
Skrivnost nam s križa zažari
Na njem življenje smrt stori,
Življenje s smrtjo nam dobi.

Za nas je od krvi neznan,
Odprta je njegova stran,

Mu lije rešna kri iz ran,

Da greh sveta je bil opran.

352

Zdaj je zveličar dokončal,

Kar David je prerokoval,
Narodom vsem oznanoval,

Da bo z lesa Bog kraljeval.

Prelepo in sveto drevo,

Kudeee pisano s krvjo!

Si bilo vredno ti samo
Nosit tak sveto telo.

Na tebe je pribita b’la
Odkupščina vsega sveta,
Pravici žaljen’ga Boga,

Da pekla rop je rešila.

Si češčen ti, presveti križ!
Edin nam upanje deliš,

Le ti nam milost zadobiš
In nam odpiraš paradiž.

Čast, hvala bodi vekomaj,
Neskončnemu Bogu vselaj!
Presveti križ nam vernim daj,
Da pridemo v nebeški raj!

Jezus Nazarenski.

Zdi se mi, da vidim mesto,
Mesto tam Jeruzalem;
Vidim ljudstvo tam nezvesto
Jezusa peljati sem.

Grozno Golgota se trese.

Pravit slišim strašen glas:
Glej! nebeški stvarnik nese
Tamkaj težki križ za nas.

Glej! ki stvariJ je svetove,

Z nič poklical vse stvari;
On. ki vse živi rodove.

Zdaj na zemlji tam leži.
Vse ga tepe, vse ga suje,

Vse mu grenko smrt preti,
Ves pod križem omaguje,

In krvavi pot poti.

Kje ste zdaj vi Galilejci,
Kterim on je kruh delil?
Kje bolen i ino slepci,

Ki vas zdrave je storil?

Da bi tukaj pričevali.

Da je Jezus pravi Bog; —
Daleč tam so vsi ostali,

Ktere rešil je nadlog.

Strašna ura zdaj prihaja —
Sera pogledaj, grešnik, ti!
Strašna groza me obdaja.

Viditk ljudstvo kaj stori.
Svete roke zdaj pribije —
Grešnik, grešnik sem poglej!
Sveta kri po križu lije,

Oh, pokoro delaj zdaj!

Jezus Nazarenski vmira.

Strašno ziblje se nebo;
Plaho ljudstvo se ozira,

Trde skale pokajo!

Milo gleda luna bleda,

Svetlo solnce otemni,

354

Jezus prot' nebesom gleda,
Vpije — klice, govori:

„Oče! zdaj je dokončano,
Grešnik bo zveličan spet
Vsem rodovom bodi znano,
Da je rešen celi svet!“
Zdaj še sveto glavo nagne
In Očetu se zroči:

O nedolžno božje jasnje!
Naše upanje si ti.

Obljuba ljubezni.

O večna resnica!

Jaz ver’jem na te;

O milost neskončna!

Jaz upam na te ;

O večna dobrota!

Jaz revna sirota
Te ljubim črez vse.
Oglej se na me !

Oh! zdaj še le čutim,
Kak slepi sem bil;

Da z grehom prekrutim
Sem te žalostil.

Jaz revež sem tvojo
Ljubezen in svojo
Tolažbo zgubil
In tebe žalil.

Oh, srce mi poči
Od žalosti zdaj,

Te prosim pomori.

Mi milost podaj!

Ysa kri, ktera teče
Po križu, mi reče:
/Tolaženja dar
Ti dajem vsikdar“.

Ok, Jezus mi pravi:

„Poglej. mojo stran,

In krono na glavi,

In mojih pet ran.

Na križu viseči
V ljubezni goreči,

V ljubezni sem vmrl,
In raj ti odprl".

Glej! ’z Jezusa teče
Za me resna kri!

Oh, močno me peče,
Srce me boli;

Da nisem ga ljubil.

Pa zdaj bom obljubil,

Da ga ne zgubim,

In ne žalostim.

Zato se jaz križa
Na večno držim.

Ko smrt se mi bliža,

Da ga ne zgubim.
(Jem s križem živeti,

Yse križe trpeti;

Cern s križem zaspat',
In s križem ustat’!

356

Velikonočna.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smrt, trohnoba!

Velikonočno jagnje bil,

Je drago kri za me prelil. Aleluja, aleluja

Otet je človek, rešen!

In v brezdno satan trešen!

Zgubila smrt je svojo moč,

Odprt je grob, in kamen proč. Aleluja!

Odrešil je očete
V predpeklu dolgo vjete;

Častito jih pelja v nebo,

Po grehu jim zaklenjeno. Aleluja!

Kak svetijo se rane
Nevsmiljeno mu dane!

Veselje angelsko doni,

Da smrt je mrtva, nas uči. Aleluja!

Je trdna naša vera,

Resnica jo podpera;

Zveličar je od smrti vstal,

Še nas ne bode grob končal. Aleluja!

Mi bomo kratko spali,

Iz groba nekdaj vstali,

Obudil bo trobente glas,

V nebesa peljal Jezus nas. Aleluja!

Dopolnit’ moje želje,

Pripravit mi veselje

Si šel, zveličar, pred menoj;

Bom prišel, upam za teboj. Aleluja!

357

Daj se mi spokoriti,

V nebesa srečno priti,

Kder pri Očetu ti sediš,

Plačilo zvoljenim deliš. Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen;

S krvjo bom jagnjeta opran,

Med tvoje svate svat odbran. Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Ko ti, o Jezus, bratom brat,

Daj tudi nam od smrti vstat! Aleluja!

Pred sv. rešnjim telesom.

Cvetlice ve! ki noč in dan evetete
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete,

Se srečne pred ne ločite od tam;

O da bi mogel jaz, ko ve umrete,

Na vaši stopnji bit’, pred Jezusom,

Da bi pred njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje.

Tud’ blagor vam. ve svetlobele sveče!

Gorite tam zveličarju na čast;

O da bi jaz deležen bil te sreče,

Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast!
Da bi, enako vam, srce goreče
Povžilo v meni se Gospodu v last;

Bi jaz zamenjal z vami stopnjo svojo,
Dosegel koj bi srečo, radost svojo.

358

Bod’ slava tebi, blažena posoda!

Ki v tebi on prebiva, ljubi moj;
Vdeljena ti prečastna je osoda,

Kot božji hram se svetiš pred menoj.
O ko bi služba hraniti Gospoda
Mi dana bila le en dan — nocoj!
Yes gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker v meni bi ljubezni plara prebival.

Alj vendar kelih, sveče in cvetlice!

O koljko sem srečnejši jaz, kot vi!

Ge pride k meni zvest’ pastir ovčice,

Mi vziti svoje da meso in kri;
če v Jezusu prejmem nebes sladčiee
In v srcu mojem Kristus sam živi!
Takrat medlim, mrjem moči ognjene,
Ker se zveličar moj sam z menoj sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okolj te luči neprenehoma,

Od vere in ljubezni živi tukaj,

Ogrevaj se v svetlobi ljubega.

In kadar se ti da prejeti, ukaj,

S teboj mu poje truma angelska;
Objemi ga, trdo se ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus meni!

Večerno pozdravljenje Jezusa.

Kak daleč od tod je tvoja pot,

O Jezus! še od mene?

Mrači se že, vse rosno je,

In zvezde razsvetljene. _

359

O pridi vsaj na večer zdaj,
Obišei dušo mojo!

Odprto je moje srce
Za preb iv ališče tvoje.

Glej, temna noč, skušnjave moč
Me hitro spet sprehaja;

Le kder si ti, tam straha ni,
Skušnjava tam ne vstaja.

Zveličar moj. o daj nocoj
Pri tebi, da počivam;

In jutre spet nebeško jed
Pri tvoji mizi vživam.

Ogledaj se, kak željno te
Že čaka duša moja:

Obišči njo, naj vselej bo
Nevesta zvesta tvoja.

Počivaj ti le v srcu mi
S čednostjo zasajenem;

Naj tebi le odpira se.

In drugemu nobenem’.

Oh. vsliši me, in pusti se
V lepoti svoji vživat’!

Naj bo odprt nebeški vrt,

Da pridem tje prebivat.

Govori tam. o Jezus sam
Prijazno z dušo mojo;

V ljubezen jo obleci vso,

Olepšaj z gnado svojo.

360

0 Jezus moj! bod’ ti z menoj,
Daj meni se objeti;

Oživi me, kdar solnčice
Od jutra spet zasveti.

Češčena si Marija.

Ko v jasnem jutru primiglja
Nam zvezdica daničica.

Se sliši milo že zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;

In z zlato zarjo vse časti:
„Cešeena si Marija ti!“

Ko višej sije solnce že,

Vzdiguje se, na poldne gre;

Se sliši zopet nam zvonenje,
Mariji v čast in počeščenje;
črez hrih in plan se oglasi:

„češčena si Marija ti!“

In kadar solnce že ljubo
Nam za goro žari slovo.

Se glasno čuje še zvonenje
Mariji v čast in počeščenje ;

V večernem hladu se glasi:

„ Češčena si Marija ti! “

„Ceščena si Marija ti!“

Naj se glasi do konca dni!

Naj vedno sliši se zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:

„ češe ena si Marija ti!

Sladko ime 3Iarije. I.

Sveto, sveto je, Marija! tvoje ime;
Najsvetejša hči Očeta
Si brez madeža spočeta.

Sveto, sveto je. Marija! tvoje ime.

Ljubo, ljubo je, Marija! tvoje ime;
Ti si vzrok nam naše sreče,

Vir ljubezni s tebe teče.

Ljubo, itd.

Milo, milo je, Marija! tvoje ime;

Ti si vsikdar mati mila.

In nas ne boš zapustila.

Milo itd.

Lepo, lepo je, Marija! tvoje ime;
Lepše siješ, ko danica.

S solneem venčana kraljica.

Lepo itd.

Močno, močno je, Marija! tvoje ime
Vsi sovražniki zbežijo.

Ko zakličemo Marijo.

Močno itd.

Sladko, sladko je, Marija! tvoje ime
Daj nam srečno ljuba mati
V dolgo večnost potovati.

Sladko itd.

362

Sladko ime Marije II.

K tebi Marija,
Vsmiljena mati!
Dnes pribežati
Srčno želim;

Tvoj’ga imena
God počastiti,

Tebe ljubiti
Ves hrepenim.

Vtrinja ko zarja se,
0 devica,

Moja kraljica,

Tvoje ime!

Milosti polno,
Zlahno in sveto,

V Bogu je vneto
Tvoje srce.

Vsmili Marija
Vboge se srote,

Mati dobrote,

Zmisli na me!
Kedar težave
Stiskajo mene,

Naj jih odžene
Tvoje ime!

Bevno je revno
Moje življenje,

Križi, trpljenje
Grejo črez me.

Ti mi pomagaj,
Milostna mati,
Voljno prestati
Beve grenke!

Bratje in sestre

V zemlji trohnijo,
Starši ležijo

V grobu mrtvi.
Boža Marija!

K tebi zdihujem,
Duše zročujem,
Beši jih ti!

Kakor pa dete
K materi teče,
Kedar ga peče
Bevno srce;

Tudi jaz pridem,
K tebi, o mati!
Ljubljena mati!
Prosi za me!

Kedar pa mora
Svet zapustiti.

V grob se vrniti
Moje telo;

Ti, o Marija!

Dušo objemi,

K Jezusu sprejmi

V sveto nebo!

Marija rožni cvet.

Krasni majnik že razliva
Po cvetlicah žlahten cvet,
In spomlad vsa ljubeznjiva
Rojstva god obhaja spet;
Ptice glasno po goščavah
Slavo Jezusu pojo,

In Mariji po dobravah
Venec šmarnice pleto.

Biserna odeja krije
Gaj, ledine in polje,

V»a drevesa v čast Marije
Nos’jo veneane glave;

Srce moje pa raduje
In veselja se topi,

Čast Marije oznanjuje,

Za Marijo vse gori.

Bodi vekomaj češeena,

O Marija rožni cvet!

Taka ni cvetlic nobena,

Take nima celi svet.

Vse cvetlice obledijo,

Ko ti, roža! zacvetiš,
Žarne zvezde otemnijo,

Ko ti, zarja! prisvetliš.

Lepše stvari od Marije
Nima zemlja in nebo,

Iz nje božje solnce sije,

Luna plava pod nogo:

Žarki zvezd se lesketajo

V rajski kroni nad glavo,
V tronu biserji igrajo,

V srcu lilije cveto.

Tako kinča Bog Marijo,
Kadar majnik pricveti,

In na zemljo se rosijo
Viri božje milosti;

Vsa nebeška tovaršija
Pa povzdigne sveti glas:
Vsa si lepa, o Marija!

Ti kraljica si erez nas.

Kaj pa bomo darovali
Mi otroci materi?

Na! Marija, venec zali
Z rožic svete čednosti.

Na! Marija vse ti damo,
Svojo dušo in telo,

Vse, kar smo in kar imamo,
Vse naj večno tvoje bo!

Ti pa reve nas tolaži,

O Marija, polna gnad!

In v nadlogah nam pokaži
Svojega telesa sad!

Kadar bomo se ločili,

Vzemi duše v sveti raj;
Da te bomo tam častili,

Kjer kraljuje večni maj.

365

Lepota device Marije.

Zapojte jeziki

Vse zemlje sladko,
Vsi božji svetniki
In celo nebo:

O lepa Marija!

Vsa lepa si res,
Lepot lepotija
Si lepih nebes.

Na sijonski gori
Se vtrinjaš lepo,
Vsi angelski kori
Ti slavo pojo:

Od tebe, devica!

Ni lepše stvari,

Za Bogom kraljica
Najlepša si ti!

Iz solnčnega svita
Svoj tron ti imaš,
In z zarjo ovita
Se vsa lesketaš;

Alj lepše se sije
Tvoj žarni obraz,
Cez vse lepotije
Je dušni tvoj kras.

Ti lilja blišeeea
Prelepo cvetiš,
Vrtnica sloveča,
Ljubezni goriš!

In čudo lepote
Je tvoje srce,
Nebeške milote
Z obličja duhte.

Iz zvezd osnovana
Ti krona miglja.
Nevesta izbrana
Si svet’ga Duha.
Marija cvetica
Brez madeža vsa,
Najlepša devica
Si mati Boga!

366

Slava Mariji, prečisti devici.

Slava Mariji, prečisti devici!

Slavo ji pojmo veselo mi vsi!

Slava v nebesih mogočni kraljici,

Slava po zemlji naj glasno doni!
Angelski kori Marijo slavite,

Slavo ji pojte iz cele moči!

Slavo vse trume svetnikov ženite!

V svetih nebesih naj slava doni!

Slavo ji pojte nedolžne device!

Slava nji, ki je devica devic!

Slavo ji pojte mladenčev dušice,

Njej. ki je varhinja vaših dušic;

Slavo ji pojte vi starčeki mili!

Ki je varvala vas mnogih nadlog,

B’la pomočnica vam vselej je v sili,

Je spremenila v veselje vaš jok.

Pevci pobožni, oj vsi zaženi mo,

Kdor le premore, naj vzdigne svoj glas;
Združeni v petji Marijo častimo;

„Slava“ zapojmo Mariji na glas;

Slava, Marija, o mati premila!

Slava naj tebi na večno doni!

D’viea ti Jezusa si nam rodila;

Slava zato naj se tebi glasi!

Ti si, Marija! vse naše veselje,

Našega srca edina sladkost!

Tebe ljubiti so naše vse želje,

Upanje naše si bila in boš.

367

K tebi zdihujemo revne sirote,

V žalosti k tebi se vtečemo mi,

Vsliši nas, mati, vsa polna dobrote,

In obrni na nas svoje oči.

Kedar bo ura poslednja odbila,

In se bo duša ločila od tod.

Bodi nam takrat pomočnica mila,

Pridi nam z Jezusom, pridi na prot’.
Slava! vsmiljena mati, ti bodi,

Slava iz srca se tebi glasi.

Slava razlega se naj vse povsodi.

Slava na večno naj tebi doni!

Zdihljeji k materi božji.

Te ljubit’ Marija!

Jaz vedno želim;

Mi srce odbija,

Naj otrok tvoj sim.

Ljubezen Marija!

Naj tebi gori:

Veselje nam sija,

Vse k tebi hiti.

Marija! te ljubit’

Jaz zlo hrepenim;

Marija, te zgubit’

Se močno bojim.

Ti bramba mi bodi,

V nadlogi ko sem;

Ti mati me vodi,

Kam dete ne vem.

Te ljubit’, o mati!

Si vselaj želim,

V pomoč te pozvati
Bad k tebi bežim,

Sem tebe razžalil,

Ker grešnik sem slep;

Od zdaj te bom hvalil,
Potrdi moj sklep.

Veselje je moje
Te ljubit’ vsikdar;

Srce ti bom svoje
Sporočil za dar.

Naj srce vseh ljudi
V oblast bi dobil;

Bi vse ji rad tudi
Marija zročil.

Mariji se vdati
Si mislim vsikdar:

Njej zvesti ostati.

Nje žalit’ nikdar.

V življenji in smrti
Naj otrok njen bom;

Da najdem odprti
Marijin lep dom.

Ti Jezusa geni,

Naj vsmiljen mi bo;

Ti v krilo me deni,

Te prosim lepo.

Kam grešnik čem iti.
Ce k tebi ne smem;

Pri tebi čem biti,

Ker drugam ne vem.

369

Čast Marije.

Lepa si, lepa si roža Marija!

Tebe časti vsa nebeška družina;
Angelci lepo pojejo,

Tebe, Marija! hvalijo.

Z nebes pogledal je Oče nebeški.
Videl na zemlji rod zgubljen človeški;
Poslal Marijo na ta svet,

Nam je dobila milost spet.

Kar nam je Eva nekdaj pregrešila,
Eoža Marija nam je zadobila:

Nam je rodila Jezusa.

Našega izveličarja.

Vodi Marija po pravem nas poti,

. Da nas nobena skušnjava ne zmoti ;
Da nas skušnjava ne vlovi,

Da nas sovražnik ne dobi.

Kadar pa bodemo morali vmreti.

Daj nam. Marija! še vredno prejeti
Blaženo telo Jezusa.

Našega izveličarja.

Zdaj pa mi hočemo pesem skleniti,
Tebe, Marija prelepo prositi:

Ko bomo vzeli v roke luč,

Pridi, Marija ! na pomoč!

Marija, gospa presv. srca.

O kraljica vseh nebes!

Vsa lepota si zares!

24

370

Mi pa zadolženo reve,
Žalostni otroci Eve.

Ti si mati milosti:

Mi ubogi grešniki.

Ti si mati vsmiljena,

Ti črez vse povikšana!

Mi, v veliki revi svoji.

O naj bomo vedno tvoji!
Materno na* gospoduj;

Vedno Jezusu zroeuj.

Mati! v svoji milosti,

Ljubo se na nas ozri!

Ees. hudo smo zagrešili.
Vendar se nas ti usmili:
Saj otroci tvoji smo,

In te srčno ljubimo.

Ti pomoš nam lehko daš,

Nas v nebesa pripeljaš;

Saj si vseh nebes kraljica,
Nam pa dana pomočnica;
Saj mogočna si gospa
Jezusovega srca.

Marija, naše pribežališče.

Pridi duša v vrtec mali
Eož nebeških si nabrat,
Pevaj vrtnarici zali:

Bod češčena tisučkrat!

O prelepa vrtnarica
Si Marija vsmiljena,

V tvojih rokah, o kraljica!
Gledam svoj’ga Jezusa.

Zato mene srce vleče
K tebi, v krilo materno,
Kedar me pregreha peče,

Solze žalosti teko.

Saj po tebi vsel’ zdihujem,

0 Marija! kjerkolj sem,
Komaj dneva pričakujem,

Da te počastiti smem.

Da bi zmiraj soince s’jalo!

Kder bi bil pri tebi rad,

Da bi oko ogled’valo
Tvojega telesa sad.

0 pokaži, vedno kaži
Nam sirotam Jezusa!

Ti Marija nas tolaži

V sredi revnega sveta.

Kam drugam se čem podati ?

K materi sin teče rad,

Ti si naša ljuba mati,

Mati mila, polna gnad.

Vselej nas pred zlegom brani.

V srce materno nas skrij;
Stoj Marija nam na strani

V vseh nadlogah naših dni!

Kedar bomo zapustili

V smrtni noči časni svet,

In na vselej se vrnili

K svojemu Očetu spet;

O pokaži, mati! kaži
Dušam našim Jezusa
Ne zapusti, nas tolaži,

0 Marija vsmiljena!

372

Slava Mariji.

Tebi Marija, o mati premila!

Ead bi jaz pesmico novo zapel;

Ead bi razlil ti vsa srena čutila,

Eevež ne vem le, kako bi začel?

Veš, o Marija, kako čem začeti?

Sel bom na griček (goro) in tam bom zapel.
„Slava Mariji, oj slava prelepi!“

Tak, o Marija, bom tebi zapel.

Klical bora tamkaj na griči krog sebe,

Klical bom brate, naj z meno pojo;

Klical bom sestre, naj slavijo tebe,

Mladi in stari naj slavo ženo.

Divje zverine naj tebe častijo,

Voda v potoku naj tebi Šumija,

Tički preljubi ti naj žvrgolijo,

Veterc po gozdu naj tebi pihlja.

Hribje, planine, gorice doline,

Travniki, logi, široko polje,

Gozdi, ravnine in strme meline.

Vse naj te z meno, o mati! časte.

Naj se razlega po silni daljavi.

Naj se odmeva in vedno glasi,

Krog in okrogi po zračni višavi
„Slava Mariji!“ naj vedno doni.

Slovo romarjev od Marije.

Se enkrat bi videl, Marija! te rad,

V naročji pa Sina, tvoj blaženi sad;

373

Skesan bi pokleknil, o mati! pred te,
Da Jezus polajša mi grenke solze.

Le enkrat še videl bi tvoje srce,

Bi videl, kak bije v ljubezni za me;

In genjen bi prosil, ko nekdaj, še zdaj:
Marija! poljubiti dete mi daj.

Le enkrat še videl bi tvoje oči,

Kjer meni se upanja zarja blišči:

In kadar, Marija, ti gledam v oko,

Se zdi mi, da gledam odprto nebo.

Le enkrat še videl bi žarni obraz,

Kjer vtrinja milote se materni kras;
Marija! Marija! bi klical lepo,

Na veke naj gledam obličje tvojo.

Le enkrat še klečal bi rad pred teboj,

Bi videl, da mati se jokaš z menoj;

In ljubega Jezusa prosiš za me,

Da on razveselil bi moje srce.

Le enkrat objel bi še tvoje noge,

Še enkrat, o mali, poljubil roke;

Potem rad položil bi glavo svojo,

Pri tebi, Marija, počival sladko.

Še enkrat bi pesmico tebi zapel.

Da slovo od tvoje podobe bi vzel;

Po tem naj, Marija, ti dušo zročim,

Da zopet v nebesih te večno častim.

Hvalna pesem.

Tebe, Bog! vsi hvalimo.

Ko Gospoda te častimo,
Tvojo moč spoznavamo,

Vsi po njej smo in živimo
Vse, kar stvavil si, kriči:
Večni! ti naš Oče si.

Vse, kar nebo v sebi ’ma.

Angeli in Kerubimi,
Oblastnikov vojska vsa,

Vse moči in Serafimi;
Vse, vse poje na ves glas
Tvojo hvalo vsaki čas.

Trikrat svet Bog sabaot,

Bog neskončane oblasti,
Celega sveta Gospod,

Vse je polno tvoje časti;
Zemlja, morje in nebo
Je od nje napolnjeno.

Tebe vsi apostoli.

Mučeniki in preroki
Hvalijo, da njihov si
Učenik, Gospod, visoki,
Kteri njih napolnil si
Z duhom svoje svetosti.

Oče! tebi večnemu.

Tvojemu edinem’ Sini,

Tudi Duhu svetemu,

Tri osobe, Bog edini!

Po vsem svetu cerkev vsa
Dolžno čast in hvalo da.

Sin Očeta večnega,

Kristus, kralj nebeške časti
Prišel rešit grešnika
Iz hudičeve oblasti,

Si 'l  device meso vzel,

Bog in človek biti htel.

Nebo ni zaprto več

Krščenikom v pravi veri;
Strl si bridke smrti meč,

In odprl nebeške dveri:

Na desnici tam sediš,

Dokler k sodbi ne zbudiš.

Kleče.  Tebe zato prosimo.

S tvojo krvjo mi oprani,
Kteri k tvoji službi smo
’Z tvoje milosti izbrani:
Med svetnike v sveti raj
Nam po smrti priti daj!

Ljudstvu svojemu, Gospod !

Ktero tvoja je lastnija,

K zveličanju kaži pot.

Da peklenska hudobija
Nam ne škodi, varuj nas
Tu in tam na večni čas.

Vsaki den želimo mi
Tebe. vel’ki Bog častiti,

In v imenu tvojem vsi,

Kar potrebno je, prositi.

376

Da brez vsega greha bo
Vsako delo storjeno.

Vsmili, Bog! oh vsmili se
Orez sirote nas uboge,
Upamo, Gospod na te,

Da od nas boš vzel nadloge ;
Tako nas usmili se,

Kakor upamo na te.

Amen

<

Tl ci /v, -  ..