MESEC KURIRČKOVE POŠTE Kurirčkova postaje postala tradicionalna akcija slovenskih pionirjev, v katero se vključujejo tudi pionirji iz naše občine. To je privlačna oblika ohranjanja spomina na partizanske kurirje, na pionirje, ki so z zaupanim sporočilom hiteli mimo številnih nevarnosti od javke do javke. Se vedno je osnovni namen Kurirčkove pošte varno in hitro prenesti zaupano sporočilo do naslednje javke. Dolga leta so pionirji v Ku-rirčkovi torbi nosili sporočilo in čestitke tovarišu Titu. —Tita ni več med nami. Ostaja pa Kurirčkova pošta kot tradicija, s katero izražajo pionirji pripadnost revolucionarnim vrednotam in pripravljenost te vrednote ohranjati in jih ustvarjalno razvijati. Letošnje sporočilo je namenjeno predsedstvu Republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Pionirji ga bodo po številnih prehojenih kilometrih izročili predsedniku RK SZDL na zboru pionirjev Jugoslavije, ki bo letos 2. junija, ob 60. obletnici spopada trboveljskih rudarjev z orjunaši, v Trbovljah. V našo občino bo Kurirčkova pošta prispela po primorski in gorenjski progi. S primorske smeri jo bodo prevzeli pionirji od svojih vrstnikov iz občine Moste—Polje ravno na dan mladosti, 25. maja. Nosili jo bodo po skrivnih poteh, čez hribe in doline, od Jevnice v V. Štango, Šmartno, na Javorje in Primskovo. Od tu bo pošta nadaljevala pot v Veliko Ko-strevnico in čez Tišje v Gab-rovko, od koder bo krenila proti Dolam, Polšniku, Mam-olju in Spodnjemu Logu ter po desnem bregu reke Save prispela v Litijo. Iz Litije jo bodo pionirji prenesli mimo Pono-vič na Vače in Zgornjo Slivno, kjer jo bodo 29. maja predali zagorskim pionirjem. Ta dan bo prispela v našo občino še Kurirčkova pošta z gorenjske smeri. Po poteh za Savo jo bodo pionirji prenesli cio trboveljskih pionirjev in jim jo izročili 31. maja. Svet zveze pionirjev občine Litija je že sprejel časovnico in traso obeh prog Kurirčkove pošte in o tem obvestil pionirske odrede ter njihove mentorje. Ne bi bilo prav, da bi za aktivnosti, ki bodo potekale ob Kurirčkovi pošti, vedeli le pionirji. Pri kacijah, ki naj bi bile čim številnejše in razporejene čez ves mesec maj, naj bi sodelovalo čim več dejavnikov v kraju. Pomembno vlogo pri tem naj bi imele DPO, predvsem ZSMS, KK SZDL, krajevni odbor ZB, družbene organizacije in društva, svet krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, enote TO in CZ, združenje rezervnih vojaških starešin, komite in svet za SLO ter drugi. S sodelovanjem in skupnimi močmi bomo uspeli izpeljati bogatejši in zanimivejši MESEC KURIRČKOVE POŠTE. L. K. C • PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA LITIJSKIH KOMUNISTOV IZVOLILI NOVO VODSTVO J Predsednik OK ZKS Litije tov. Bojan Mihelič Novi sekretar OK ZKS Stane Sevljak Delegati OO ZKS naše občine so se 29. marca 1984 sestali v veliki sejni sobi SO Litija na svoji programsko volilni konferenci. Poleg delegatov so se je udeležili tudi člani komiteja, tova-riškega razsodišča, statutarne in nadzorne komisije, predsedniki družbenopolitičnih organizacij, predsednika SO in IS, od gostov pa člana CK ZKS Bogdana Herman in Ivan Godec ter gekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana okolica tovariš Ludvik Zaje. Po referatu predsednika OK ZKS Litija tovariša Bojana Miheliča in poročilu o delu občinskega komiteja seje razvila bogata razprava. V njej so komunisti na kritičen in ustvarjalen način osvetlili številne probleme, ki se pojavljajo v naši občini, hkrati pa pokazali tudi pot, po kateri bo treba stopati v prihodnje. To pa pomeni še doslednejše vztrajanje na začrtani poti graditve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uresničevanje dogovorjene politike gospodarske stabilizacije. Litijski komunisti so izvolili tudi nove organe. Izvedli so nadomestne volitve za komite, tovariško razsodišče in nadzorno komisijo. Za predsednika OK ZKS Litija so ponovno izvolili tovariša Bojana Miheliča, roj. 1946. leta, direktorja KZ Gabrovka — Dole, na mesto dosedanjega sekretarja tovariša Staneta Hrova-ta, ki odhaja na riovo delovno dolžnost, pa Staneta Sevljaka, roj. 1953. leta, dosedanjega pomočnika obratovodje Predilnice Litija. Novemu vodstvu litijskih komunistov želimo pri odgovornem delu veliko delovnih uspehov! J. S. C ►OBČINSKI SVET ZS LITIJA J v-OJLiIjNa. seja. Na volilni seji občinskega sveta ZS, kije bila 28. marca 1984, je bila udeležba delegatov skromna. Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Litija in ostali vabljeni, ki so se udeležili volilne seje, so razpravljali o delovanju organov in organizacij Zveze sindikatov v preteklem dveletnem obdobju ter o programu dela organov občinskega sveta ZS Lilija za leto 1984. V občinskem svetu in njegovih organih so bile izvedene tudi nekatere nadomestne volitve. Ponovno so bili izvoljeni za predsednika občinskega sveta ZS Litija tovariš Janez Kres, za podpredsednika Vid Praunseis in za sekretarja Franci Kajba. K. F. _ # ■'V.'.."'.! .."j"it : jvna skupnost in družbenopolitične organizacije Gabrovke vas vabijo NA PRIREDITEV ob krajevnem prazniku s podelitvijo priznanj partizanskim družinam, ki bo vnedeljo,22.4.1984 ob 11. uri pred Gasilskim domom v Gabrovki * Jože Meglic: Tovarna C 12 * * .......................I................Wm...................lillililllllllilllMlllllH MnHHKi; J : i * * I * ured- * ČESTITAMO ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju prazniku dela Družbenopolitične organizacije ništvo Glasila občanov občine Litija in Ob dnevu osvobodilne fronte in prazniku dela 27. april je dan OF slovenskega naroda. To je naš slovenski ljudski praznik, ki simbolično izpričuje moč gibanja slovenskih množic. To gibanje je bilo enkratno in neponovljivo. Iz njega je zrasla Socialistična republika Slovenija. Ob njem vsako leto preverjamo svojo moč in trdnost. Kajti izviri tega gibanja so živi in čisti, kakršni so izviri Save. Soče. Krke. Ni ga bilo mogoče uničiti, kol ni bilo mogoče zatreti tisočletnega boja slovenskega ljudstva za obstoj na svoji zemlji. Bilo je trmasto, vztrajno, kakršna so bila štiri stoletja uporništva kmečke puntarije. zanosno pogumno, kakršna je bila združevalna misel taborskih zborov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. In kar je najpomembnejše — imelo je dobro organizirano in enotno avantgardo tistega razreda, v katerem je Ivan Cankar videl vodilno silo slovenskega naroda — naroda proletarca. Seveda to gibanje ni moglo nastali čez noč. Komunistična stranka je s sposobnostjo predvidevanja dogodkov v tridesetih letih ustvarila pogoje sanj. Prav zato je lahko OF v tako kratkem času poslala vsepovsod pričujoča organizacija množic, države v državi sredi okupirane, z žico obdane Ljubljane. Iz nje so vznikale partizanske brigade, plamen vstaje pa je zajel slovensko narodnostno ozemlje do najbolj oddaljenih kmečkih zaselkov na Koroškem in v Benečiji. OF je bila simbol združitve vseh slovenskih ljudi. Iz tega gibanja sla zrasli naša prva resnično suverena slovenska državnost in zveza enakopravnih narodov in narodnosti Socialistična federativna republika Jugoslavija. Upravičeno podčrtujemo njegov ljudski, demokratični značaj, njegovo enotnost in naprednost, skladnost z interesi slovenskih delovnih množic. Izroči/o Osvobodilne fronte ni samo stavna zgodovina, vredna občudovanja zaradi izrednega poguma in vojaške sposobnosti majhnega slovenskega naroda, obsojenega na smrt. To so korenine, iz katerih raste drevo našega družbenega napredka. V tem izročilu je poroštvo naše srečne prihodnosti in varnosti. Kajti vse, kar smo dosegli pomembnega, kar je utrjevalo moč in sposobnost za gospodarsko in kulturno živo napredovanje naše ožje in širše domovine, je povezano z izročilom frontovskega množičnega gibanja. In kadarkoli smo na naši poli naleteli na zunanje ali notranje ovire, smo jih vedno premagovali z. močjo gibanja, z močjo organiziranih ljudskih množic, z zaupanjem vanje. Tudi vsak naš prvi maj pomeni, da delavski praznik ne izgublja razredne vsebine. Nasprotno, kol vedno je ludi zdaj priložnost za utrjevanje in poglabljanje bistva razrednega boja delavcev skozi vso njegovo zgodovino. Prav zato je dandanes vse bolj živa zgodovinska misel, delu čast in oblast". Ta kratka, a celoten smisel našega življenja obsegajoča misel, preveva našo ustavo. O čemer so sanja/i in še dandanes sanjajo hlapci Jerneji po vsem svelu. sije jugoslovanski delavec z revolucionarnim bojem pridobil. Zastavil si je naj-plcmcnitejše cilje, kar jih je oblikovala človeška misel v vsej svoji zgodovini. Ti ideali, ki jih je moč uresničili edino le v sistemu socialističnega samoupravljanja, pa bodo postali življenje le s trdim delom. Zalo ne smemo bili črnogledi, če na letošnji delavski praznik pač ne bomo prerezali toliko vrvic pred novimi tovarnami kot pretekla leta. V preteklosti smo veliko zgradili, a se tudi odločili, da bomo napredek gradili zlasti s svojimi močmi. Le tako si bomo zagotovili bolj trdno gospodarstvo in na njem sloneče družbeno življenje. K lemu nas zavezuje ves naš boj. Napredna naloga delavskega razreda je ustvariti razmere, v katerih bo odločal o razmerah in rezultatih svojega dela ter v svojih vrstah razvijal najširšo ustvarjalnost, poleg lega pa mora pri sebi in vseh drugih zaostriti odgovornost za vse, kar se v družbi dogaja in o čemer se odloča. Od tega je najbolj odvisno, kdaj in s kolikšnim uspehom bomo obvladali gmotne težave, s katerimi se srečuje naša država in s katerimi se bo zaradi sedanjih gospodarskih in političnih dogajanj v svelu srečevala tudi v prihodnje. Naš delavski razred in vse delovne ljudi čakajo pomembne naloge dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, katerih izpolnitev je pogoj našega prihodnjega uspešnega razvoja. Izpolnili jih bomo. če se bomo opirali na lastne sile in ustvarjalno delo. razvijali najširšo samoupravno aktivnost in krepiti zavest o pomenu ciljev, ki so pred nami. Zapletene naloge, ki nas čakajo, bomo uspešno izpolnili, ker neuklonljivo vztrajamo pri trajnih pridobitvah naše revolucije, katere so vgrajene v temelje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Naša revolucija je bila vselej v vpomt. Take bo tudi v prihodnje, saj so njeni nosilci delavci, organizirani kot vodilna družbena sila ter najtesneje povezani z vsemi delovnimi ljudmi in občani v enotno vseljudsko fronto. FRANCI KAJBA NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE C 100 LET GASILSTVA V ŠMARTNEM Pravica oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo V današnjem prispevku bi rada seznanila bralce o pravici, ki jo ima oseba z zmanjšano delovno sposobnostjo (telesno in duševno prizadeta oseba), vendar ne oseba, ki ima status delovnega invalida (invalidnost, kije posledica nesreče pri delu, izven dela ali poklicne bolezni), pač pa druge invalidne osebe. Druge invalidne osebe, ki nimajo pravic iz pokojnisko invalidskega zavarovanja, imajo pravico do usposobitve ter vključitve v normalno življenjsko in delovno okolje. To pravico jim zagotavlja zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, kije bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/76. Navedeni zakon je torej pravno formalno uredil status tis- tih oseb, ki po kakršnih koli drugih predpisih nimajo statusa delovnega ali vojaškega invalida oziroma invalidnega otroka in zaradi tega niso mogle biti deležne posebnega družbenega varstva, značilnega za invalidne osebe. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih osebje točno opredelil, katere so te osebe. Citiram 5. člen zakona: „Za invalidno osebo, sposobno za usposabljanje za zaposlitev, se po tem zakonu šteje oseba, ki še ni dopolnila 45 let starosti in ki se zaradi svoje invalidnosti ne more brez usposobitve ustrezno zaposliti, nima pa lastnosti invalidne osebe s pravico do usposabljanja po drugih predpisih." Glede na to, da pravno dol- očilo vedno zahteva tudi obrazložitev, bom navedla, katere so te osebe. To so vse tiste osebe, ki niso bile v času, koje nastopila invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost, v rednem delovnem razmerju. Ta kategorija ljudi je bila vse do sprejetja tega zakona- predmet obravnave socialnega skrbstva, ki pa je te osebe obravnaval le kot kategorijo upravičencev do družbene denarne pomoči. Največkrat se je tudi tu zataknilo, saj so bile te osebe ponavadi mlajše, pod 50 let, in so morale pri Skupnosti socialnega skrbstva, če so hotele pridobiti pravico do denarne pomoči, predložiti izvid in mnenje komisije pri SPIZ Ljubljana, daje oseba invalid I. kategorije. Že »POSVETOVANJE O INOVACIJSKI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Z lastno pametjo k novim dosežkom Občinska raziskovalna skupnost je 22. marca 1984 organizirala problemsko konferenco o inovacijski in raziskovalni dejavnosti v občini Litija. Konference, ki je bila dobro pripravljena, so se udeležili številni delegati iz OZD in drugih organizacij. V skoraj dve uri trajajočem pogovoru so temeljito pretresli omenjeno problematiko. Predvsem so se zadržali pri vprašanju motivacije in ustreznem vrednotenju te dejavnosti. Problemska konferenca, ki jo je vodil predsednik odbora za pospeševanje inovacijskih in raziskovalnih dejavnosti tovariš Marjan Kokalj, je sprejela tudi naslednje sklepe: — pospeševanje inovacijske dejavnosti na vseh področjih proizvodnega procesa mora biti stalna naloga poslovodnih in strokovnih delavcev, — delo na področju razvoja in raziskav je potrebno okrepiti z angažiranjem ustreznih strokovnih delavcev ob zagotovitvi prostorov in delovnih pripomočkov v vseh organizacijah, kjer so za to dane možnosti in potrebe, — za razvoj in raziskave je potrebno nameniti več sredstev, — delo na področju inovacijske dejavnosti je potrebno ustrezno vrednotiti in ga doseženim uspehom primerno nagrajevati, — na vseh področjih je potrebno zagotoviti pretok novega znanja in tehnologije v proizvodne procese na osnovi povezovanja z znanstvenimi in raziskovalnimi organizacijami ter vključevanju kadrov z večjo strokovno izobrazbo, — množično inventivno dejavnost je potrebno obravnavati kot pomemben dejavnik v prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva v vseh proizvodnih sredinah, — razvojni programi morajo biti zasnovani na znanstveno-raziskovalnem delu ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti. Skupščina raziskovalne skupnosti je sklepe problemske konference sprejela, dodala pa je še, da je treba v vseh OZD izdelati ali dopolniti akte o inovativni dejavnosti, kjer je treba opredeliti, kdaj se šteje delavcu dosežek v redno delovno zadolžitev in kdaj velja za inovacijo. Potrebno je organizirati komisije in zadolžiti strokovne delavce za ocenjevanje in pospeševanje inovativnega dela. Na seji skupščine, kije bila 4. aprila 1984, so bila podeljena tudi priznanja INOVATOR LETA, ki so jih za leto 1983 prejeli: Alojz Sluga, Rado Jelnikar, Franc Intihar, Bogdan Pucelj, Ivan Brovč, Adolf Erjavec, Franc Grošelj, Peter Grošelj, Janez Gorišek, Drago Kokovica in Niko Grum. J. S. OBVESTILO Skupnost socialnega varstva Slovenije je sprejela sklep, kdaj je uporabnik zaradi gmotnega položaja upravičen do oprostitve doplačila k stroškom zdravstvenih storitev (participacije). Sklep določa, daje tak uporabnik oproščen plačila participacije (tudi njegovi družinski člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu in jih preživlja), če njegov povprečni mesečni dohodek preteklega leta ne presega 8.200 din na družinskega člana. Participacije so oproščeni tudi kmetje, ki so oproščeni plačila prispevkov za zdravstveno varstvo, in tisti kmetje, katerih povprečni mesečni dohodek, izračunan iz katastrskega dohodka na člana družine, ne presega 8.200 din. Uporabniki, ki so po omenjenem sklepu oproščeni plačila participacije, naj se zglasijo v Občinski zdravstveni skupnosti Litija, Ponoviška 3, kjer bodo dobili ustrezno potrdilo. Dokler si uporabnik ne pridobi takega potrdila, je dolžan plačati participacijo. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LITIJA C KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Temeljni kamen za obrat TKG J Konec marca so na Savi pri Litiji pod Berdajsovo gostilno na gradbišču položili temeljni kamen za obrat TKG Ljubljana. Ob prisotnosti predstavnikov občine Litija in Ljubljana — Bežigrad, vodilnih iz TKG in delavk, je direktor TKG Franc Kovačič v uvodnem govoru povedal, da bo v delovnem obratu prostora za 50 delavcev, ki bodo izdelovali kovinsko galanterijo izključno za izvoz. Nova zgradba bo st."!a dve stari milijardi in bo končana do decembra 1984. V nove prostore se bo preselilo 27 delavcev, ki so pred dvemi leti začeli z redno montažo kovinskih izdelkov, predvsem raznih zaponk v zasebni hiši Hacetovih na Savi. Prvega aprila 1981 je pričelo delati najprej 13 delavcev, nato je 1. julija 1981 pričela delati druga izmena. Predsednik SO Litija Branko PINTAR je poudaril, da je tudi za občino Litija to pomemben dogodek, ker se tako pridobiva prostor za nove zaposlitve. Tudi pred- sednik skupščine KS Sava Roman Berdajs seje zahvalil vsem, ki so kljub številnim ponudbam v Sloveniji in Dalmaciji izbrali prav vas Savo. Tako bodo dobile delo zlasti ženske v bližini svojih domačij. Pionirji OŠ Sava so z de-klamacijami o delu inljubez-ni do vsega, kar raste, pozdravili graditelje, ki so pripomogli, da se bo v kraj, iz katerega so se pred leti množično izseljevale mlade družine, vrnilo novo življenje. sam postopek ugotavljanja kategorije invalidnosti je dovolj zapleten, vendar te osebe, pri katerih je bilo evidentno, da so bolne, ker niso dobile zdravniškega spričevala za sprejem na delo, tega izvida in mnenja praktično niso mogle dobiti. In zakaj ne? Z;Ho, ker so zahtevki za Uj-j'- -'janje kategorije invalidnost prirejeni za tiste invalide, ki so zaposleni ali v bolniškem staležu in jim gredo pravice do rehabilitacije, zaposlitve ali invalidske upokojitve iz delovnega razmerja. Te druge osebe, ki pa niso bile v delovnem razmerju, se tudi zaposliti niso mogle, ker niso dobile zdravniškega spričevala, pa tudi izvida in mnenja o stopnji invalidnosti, s katerim bi dokazale, da so delovno nezmožne. Bili so seveda tudi izjemni primeri, ko je taka oseba pridobila pravico do družbene denarne pomoči, vendar je morala izpolnjevati še vrsto drugih pogojev za pridobitev te pravice. Takšen in temu podoben način reševanja oseb, ki so bile zmanjšano delovno sposobne, je odpravil zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Pri pridobitvi katerekoli pravice, ki jo je deležen občan, pa je vsekakor treba pred tem izvesti postopek, na podlagi katerega se izda sklep o pridobitvi pravice. Tako je tudi pri ugotavljanju lastnosti invalidne osebe. Sam postopek nosilce izvajanja zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb pa bom opisala v prihodnjem članku. M. P. Plačevanje 2 % občinskega samoprispevka V skladu s 3. točko 6. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka za finansiranje gradnje šolskih, telesno-kulturnih, zdravstvenih objektov, objektov otroškega varstva, kino-gledališke dvorane in posebnih programov krajevnih skupnosti na območju občine Litija (Ur.l.SRS št. 6/80) so plačevanja samoprispevka oproščeni občani od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 70% od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. V letu 1983 je znašal povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega delavca v SRS 18,259,00 din (Ur.l.SRS št. 7/84) — 70% je 12,781,30 din. T. Z. Nov gasilski dom za obletnico Gasilsko društvo v Šmartnem pri Litiji je najstarejše • gasilsko društvo v litijski občini, obenem pa tudi med najstarejšimi v Sloveniji. Letos bodo šmarski gasilci nadvse svečano proslavili ta visok jubilej, priprave na praznovanje pa so že v polnem teku. Gasilska dejavnost v Šmartnem je imela že v preteklosti izredno velik vpliv na razvoj gasilstva v občini, saj je bilo Šmartno pred zgraditvijo južne železnice od Dunaja do Trsta veliko bolj razvit kraj kot takratna Litija. Za gasilstvo v Šmartnem ga je tudi značilno, da so krajani Smartnega in bližnje okolice zelo tesno povezani s svojim društvom žive z njim, delajo zanj in ga vsestransko podpirajo. Seveda pa ne gre prezreti tudi velike pomoči in sodelovanja šmarske Usnjarnc pri delu društva, saj mu pomaga v vseh ozirih, še posebno pa v zadnjih letih, ko šmarski gasilci gradijo nov gasilski dom. Pri gradnji novega doma pa je prostovoljno delo gasilcev in tamkajšnjih občanov spet prišlo v polni meri do izraza, saj vsak pomaga kolikor le zmore. Osrednje slovesnosti, ki bodo imele tudi občinski značaj, so predvidene \*\. in 17. junija, ko bodo poleg otvoritve novega gasilskega doma tudi velika gasilska parada, občinsko gasilsko tekmovanje, proslava, slavnostna seja društva ter otvoritev posebne razstave o razvoju gasilstva v Šmartnem. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi posebno brošuro. T. B. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Poročila sprejeta brez razprave Delegatom občinske skupščine so na sejah zborov v marcu poročali o svojem delu tudi izvršni svet in komisije občinske skupščine. Poročila so bila delegatom posredovana pisno (v Delegatskem obveščevalcu), vendar pa delegati nanje niso imeli nobenih pripomb in predlogov in so jih brez razprave sprejeli. Glede dejavnosti izvršnega sveta ne gre prezreti dejstva, da je le-ta v letu 1983 deloval v izredno zapletenih (in težkih) gospodarskih razmerah inje svoje funkcije izvrševal ob nenehnem soočanju z realnostjo našega gospodarskega stanja na eni strani in • domala kroničnimi slabostmi pri zmanjšanju porabe (in apetitov po nerealnih dobrinah) na drugi strani. Kljub obilici splošnih težav pa je vendarle uspel obvladovati situacijo in izvajati sprejeto občinsko (in slovensko) politiko, za kar so mu dali delegati priznanje s sprejemom poročila o delu v letu 1983. Odlok za dolgoročni plan občine Občinska skupščina je sprejela odlok o pripravi dolgoročnega plana občine do leta 2000. Predlog odloka bo izvršni svet pripravil do konca leta in ga predložil občinski skupščini v sprejem. Stroški za izdelavo dolgoročnega plana bodo zagotovljeni v občinskem proračunu, strokovni nosilec naloge pa bo Geodetski zavod SR Slovenije. Učiteljevo delo bolje ovrednotiti Brez dvoma je bila na marčevski seji vseh zborov občinske skupščine ena izmed najboljših razprav razprava o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini. Predstavniki šol in vrtcev so delegatom razgrnili celotno problematiko vzgoje in izobraževanja v občini in razpravo argumentirali z vrsto podatkov in ugotovitev. Kot rdeča nit pa se je skozi razpravo vlekla ugotovitev, da je nagrajevanje učiteljev in vzgojiteljev tako zaostalo za drugimi (tudi družbenimi) dejavnostmi, daje stanje v šolah in vrtcih že na robu vzdržnosti. Poklic in delo učitelja je postalo že tako nizko nagrajevano, da se temu nasmihajo celo učenci v osnovni šoli, kot je povedala ena izmed delegatk. Ob vsem tem pa učitelji in vzgojitelji vlagajo v svoje delo maksimalne napore, delo opravljajo kvalitetno, pa tudi rezultati njihovega dela so zelo dobri. Predstavnica litijske šole je npr. postregla s podatki o izredno dobrih uspehih učencev litijske šole v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, kar je zanesljiv pokazatelj kvalitete dela učiteljev. Zanimiva je tudi misel delegata, ki je menil, da so naše sedanje gospodarske težave tudi posledica naših vlaganj v izobraževanje pred leti. Na osnovi tega pa lahko pričakujemo tudi ustrezno stanje čez nekaj let, ko se bodo pokazale predvsem posledice današnjih vlaganj in skrbi za izobraževanje. Poročilo o vzgoji in izobraževanju so delegati sicer sprejeli, tudi večino od predlaganih stališč in predlogov, vendar pa kakšnega trdnega sklepa ali ukrepa za izboljšanje osebnih dohodkov učiteljev in vzgojiteljev v naši občini delegati vseh treh zborov niso uspeli sprejeti, saj je treba k rešitvi te problematike pristopiti načrtno, konkretno in z veliko verjetnostjo uspešnosti. Seveda pa bi se kazalo o tem temeljito pogovarjati predvsem z delavci v združenem delu, ki navsezadnje namenjajo denarna sredstva za vzgojo in izobraževanje. Zelo odgovorno nalogo pa je v zvezi s tem dobil tudi Občinski sindikalni svet Litija, ki bo celotno problematiko materialnega stanja šolstva proučil in izdelal sanacijski program za izboljšanje materialnega položaja učiteljev in vzgojiteljev. Stabilizacijski načrt je sprejet Občinska skupščina je po razgibani razpravi sprejela dolgoročni program gospodarske stabilizacije v občini, ki jo je zborom predložil izvršni svet. Delegati so pred tem obravnavali tudi osnutek načrta, ki je bil v razpravi bistveno dopolnjen. Vendar pa se delegati na skupni seji zborov občinske skupščine dolgo niso mogli sporazumeti pri nekaterih opredelitvah glede pristopov k boljšemu gospodarjenju. Na koncu so program vendarle sprejeli, izvršni svet pa pooblastili, da se pripombe iz razprave prouči in oblikuje končni tekst dokumenta, s katerim bodo seznanjene vse organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in delegatska struktura. T. B. KORUZA V intenzivni živinoreji je koruza nepogrešljiva. Pri govedu predstavlja solirana cela rastlina (vsaj v zimskem obdobju) pretežni del obroka. S pridelki travinja in s silazno koruzo zagotovimo vso potrebno količino čim kakovostnejše voluminozne krme. Za koruzo je značilno, da samo sebe prenaša, zato je lahko 2 — 3 leta pridelujemo na isti njivi. Če pa je dalj časa scjemo na isto mesto, se lahko preveč razširijo nekatere bolezni (bulava snet), škodljivci (koruzna vešča) in pleveli. Glede prejšnjega posevka koruza ni zahtevna in lahko sledi vsaki poljščini, prav tako je sama kar dobra predhodnica drugim poljščinam. 1. IZBOR HIBRIDOV Izbor hibridov moramo predvsem prilagoditi podnebnim t.j. toplohiim razmeram. Zanesljivost pridelovanja povečamo, če izberemo raje nekoliko zgodnejši kot poznejši hibrid, čeprav bo pridelek zato manjši. Vse hibridne sorte imajo to,slabo lastnost, da se že v enem letu izrodijo. Takšno seme pa da 10—20% manjši pridelek. Zato je edino pametno, da vsako leto nabavimo hibridno seme, čeprav je drago, saj nam večji pridelek povrne ta strošek. Na našem območju pridejo v poštev sami hibridi, in sicer iz razreda 200 — zgodnejši in 300 — nekoliko poznejši, ki dozorijo do srede septembra. Priporočeni hibridi so: Hibrid oblika zrnja tip hibridiz.zrelostni uporaba razred ZPTC 196 poltrdinka 3 x sredina 200 zrno- BC 290 poltrdinka 4 x sredina 200 zrno, silaža OSSK 247 zobanka 2 x konec 200 zrno, silaža BC 264 zobanka 2 x konec 200 zrno ZPSK 37-t poltrdinka 2 x 300 zrno, silaža Pojasnilo k tabeli: — tip hibridizacije Dvolinijski hibridi so v primerjavi s trilinijskimi in še zlasti s štirilinijskimi odlikujejo z večjo rodovitnostjo, vendar so zahtevnejši glede rastnih razmer. Za manj ugodne rastne razmere (podnebje, tla, agrotehnika) so primernejši štirilinijski in tri-linijski hibridi. — oblika zrnja Za slabše rastne razmere (težka, vlažnejša tla, hladnejša območja) so poltrdinke primernejše kot zobanke, ker so rastline močnejše in v mladosti hitreje rastejo. Pomembno pa je tudi to, da vsebuje zrnje poltrdink in trdink več beljakovin. 2. PRIPRAVA ZEMLJE Težja tla že jeseni globoko preorjemo. Ko se spomladi površina njive primerno osuši, gremo enkrat do dvakrat s predsetvenikom po njivi, nato je njiva pripravljena za setev. Če pa smo jesensko globoko oranje iz kakršnihkoli vzrokov opustili (lažja, peščena tla) opravimo spomladi najprej plitvejše oranje (do 15 cm), nato sledi površinska obdelava do drob-nogrudičaste strukture. Na tako obdelani in poravnani njivi ne zastaja voda, setev lahko dobro opravimo, seme pa dobro in enakomerno" kali. 3. SETEV Sejemo, ko se zemlja ogreje na okoli 10°C, to je pri nas po 1. maju. Na težkih tleh sejemo v globino 4—5 cm, na lahkih tleh pa nekoliko globlje (6 7 cm). Gostota setve je odvisna od ranosti sort (rane sorte so manj bujne in nižje kot pozne) in bd namembnosti posevka - (silažno koruzo sejemo okoli 10% gosteje kot koruzo za zrnje); Na m2 naj bi bilo ob žetvi naslednje število rastlin: zrelostni razred 200 300 za zrnje 7—8 6—7 za silažo 8—9 7—8 Sejemo na medvrstno razdaljo 65—75 cm. Razdalja med semeni v vrsti (v cm) pri različni medvrstni razdalji pa je naslednja: število rastlin na m2ob žetvi 6 1 . 8 9 medvrstna razdalja razdalja med semeni v vrsti 65 cm 21 18 16 14 70 cm 20 17 15 13 75 cm 19 16 14 12 Potrebna količina semena je zrn) in gostote setve. Pri nas je odvisna od debeline t.j. abs- potrebno sejati okoli 25—30 olutne teže semena (teža 1000 kg semena/ha. 4. GNOJENJE Hlevski gnoj zaorjemo že jeseni, le na lahkih tleh tudi čimbolj zgodaj spomladi in sicer 20—30 t/ha. Tako za pridelek zrnja 6—75, tg/ha kot pridelek silaže 40—50 t/ha gnojimo z enako količino mineralnih gnojil, in sicer: 70—140 kg/ha, 60—80 kg P205/ha in 100—140 kg K20/ha. Celotno količino fosforja in kalija lahko pognojimo jeseni ali spomladi pred oranjem. Ker pa PK gnojil ni na voljo, pač pa različne kombinacije NPK gnojil, jih raje uporabimo spomladi, da se dušik preveč ne izpere, in sicer ob plitvem spomladanskem oranju. Ker tako dodan dušik leži dovolj globoko, pride v poštev v zelo občutljivem prvem spomladanskem obdobju, ko koruza še nima dovolj na- rejenih korenin v večji globini. Ravno pomanjkanje dušika je poleg običajnega majskega hladnega vremena glaven vzrok, da je koruza pri nas v tem času ponavadi rumenkasta in da počasi raste. Pred predsetveno obdelavo damo ves preostali dušik, razen če nameravamo koruzo še dognojevati. Pri nas je upravičeno dognojevanje z dušikom (KAN ali UREA) in sicer ko doseže koruza 15—20 cm višine. Ta obrok naj vsebuje 25—30% vsega dušika, zato moramo obrok ob pripravi setvišča za koruzo ustrezno zmanjšati. 5. VARSTVENI UKREPI Za zatiranje širokolistnih plevelfJv uporabljamo naslednje herbicide: ATRA- ZIN50WP3—5 kg/ha, AT-RAP1N 50 WP 3—5 kg/ha. Uporabimo jih pred vznikom ali po vzniku koruze, toda najpozneje, ko ima koruza razvite 3 prave liste. Za zatiranje travnatega plevela (kostreba, muhvič, divji si-rek, divje proso, krvava srakonja) uporabljamo: LASSO EC 4—6 l/ha, DUAL 500 2—3 l/ha pred vznikom koruze. Za zatiranje pirnice uporabljamo STRAPIN 50 WP 60—10 kg/ha ali SIMA-PIN 6—10 kg/ha prav tako pred vznikom koruze. Za zatiranje slaka in osata uporabljamo DEMERBAN A 1,5— 2,5 l/ha, DEMERBAN FOR-TE 1,5—2,5 l/ha v razvojni stopnji koruze, ko ima 3—4 prave liste. 6. SPRAVILO Način spravila prilagajamo potrebam. Mi se bomo omejili na spravilo silažne koruze. Najugodnejši čas spravila je, ko rastline vsebujejo 30% suhe snovi. To, vsebnost suhe snovi pa doseže posevek v voščeni zrelosti, tedaj je zrnje še toliko trdo, da ga lahko gnetemo kot vosek. V tej zrelosti je lickanje storža porumenelo. S kratko rezjo pospešimo iztiskanje zraka iz silaže in bolje razbijemo koruzno zrnje, ki ga sicer odraslo govedo slabše krajša. Daljša rez je dopustna, če je koruza premalo zrela ali če dobijo krave premalo sena. S hitrim polnjenem silosa in dobrim tlačenjem izločimo zrak, ki neugodno vpliva na kakovost silaže. V nizkih koritas-tih silosih ter kupih obvezno tlačimo s traktorjem. Silažo pokrijemo s folijo, ki jo obt-ežimo. Najbolje to storimo, če jo obtežimo s sipkim materialom po vsej površini D. ŽLABRAVr S POSTAJE MILICE LITIJA VRTNARIMO Z VAMI Kmalu bo maj. Zakaj postanemo živahnejši, če nam nekdo samo omeni ta mesec? Mar samo zato, ker sledi nestanovitnemu aprilu, katerega črka ,.r" nas spominja na hladne zimske dni? Kakor koli že, maj pomeni za nas konec zime in mraza. Ob tem imenu razmišljajo mladi predvsem o ljubezni in prijetnih nočeh, malo manj mladi pa na cvetoči sadovnjak in tople majske plohe. Otroci iščejo v tem mesecu danes že redke majske hrošče, da bi napravili v slojem razredu razposajeno veselje. Seveda bodo našli hrošče kaj kmalu lahko le še kot čokoladni surogat v kakšni slaščičarni, prave bomo z intenzivno uporabo zaščitnih sredstev kaj kmalu popolnoma zatrli. Nam, vnetim vrtičkarjem, pa je maj vsako leto znova prijetno pričakovanje, saj nam daje prve izdelke — sočno berivko, rezko red-kivco in sladek špargelj. Prijetno je zaznati tudi prve spomladanske vonjave cvetočega španskega bezga in se vedno znova čuditi naravi, kako nam more nuditi toliko čudovitih spomladanskih cvetlic najrazličnejših barv. Seveda pa nas zna maj tudi močno razočarati, kajti slabi, deževni dnevi niso redki in „ledeni možje" so šele nekje v sredini meseca. V OKRASNEM VRTU je mogoče storiti še marsikaj, zlasti če nas je mokro aprilsko vreme pri delu onemogočilo. Prva polovica maja je ugodna za presajanje iglavcev, rododendronov inazalej. Rododen-drone in a/aleje na prostem je potrebno pognojiti, vendar le s specialnimi gnojili (ERIKAL). Če le- teti nimamo, si lahko pomagamo s kislo šoto. Novo posajene vrtnice moramo okopati, divjake pa odstraniti tesno ob koreninskem vratu. Odcvetele dele tuli p, narcis, rodo-dendrona. azalej, španskega bezga (majnice) in drugih cvetnic moramo odstraniti, ker odvzemajo rastlinam sicer preveč moči. V prvih majskih dneh smemo posaditi na prosto tudi že georgine, gladiole, lilije in kane. Občutljivejše enoletnice, kot so astre, zajčki, cinije, salvije in bego-nije, smemo saditi na prosto šele v drugi polovici meseca. Popenjalke in ovijalke bomo morali privezati, njihove mladice pa usmeriti v željeno smer. Trato moramo začeti redno kositi, hkrati pa začeti uničevati plevel na trati (uporabiti Tratin special). Če nimamo na razpolago specialnih gnojil za trato, bomo uporabili pač žvepleno kisli amonijak, in sicer preko celega poletja, mesečno po 20 gr na I m2 travne površine, vendar vedno le pred dežjem. Če imamo posajene v trati tulipe, narcise in krokuse, teh mest izjemoma ne bomo kosili vse dotlej, dokler jim listi ne bodo porumeiicli. Mesec maj je najprimernejši čas tudi za zasejavanje trate, konec meseca pa smemo nesti na prosto že tudi balkonske cvetlice in posodov-ke. Tudi v ZELENJADNEM VRTU bo v maju dela več kot dovolj. V prvih majskih dneh smemo posejati kumare, nekoliko pozneje že tudi fižol, konec meseca pa smemo prenesti na prosto že tudi paradižnik, papriko, melone, artičoko in novozelandsko špinačo. Paprika in melona imata radi mnogo toplote, zalo jima bo ugajalo, če bomo poskrbeli v prvih tednih za primer-, no pokrivalo (polivinil, 80 do 100 cm visoko iznad sadik). V tujini uporabljajo v ta namen t. i. ..rastočo folijo", ki „raste" hkrati z rastlino. Skrajni čas je že tudi za redčenje prepogosto posejanega korenčka, peteršilja, črnega korena, čebule, ra-diča in rdeče pese. Ne smemo pozabiti še na osipanje zgodnjega krompirja in graha. Tudi v SADNEM VRTU bomo potrebni. Če bo nakazalo sadno drevje letos bogat rod, moramo poskrbeli za dopolnilno gnojenje. Pest nitrofoskala na 1 m2 bo zadostovala. Gnojenje bo zlasti delovalo hitro, če ga bomo raztopili v vodi in vnesli v območje koreninskega sistem. Poskusimo enkrat tudi z mulčenjem. Odkos mlade trave za spremembo letos ne bomo kompostirali, temveč ga razstrli okoli stebla drevnine, s čimer bomo poskrbeli za dobro počutje le-teh: tla, ki jih bomo mulčili, bodo ostala rahla, zračna in dalj časa vlažna. Hkrati bomo zatrli plevele okoli sadik, te pa pognojili. Če bo nastopilo dolgotrajno sušno vreme, bomo zlasti mlado sadno drevje izdatno zalivali. Poskrbeli bomo za podkladanje slame pod jagode, hkrati pa odbrali najbolj cvetoče in zdrave sadike in jih obeležili. Kasneje bomo samo te uporabili za razmnoževanje. Vseskozi pa moramo budno opazovati, kaj se dogaja na sadnem drevju: po odevetenju ga moramo sicer škropiti proti glivičnim boleznim, insekticide pa bomo uporabili le tedaj, če ne bomoopazili zajedalce, ptic, ki bi jih zatrle, pa ne bo. Zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo v domačem vrtu: Brassicol (klornitiobenzol) uporabljamo za zatiranje solatne gnilobe, za preprečevanje setvenih bolezni, kot sta padavica in črna ostebelnica) ter za prašenje gomoljev dalij, gladiol in krompirja. Orthocid 50 (kaptan sredstvo) uporabljamo proti rji, listni in oljni pe-gavosti, rjavenju korenin, za razkuževanje vode in prsti. Karathan (krotonat) deluje-predvsem proti plesni na vrtnicah, kumarah, krizantemah, jablanah, zoper oidij na vinski trti. Dithan M 45 je učinkovit proti krompirjevi plesni in peronospori. Metasvkstov uničuje kot zalivek listne uši, rdečega pajka in delno tudi kaparja. MARKO JELN1KAR KDO JE LASTNIK ZASEŽENIH PREDMETOV? Stanetu K. iz Zagorja smo zasegli več predmetov. Ugotovili smo, da je meseca avgusta ali septembra 1982 skozi odprto trikotno okno odprl vrata osebnega avtomobila ZASTAVA 750 bele barve, ki je bil parkiran ob cesti v bližini osnovne šole na Polšniku. Iz prtljažnika je nato vzel amortizer, zračno tlačilko, metlice za brisalce, klešče kombinirke in tračni meter. Iz drugega osebnega avtomobila ZASTAVA 750 bele barve, pa je na isti način odnesel zračno tlačilko. Obe vozili je po tatvini zaklenil, da lastnik ne bi takoj opazil tatvine. Oškodovanca prosimo, da predmete prevzameta na postaji milice Litija. MLADINA NA POTI IZ DISKOTEKE Ugotavljamo, da mladinci nimajo primernih prostorov, kjer bi se lahko sestajali, zato se največ zadržujejo po gostinskih lokalih in diskoteki v Ri-bčah. Prav v diskoteki se zadržujejo pozno v noč, saj je odprta tudi preko obratovalnega časa. Tu se mladi spoznavajo s problematičnimi sovrstniki iz drugih krajev. Ko se vračajo iz diskoteke, zagrešijo razna kazniva dejanja (vlamljajo vavtomobilc, kradejo bencin...). Zadnje čase prihaja tu tudi do kršitev JRM in pretepov med lastnikom sodelavci in gosti, ki v diskoteki niso zaželeni. Zadnji pretep se je razvil do take mere, da je med njim prišlo tudi do dveh kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Končni epilog pa bo razviden iz odločb sodišča in sodnika za prekrške. Pravi vandalizem pa so nekateri gostje diskoteke pokazali v noči iz 17. na 18. marec 1984, ko so šli peš na železniško postajo v Kresnice. Od odcepa za Ribče do avtobusne postaje v Ri-bčah so ob regionalni cesti ter naprej ob lokalni cesti do železniške postaje v Kresnicah ruvali prometne znake, snežne opozorilne drogove, jih lomili in metali po sredini ceste ter s tem resno ogrožali varnost cestnega prometa. Kje je tu zavest? Zakaj tako? Ali res ni nihče pomislil, da so s tem povzročili družbeno škodo, da so resno ogrožali voznike in prav lahko bi prišlo do kakšne hude prometne nezgode. Iako početje je vredno najhujše obsodbe in ni besed, ki bi jih lahko izrekli tem mladim objestne-žem. KRIMINALITETA V mesecu marcu 1984 smo zabeležili 43 kaznivih dejanj. Od tega je bilo kar 26 kaznivih dejanj vloma, in to predvsem v osebne avtomobile ter kokošnjake. OPOZORILO PRED PRODAJALCI PO HIŠAH Vse pogosteje se pojavljajo osebe, ki po hišah prodajajo razne artikle, predvsem pletenine. Ljudje jih vabijo v stanovanja in v nakupovalni ali pa tudi prodajni mrzlici rado kaj izgine oziroma zamenja lastnika. Občani tatvino opazijo tudi čez daljši čas, takrat, ko je že prepozno. Redki pa so tudi občani, ki o teh prodajalcih obvestijo postajo milice ali oddelek inšpekcijskih služb pri skupščini občine Litija. Prodaja po hišah ni dovoljena in ti ljudje za to nimajo nobenega dovoljenja. Njihov cilj pa je. da pri tem na spreten način izvršijo kazniva dejanja. Torej, bodimo previdni, da ne bomo kasneje razočarani. POSTAJA MILICE Steklina v občini Litija pojenja Bilo je zelo hudo, toda prevelika panika bi tudi ne bila umestna. Povedati je treba, da je v obdobju od lanskega novembra do sedaj 49 živali pozitivno reagiralo na steklino, to se pravi, da so bile živali stekle, pd tega je bilo 48 lisic irt I jazbec. Intenzivno se je delalo na tem, da ugotovimo stanje oblelih živali za steklino v naši občini. Zaradi tega smo v lanskem letu in letos poslali v viroološko analizo v VTOZD pri Veterinarski fakulteti 141 lisic, mačk in psov. Med njimi je bilo največ lisic. Le na tak način smo se trudili, da bi zaščitili zdravje ljudi, domačih živali in ostale divjadi. Tako imamo v ..rokah" konkretno epizootiološko oziroma epidemiološko sliko o' steklini. O steklini, ki je zajela tudi občino Litija (v največjem obsegu od vseh slovenskih občin), so bili objavljeni tudi trije članki, in sicer dva v Glasilu občanov občine Litija in eden v časopisu Delo. V Glasilu je bila objavljena tudi Odredba o zatiranju in izkoreninjevanju te hude bolezni živali in ljudi, ki jo imenujemo zato zoonoza. Srečni smo, da do sedaj v naši občini za to boleznijo ni zbolel noben človek. Kljub temu da so ljudje bili preko navedenih člankov in lepakov že obveščeni, naj na lem mestu ponovimo še nekaj strokovnih nasvetov: 1. Če se lisica približa psu, kije privezan, in se z njim spopade, je prav gotovo obolela za steklino. 2. Vsaka najdena, poginjena ali povožena lisica je ludi sigurno slekla. Občani Litije so že bili ustno ali pisno obveščeni o lem, kako postopati v takih primerih. Z rokavicami ali vrečkami na rokah naj vstavijo tako žival v PVC vrečko, vrečo je tre- ba trdno zavezati, na konec vrvice se priveze karton, na katerem se predhodno napiše kraj uplcmbe živali, ime uple-nitelja in če je bila žival v kakršnemkoli stiku z ostalimi živalmi ali človekom. Steklino povzroča virus, ki napada živčne celice. Virus se prenaša s slino stekle živali bodisi z ugrizom ali pa dotikom sline z ranjeno kožo. Tuji avtorji pišejo, da niso znani primeri prenosa stekline od gravidne samice na mladiče, prav tako omenjajo, da se s krvjo bolezen ne prenaša. Virus je zelo občutljiv na sončne žarke in na toploto. Pri sobni temperaturi pogine že prej kot v enem dnevu, pri 50°C v pol ure. Pri višjih temperaturah pa v momentu. Za nas so važna dognanja, da virus prenaša izredno nizke temperature in se, bolezen pojavlja v hladnih mesecih. Za uničevanje virusa se lahko poslužujemo detergentov, ki so na bazični osnovi, npr. bis, ali pa živega apna. Pohvale vredno je. da nam pri zatiranju stekline pomagajo delavci postaje milice Litija. Pri zatiranju stekline so dobro delovale le nekatere lovske druži ne, kot npr. Dole pri Litiji, Polšnik, Kresnice. Zdi pa se, da vse ostale lovske družine niso v tem pogledu naredilo dovolj. Za konec pa še to. Izvršni svet SO Litija je na seji skupščine sprejel sklep, da iz proračuna plača vsakemu uple-nitelju lisice 300 dinarjev. Ostale stroške, ki jih ima uple-nitelj v zvezi s tem, naj plača lovska družina. Uplenitelj oziroma lovska družina naj pošlje vsako odstreljeno, povoženo ali poginjeno lisico na Komunalo lilija, v zmrzo-valno skrinjo, ob nedeljah in sobotah pa se naj /glasi na postaji milice, kjer imajo ključe od Komunale in skrinje. JOŽE URBA.IS, dipl. vet. STRAN 3 Izvoljeni funkcionarji občinske skupščine Litija Vsi zbori občinske skupščine so na skupni seji za predsednika občinske skupščine izvolili Branka Pintarja, za podpredsednika Janka Hauptmana, za predsednika družbenopolitičnega zbora Franca Malija (podpredsednica Hilda Bole), za predsednika zbora združenega dela Antona Savska (podpredsednik Adolf Pajtler) in za predsednico zbora krajevnih skupnosti Evo Kovic (podpredsednik Jože Kovic). Vsi funkcionarji so navedene dolžnosti opravljali tudi v preteklih dveh letih. Poleg tega so delegati vseh treh zborov tudi izvolili Franceta Popita za predsednika predsedstva SR Slovenije, Janeza Stanovnika pa za člana predsedstva. Družbenopolitični zbor pa je na ločeni seji izvedel nadomestne volitve v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije. Vsi kandidati so bili soglasno izvoljeni. T. B. Branko Pintar, SO Litija predsednik Janko Hauptman, podpredsednik SO Litija Franc DPZ Mali st., predsednik Anton Savšek, predsednik Eva Kovic, predsednica zbora zbora zdr. dela kraj. skupnosti C KS POLSNIK D Uspela predstava gledališke skupine Običaj je že, da vsako leto v marcu gledališka skupina uprizori igro, ki je navadno povezana s praznovanjem 8. marca. Letos smo si 18. 3. krajani Polšnika ogledali dramo Mateja Bora KOLESA TEME. Predstava je zelo uspela in obiskovalci sojo nagradili s številnim obiskom in bučnim plosakanjem. Posamezniki so s svojo interpretacijo vlog navdušili gledalce in s |^m pokazali plod 10-letnega vztrajnega dela. Žal pa so se člani gledališke skupine zelo hitro in mimo sklepa IO KUD odločili za proslavljanje sicer skromnega, a pomembnega jubileja — 10. obletnice uprizoritve prve igre. Zato je bilo v organizaciji opaženih nekaj spodrsljajev, ki bi jih s premišljenim in načrtnim pristopom lahko obšli. Izročili so zahvalo za 10-letno delo dosedanji režiserki, ob tem pa pozabili na vrsto glavnih igralcev, ki so „stebri" gledališke dejavnosti, saj so vse uprizoritve iger in izvedbe proslav temeljile na njihovi interpretaciji glavnih vlog. Tako je jubilej izzvenel zelo bledo in bežno, brez čestitk in prikaza njihovega zelo bogatega in plodnega dela. Zato je prav, da na tem mestu gledališki skupini v imenu vseh krajanov izrečem iskrene in tople čestitke, hkrati pa zaželim še mnogo uspešnih predstav ter veliko dobre volje in veselja pri nadaljnjem delu. VKLJUČEVANJE MLADINK IN MLADINCEV - PROSTOVOLJCEV V ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE D POMEMBNA IN ZAHTEVNA NALOGA Mladi predstavljajo pomemben subjekt splošne ljudske obrambe, za teritorialno obrambo pa pomenijo tudi pomemben kadrovski vir. Tako je evidentiranje in vključevanje mladink in mladincev — prostovoljcev v enote teritorialnfc-obrambe pomembna in zahtevna naloga. Akacija vključevanja mladink in mladincev — prostovoljcev v enote teritorialne obrambe je pripomogla, da je vse več mladih — članov ZSMS vključenih v štabe in enote teritorialne obrambe. Tako je mladinska organizacija dobila pomembno vlogo znotraj teritorialne obrambe, še posebej po sprejetju in uveljavljanju statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju aktivov ZSMS v eno- tah teritorialne obrambe. Mladi prostovoljci — člani ZSMS zasedajo v enotah teritorialne obrambe pomembno mesto in hkrati veliko prispevajo k uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe. Mladim je tako omogočen napreden stik z oboroženo komponento. V naši občini smo do sedaj uspešno izvajali nalogo evidentiranja in vključevanja mladink in mladincev — prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Od leta 1971, koje bila izvedena prva večja akcija vključevanja prostovoljcev, pa do danes, je bila v enote teritorialne obrambe naše občine vključena že velika množice mladih. Nekatera dekleta, ki so bile vključene kot mla- Tudi ti postani prostovoljec — prostovoljka v enotah TO Tudi letos bomo imeli v juniju v šolskem centru na Slatini usposabljanje mladincev in mladink—prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe. Usposobiti moramo 30 mladincev — prostovoljcev, ki bodo dobili uniforme, in bodo, razporejeni po enotah, postali aktivni člen pri obrambi naše domovine. Kdo je lahko mladinec—prostovoljec v enotah TO? Prostovoljec je lahko vsak mladinec ali mladinka, ki to želi in je star najmanj 15 let ter še ni odslužil vojaškega roka. Kakšne so njegove pravice? Njegova največja pravica je, da v primeru potrebe brani svojo domovino. Sodeluje v vajah enote, v katero je razporejen. Pred razporeditvijo lahko izrazi jteljo, v kakšno specialnost bi želel biti razporejen. Če je le mogoče, se upošteva tudi želja, v katerem rodu bi želel služiti vojaški rok. Kakšne so njegove dolžnosti? Udeležiti se *nora 4-dnevnega usposabljanja ter se udeleževati vaj enote, v katero je razporejen. Udeleževati se mora tudi pohodov mladinske pohodne partizanske brigade Slavko Šlander. Kako se prijaviti? Prijavite se na Občinski konferenci ZSMS Litija, Pono-viška c. 6, ali v svoji osnovni organizaciji ZSMS. PA ŠE TO! Vsa zaposlena izvenšolska mladina (16 do 17 let, tisti ki niso nadaljevali šolanja) ima obvezno štirinajstdnevno predvojaško usposabljanje. Če pa postanejo prostovoljci TO, bo usposabljanje trajalo le štiri dni! jyj (j dinke—prostovoljke, so se odločile, da ostanejo v teritorialni obrambi tudi kot žene—obveznice. Vse naloge v zvezi z vključevanjem prostovoljcev sta izvajala OŠTO Litija in OK ZSMS Litija, sodelovala pa sta tudi OO ZZB NOV Litija in OK ZRVS Litija. Ugotavljamo pa, da se interes mladih za vključevanje v teritorialno obrambo zmanjšuje, kar pa je posledica slabega motiviranja in informiranja mladincev. To pa ni samo krivda mladinskih organizacij, ki pri evidentiranju prostovoljcev največkrat ostanejo osamljene (razen pomoči OŠTO) in se poslužijo kampanjskega evidentiranja, ampak tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini, ki tej nalogi posvečajo premalo pozornosti. Vse družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti ali delovni organizaciji so dolžne seznanjati mladino z razvojem zamisli splošne ljudske obrambe in z možnostmi vključevanja mladih v teritorialno obrambo. Samo tako široko angažiranje vseh družbenopolitičnih dejavnikov bo pripomoglo k premagovanju zastarele miselnosti, ki se še vedno pojavlja pri starejših ljudeh, pri katerih pogosto zasledimo tudi subjektivne elemente odpora proti vstopanju mladih v enote teritorialne obrambe. Pogosto so mnenja, da se mladina vključuje vanje le zaradi avanturizma in izmikanja šolskim in delovnim obveznostim. Taka mnenja prav gotovo ne sodijo v našo socialistično samoupravno družbo; mladinka—mladinec, ki se za vstop odloči iz prej navedenih razlogov, pa ne sodi v naše vrste. Prav tako obstaja velik odpor staršev do vključevanja mladih deklet, kar pa bi lahko rešili s posebno akcijo dogovarjanja s starši oziroma s sodelovanjem staršev pri usposabljanju mladink in mladinecev — prostovoljcev. Vključevati je treba tako dekleta kot fante, kajti nenehno moramo imeti pred očmi pomembno in docela enakopravno vlogo deklet v teritorialnih enotah. Spomnimo se narodnoosvobodilne borbe, ko je bilo v partizanske vrste vključenih veliko deklet in žena, ki so se izkazale kot hrabre borke in so neštetokrat dvigale moralo v svoji enoti. Tako lahko ugotovimo tudi v naših enotah teritorialne obrambe, v kateri so vključena dekleta, večja prizadevanja pri izvrševanju zadanih nalog in večje tovarištvo. Evidentiranje in sprejem mladink in mladincev — prostovolj-cevenote teritorialne obrambe ne smemo izvajati v okviru ozkega kroga mladih, ampak moramo akcijo še bolj razširiti med srednješolsko, delavsko in kmečko mladino. Za to aktivnost pa moramo bolj zainteresirano pripravljati osnovnošolsko mladino. OSTO Litija je v letošnjem letu že sodeloval na obrambnem dnevu osnovne šole Litija, na katerem so teritorialci učenec seznanili s pehotno oborožitvijo, izvedli pokazno streljanje ter podali teoretični prikaz oborožene komponente v Jugoslaviji s poudarkom na organiziranosti teritorialne obrambe v občini. Učence so seznanili tudi z vojaškimi poklici in možnostmi za šolanje na vojaških šolah, ki imajo tudi svoje prednosti, saj imajo gojenci teh šol brezplačne učbenike, obleko in bivanje v internatu. Za plačilo morajo po končanem šolanju določeno obdobje ostati v vojaški službi, kasneje pa imajo možnost zaposlitve tudi v civilnih službah. Vojaški poklic — starešina v JLA največkrat in najrajš jemljemo preveč enostransko in mu tako delamo krivico. Starešino si največkrat predstavljamo kot resnega,- strogega, neizprosnega, uniformiranega moža, postavljenega v neki okvir pravil in ukazov, ki ne dovoljujejo odstopanja (taktični starešina). A Uspel obrambni dan Zadnjo soboto v marcu so učenci in učitelji Osnovne šole Dušan Kveder—Tomaž Litija uspešno izvedli obrambni dan. Delavci šole so se zbrali že ob 6,30 uri in preizkusili svojo obrambno pripravljenost. Z delom po ekipah so končali ob 7.45, ko so se pričele običajne aktivnosti z učenci. Učenci 5. razredov so obiskali Končarjevo domačijo na Goliščah ter 6. razredi Ronkarjevo na Zgornji Slivni. Učencem so pripovedovali svoja doživetja borci Eva Kovic, Zvone Bric, Dušan Gnezda, Franc Mali in Franc Žibert. Zahvala pa velja tudi vodstvu teritorialne obrambe, Gasilski enoti Predilnice Litija, civilni zaščiti in oddelku za ljudsko obrambo Skupščine občine Litija, ki so strokovno popestrili in hkrati obogatili zahtevni program obrambnega dne. M. B. vedno pri tem pozabljamo, da opravlja le svoje delo kot vsak drug delavec, ki mora ravno tako upoštevati določene norme, katere pa ponavadi kar spregledamo. Pozabljamo, da je njegovo delo posebnega družbenega pomena, ki terja največjo mero odgovornosti, a vendar je to najbolj častno delo, saj je starešina vsak dan neposredno v službi za obrambo domovine. Biti prostovoljec v enoti teritorialne obrambe, vedno pripravljen z orožjem v roki braniti domovino in njene vrednote, je prav tako čast in ponos vsake mladinke — mladinca. Sodelovanje OŠTO Litija na obrambnem dnevu osnovne šole Litija je bilo vsekakor pozitivno, tako da sta se že tudi osnovna šola Šmartno in Gabrovka dogovarjali z OŠTO Litija za podobno sodelovanje. Tudi v letošnjem letu bo OŠTO Litija v mesecu juniju izvedel večdnevno usposabljanje in svečano zaprisego mladink in mladincev — prostovoljcev za sprejem v enote teritorialne obrambe občine. Pridobivanje in evidentiranje mladink in mladincev je stalna naloga OK ZSMS Litija in njenih osnovih organizacij. ^ ^ Otrok se navaja na vrtec Danes ne bi razpravljali o tem, ali je vrtec za otroka potreben, kajti učinki kažejo, da ima vrtec pomembno vlogo socialnega vključevanja in vpliva na otrokovo samostojnost, razvija pa tudi splošne in specifične psihične sposobnosti, kjer je zlasti pomemben element kulturne in estetske vzgoje, ki za večino otrok izven vrtca ni dostopna. Z novim šolskim letom bomo v vrtec sprejeli novince, ki bodo iz ožje socialne sredine (družine) stopili v širše družbeno urejeno sredino (vrtec), kjer se, bodo morali prilagoditi novim pogojem. Čim mlajši je otrok, tem več težav lahko pričakujemo, kajti svojih stisk otrok v tej dobi še ne zna povedati, nima razvitega občutka za čas in ne dojame, da bodo starši vsak dan prišli ponj. Seveda pa imajo težave tudi starejši predšolski otroci, saj skupine „starih vrti- čkarjev" zelo nerade novince sprejmejo medse. Ko je otrok sprejet v vrtec, naj ga starši peljejo k OTROŠKEMU ZDRAVNIKU. Navanjanje na vrtec naj poteka POSTOPNO. Prvi obiski v vrtcu naj bodo kratki in v spremstvu staršev. Otroka peljemo v igralnico, kjer spozna svoje prijatelje „igrače" in se seznani z vzgojiteljico in varuhinjo. Prvi teden naj bo otrok v vrtcu največ do dve uri, nato pa čas podaljšujemo. Izredno so pomembni stiki med starši in vzgojnim osebjem. Spontani in prisrčni odnosi otroka hrabrijo in mu privzgajajo občutek, da ga starši izročajo v „varne" roke, hladni odnosi pa ga plašijo in puščajo v negotovosti. Zelo pomembno je, da so starši seznanjeni z DNEVNIM REDOM v vrtcu. V VVO Litija sprejemamo otroke od 5.30 ure naprej, vendar priporočamo, da starši otroka pripeljejo vsaj do 8. ure. Otroka izročijo starši varuhinji oziroma vzgojiteljici in pri tem ne povzročajo nikakršnih „ceremonij". Nekateri otroci imajo v vrtcu težave s prehrano. Priporočamo, da se starši seznanijo z jedilniki in otroke navajajo na hrano, ki jo kuhamo v vrtcu. Pomembna sestavina dnevnega reda je SPANJE. V vrtcu spijo otroci od 12h— 14\ zato bi bilo prav, da otrok tudi doma spi v tem intervalnem obdobju. Pri prilagajnju otrok na vrtec moramo doumeti, da si dva otroka nista enaka. Nekateri otroci pri vključevanju ne bodo imeli nikakršnih težav, drugi malo več, tretji pa se bodo težje vključevali v vrtec. Prav zadnji bodo potrebovali največ pozornosti, zato se bomo skupno trudili, da bo otrok prebredel začetne težave brez hujših psihičnih stresov. Starši, ki jim bo njihov malček prvič zletel iz njihovega gnezda, naj bodo prepričani, da se bo njihov.otrok v to toplo družinsko idilo še kako rad vračal, saj seje tu napojil tople materinske ljubezni, ki mu jo v vrtcu, pa čeprav še tako radi, ne moremo dati. Tega čudovitega poslanstva se drage matere in očetje zavedajte in vzemite čas za svojega otroka, kajti le s skupnimi vzgojnimi prizadevanji bo vač in naš „mališan" postal srečen človek. F. KONČAR SGP BETON Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA BEOGRADSKA BANKA Temeljna ba Ljubljana PE Litija O Koz TEKSTIL TOZD Pletilj^ TOZD Malo TRGOVINA PREDILNICA LITIJA IA ŽKAJEVAL- LJUBLJ,, BANKA Gospot Ljubljana Ekspozitura Litija GOZDNO GOSPODARSTVO Ljubljana lD Gozdni obrat VR mm ž$)snovna šola fi-oize Hostnik iGabrovka ZDRUŽENJE OBRTNIKOV LITIJA Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž Litija DOM TIŠJE Šmartno pri Litiji CVETLIČARNA VIJOLICA Ulanec Tončka in Zvonko Cosiitamo ob dnevu OF in pravniku cl&la ultura Filmski kažipot — Tudi v majskem sporedu dinarskega kina bodo prevladovali ameriški /Umi. Prvi je erotični — NOČNI STRIPTIZA - - in ni primeren za šolarje. Sledil mu bo zahodnonemški vojni film PODMORNICA, nato pa kriminalka JAZ IN NILSKI KONJ ter pustolovka LOPOV V TEXASU. Abonma se je iztekel — V dvorani na Stavbah je bila 16. marca zadnja abonmajska predstava. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je gostovalo z igro Karla SCHOENCHER.IA ,. VRAŽJA ŽENSKA". Režirat jo je Peter Ovsec, igrali pa so Sonja Pavčič. Bojan Kapelj in Dani Šmon. Folkloristi ne mirujejo — folklorna skupina Javorje je imela v minulem mesecu tri nastope. 8. marca dopoldne se je predstavila učencem od 5. do 8. razreda šmarske osemletke in jim poleg plesov prikazala še narodne gpičaje, sodeloval pa je tudi mladi citraš Bojan Kotar z Dol. Še istega dne so plesalci razveselili s svojim obiskom člane domske skupnosti v domu Tišje v Črnem potoku, v drugi polovici marca pa je skupina gostovala v Gabrovki. »Zvon« na koncertu Naši dosežki 84 — V Cankarjevem domu je bila 22. marca revija zborov ljubljanskega pevskega združenja, na kateri je zapelo 9 moških, mešanih in komornih pevskih zborov. Koncertu je prisostvovalo tudi 55 članov in članic šmarskega Zvona, mnogi med njimi so bili prvič v tej osrednji slovenski kulturni ustanovi. Zbor delegatov Zasavske pevske skupnosti — Zadnjo nedeljo v marcu so se zbrali v Litiji delegati Zasavske pevske skupnosti, ki vključuje odrasle in šolske zbore ter oktete od Jevnice do Radeč. Vabilu sta se odzvala tudi častna člana prof. Radovan Gobec in basist l.adko Korošec. Prisotni delegati so po uvodnih poročilih največ razpravljali o nadaljnjem napredku zborovskega petja v Zasavju ter o novi obliki vsakoletne zasavske pevske revije. Letos se bodo zbori predstavili 26. maja v Litiji. Množičen obisk lutkovnih predstav — V marcu je potekalo v Cankarjevem domu letošnje srečanje slovenskih lutkarjev. Zveza kulturnih organizacij Litija je v sodelovanju s šolskimi kulturnimi firušivi omogočila nad 300 učencem nižje stopnje litijske in šmarske šole. da so si ogledali pel lutkovnih predstav. tiari popreje pa so si učenci šol in vrtca ogledali v dvorani na Stavbah lutkovno predstavo domače skupine ..Lutke tete Julke". Gostovanja se nadaljujejo — Nekateri pevski zbori, ki so se v tekoči sezoni pripravili za celovečerni koncert, se želijo predstaviti tudi v drugih krajih, ne le doma. Prvo soboto v aprilu je litijska Lipa nastopila v Veliki Šlangi. teden dni pozneje pa so na Primskovem zapeli pevci moškega zbora Hotič-Kresnice. Začetek mlade novinarske šole — V litijski šoli se je 4. aprila začela mala novinarska šola, k i jo obiskujejo mladi literati z vseh tre treh matičnih šol v občini. Po štirih predavanjih, k i jih bodo sklenili oh koncu aprila, bodo udeleženci te šole obiskali še eno od ljubljanskih tiskarn in uredništvo Pionirskega lista. Šolo je ohtogočila Zveza kulturnih organizacij Litija, ki je poskrbela tudi za predavatelje. Razvijanje tradicij NOB V litijski dvorani je bila 29. marca svečana prireditev ob dnevu vseh matičnih šol v naši občini, le-te smo poimenovali po narodnih herojih in partizanskih komandantih Dušanu Kvedru-Tomažu, Francu Rozmanu-Stanetu in Lojzetu Hostniku-Jovu. Njen namen je bil. da z novo obliko utrjujemo tradicije NOB in seznanimo mlade z vojaškimi poklici. Pri pripravi so sodelovali Svet za obujanje tradicij NOB pri Občinski konferenci SZDL. Samoupravna skupnost za zaposlovanje. Štab za teritorialno obrambo, oddelek za ljudsko obrambo, mladina, šolska kulturna dru- SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LITIJA Na podlagi določil 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, št. 7/77), 1. Sena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija (Ur. I. SRS, št. 11/81), meril in kriterijev za pridobivanje stavbnih zemljišč družbene lastnine v občini Litija za gradnjo stanovanjskih hiš, oltrlnib.delavnic in garaž (Ur. I. SRS, št. 11/81) Samoupravna komunalna skupnost občine Litija razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddaja zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše na Litijski Dobravi in sedem garaž na Rozmanovem trgu v Litiji L Oddaja se zemljišče za gradnjo individualne stanovanjske hiše: pare. štev. 378/22, njiva v izmeri 528 m2 k. o. Litija. Zemljišče je opremljeno z naslednjimi komunalnimi vodi in napravami: — dostopno asfaltirano cesto, — mestnim vodovodom, — kanalizacijo, — javno razsvetljavo, — nizkonapetostnim - kabelskim elektro omrežjem. Stroški komunalne ureditve te parcele znašajo 395.598,40 din. Cena m2 zemljišča je 120,00 din. II. Oddajajo se zemljišča za gradnjo sedmih garaž na Rozmanovem trgu — zemljišča merijo po 15 m2, — strošek komunalnega opremljanja zemljišča znaša 21.827/50 din, — cena m2 zemljišča je 120,00 din. Interesenti za pridobitev zemljišča morajo ponudbe skupaj zvplačano varščino oddali pri strokovni službi Samoupravne cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Jerebova ul. 6, Litija, do 15. maja 1984. Strokovna služba bo interesentom nudila tudi vse podrobnejše informacije v zvezi s postopkom oddajanja stavbnih zemljišč. šiva in Zveza kulturnih organizacij Lilija. Partizanske komandante Tomaža. Staneta in .lova so predstavili učenci Alenka Rozman. Karmen Janekovič in Rok Valenčič. o vojaških šolah in poklicih pa sta spregovorila pripadnica teritorialne obrambe — desetarka Marina Krnel in kapetan Marjan Andrašec iz Ljubljane. V glasbenem delu prireditve, povezovala jo je Rosana Belko iz Litije, so nastopili mladinska pevska zbora litijske in šmarske osemletke, ki ju vodita Darinka in Janko Slimšek, ter ansambel Splošne srednje vojaške šole Franc Rozman-Stane iz Ljubljane pod vodstvom Marjana Andrašca. Po skupnem nastopu vseh sodelujočih, kjer so mladim poslušalcem izvedli štiri množične pesmi, so gosti iz Ljubljane poldrugo uro igrali še za ples. Mladi so izrazili željo, naj bi taka srečanja postala tradicionalna. Litijani in Šmarčani peli v Hrastniku — Letošnje srečanje zasavskih mladinskih in otroških zborov je bilo 10. aprila v Hrastniku, iz naše občine sta na reviji sodelovala otroški zbor iz Litije (Darinka Slimšek) in mladinski zbor iz Šmarnega (Janko Slimšek). Boris Žužek Ženski pevski zbori z Gabrovke v Ljubljani Planinsko društvo Ljubljana — Matica, ki nadaljuje delo prvega Slovenskega planinskega društva (SPD). ustanovljenega 27. 2. 1893. je na svoj 90. redni občni zbor 27. 2. 1984 povabilo ženski pevski zbor iz Gabrovke. Ta občni zbor je bil posebej slovesen, saj je predstavljal zaključek enoletnega praznovanja devetdesetletnice SPD, zaključek vseslovenske akcije dograditve in posodobitve Triglavskega doma na Kredarici (2511 m), z razvitjem društvenega prapora. Zbor so s svojo prisotnostjo počastili: Milan Gaspari, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine mesta Ljubljana kot predstavnik pokrovitelja. Tone Bole. član predsedstva SRS, dr. Miha Potočnik, častni predsednik Planinske zveze Slovenije, Albin Vengust. predsednik skupščine občine Ljubljana — Center, ter delegacije številnih društev iz Slovenije. Ženski pevski zbor je sodeloval v kulturnem programu, ki gaje pričel s pesmijo Danila Bučarja „ Pod rožnato planino ". Danica Simšič je nato udeležencem predstavila delo in uspehe pevskega zbora zatem pa so pevke zapele ..Planinarico", ki jo je za ta zbor priredil prof. Radovan Gobec kot mentor. Po nagovoru predsednika društva tov. Marjana Oblaka, ki je opisal bogato 90-lelno dediščino, ki jo je PD Matici zapustilo SPD (z opisom pestre planinske dejavnosti društva, ki ima 8.248 članov) je zbor zapel pesmi „Bori" in „Čej so tiste stezice". Sledilo je slovesno razvitje prapora do pesmi „Oj, Triglav moj dom", ki so jo pevke zapele še prav posebno čustveno, saj je k slovesnemu trenutku prispevala številna udeležba na zboru. Ob razvijanju prapora seje na levi ploskvi prapora razkrival znak (simbol) SPD iz leta 1893, na desni pa severna triglavska stena kot vez med dolino Vrat, domom na Kredarici in vrhom Triglava z Aljaževem stolpom — območjem, ki so ga Slovenci imenovali „Kraljevstvo zlatoroga", ga zavzeli že pred 200 leti in ohranili zase. Sledilo je pripenjanje trakov na drog prapora skupščine mesta Ljubljana, skupščine občine Lj.-Center. Republiškega sveta zveze sindikatov, Plainske zveze Slovenije, Planinskega društva Zagreb-Malica in Kamenjak-Reka ter Planinskega društva Kamnik kot prve podružnice SPD v letu 1893. Z izročitvijo prapora praporščaku in po nagovoru Milana Gasparija s čestitkami in zahvalo društvu so pevke zaključile slovesni del občnega zbora s pesmimi: Pod oknom. Lepo moje Ravnf) polje in Pleničke je prala. Veselega, sproščenega in hvaležnega aplavza kar ni hotelo biti konec, čeprav je pevski zbor že zapustit dvorano, kajti njihov nastop je prijetno presenetil, dal prazniku posebej svečan ton in izpolnil pričakovano kvaliteto nastopajočega ženskega pevskega zbor.: iz Gabrovke. M. O. FINANČNO POROČILO O POSLOVANJU GLASILA OBČANOV V LETU 1983 Real. 83 DOHODKI: 1. Dotacija proračuna 756.140 2. Dotacija KS 710.806 3. Dohodki od oglasov 191.537 SKUPAJ 1.658.483 IZDATKI: 1. Tisk 2. PTT dostava 3. Avtorski honorar 4. Kilometrina, dnev. 5. Ostali mat. str. 6. Prisp. in davki iz doli. 7. Bruto OD 8. Skladi 765.129 75.715 85.693 23.665 76.691 101.363 467.233 62.994 SKUPAJ 1.658.483 • DAN ŠOLE V LITIJSKI OSNOVNI ŠOLI — TOKRAT MALO DRUGAČE Več kot šeststo staršev prisostvovalo pouku Družina ostaja kljub vsem spremembam še vedno temeljni vzgojni dejavnik in je ne more nadomestiti Se lako dobro družbeno organizirana vzgoja. Največja osnovna šola v naši občini, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž v Litiji, praznuje vsakoletni dan šole 9. aprila, ko sc spominjajo obletnice rojstva heroja Dušana Kvedra-Tomaža, po katerem je "dobila šola tudi ime. Tokratno praznovanje so si šolniki zamislili drugače kol navadno, ko se na določeni dan zvrstijo kulturne ali športne prireditve in dejavnosti. Letos je bilo praznovanje izrazilo delovno, kar se za sedanje čase tudi spodobi. Na nedavni razpravi v Cankarjevem domu o podružbljanju osnovne šole je bilo slišati, da je ponekod šola še premalo zrasla z okoljem, v katerem deluje, in z delovnimi organizacijami, ki so v tistem kraju. Cilji letošnjega dneva šole so bili zato razširiti podružbljanje šole, poglobiti stike med družino in šolo ter obveščali starše o pomembnosti tesnega sodelovanja učiteljev in staršev. Tako so od 2. do 6. aprila učiteljice, ki poučuje/o na nižji stopnji, povabile starše svojih učencev k odprti učni uri. Po njej so starši sedli skupaj z razredniki in se pogovorili o vlogi družine v današnjem času. Zanimanje staršev za to obliko, ko lahko neposredno spremljajo način dela v razredu, je preseglo vsa pričakovanja. Zelo redki so bili starši, ki se niso odzvali šolskemu vabilu, pa tudi učenci so nestrpno pogledovali proti vratom in čakali svojo mamo ali očeta. Malo težja pa je bila organizacija take oblike na višji stopnji, saj imajo učenci pouk samo dopoldne, takrat pa so starši večinoma v službah. Ravno iz teh razlogov so se na šoli odločili v petek, 6. aprila, zamenjati pouk, tako daje celotna višja stopnja prišla v šolo šele popoldne. Pouk je normalno tekel do 3. učne ure. ko so v šolo prišli hkrati starši učencev vseh dvajsetih vzporednic, kolikor jih je od petega do osmega razreda, kar je 411 učencev. V oodmoru pred to uro so se starši pričeli zbirati pred posameznimi razredi in obisk je bil tolikšen, da je bilo v nekaterih razredih skoraj toliko staršev kot učencev. Učitelji, razredniki, so v razredih prikazali različne novejše oblike in metode šolskega dela od govornih vaj in obravnav učne snovi pa do utrjevanja posameznih poglavij, dela v skupinah in indivi-' dualnega dela, kjer je več prilagajan ja zmožnostim posameznih učencev. Zanimivi uri pouka je sledil razgovor, ki je sproščeno potekal in v katerem ni imel glavne besede le učitelj. Starši so izmenjavali svoja mnenja o vlogi družine v današnjem času. Prišli so do koristnih ugoto- vitev, predvsem pa so spoznanja, da se spreminja vse živo, pa tudi družina, zato dandanes, ni mogoče sprejemati točno takšnih oblik in načina dela z otroki kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Otroke vzgajamo v osebnosti, ki se bodo znale uveljaviti v poklicnem in družbenem življenju, zato je nekdanje prigovarjanje o poslušnosti močno preživelo. Starši morajo biti torej bolj prilagojeni današnjemu utripu življenja. Veliko koristnih predlogov je bilo o povsem stvarnih težavah, na katere naletijo starši pri vzgoji svojih otrok. Kdaj in koliko časa naj gledajo otroci televizijo, kako jim pomagamo pri šolskem delu in kako utrjujemo njihove delovne navade. Zelo zaželeni so bili tudi nasveti, kako organizirati in nadzirati prosti čas učencev, da ne bi bili, kadar staršev ni doma, prepuščeni vplivom s ceste. Precej staršev si je ogledalo tudi knjižnico, kjer so bile predstavljene nekatere novejše oblike in metode dela z mladimi bralci, in številke, ki pričajo, da je zanimanje mladih za dobro knjigo zelo veliko, treba jih je le pritegniti k branju. V šolski avli je bila pripravljena zanimiva razstava likovnih del učencev, kije zaradi pestrosti in estetske ubranosti ni mogel spregledati nihče, ki se je tisti petek mudil v šoli. Dejavnosti v okviru praznovanja dneva šole se bodo nadaljevale še v aprilu in maju (ob dnevu mladosti), ko se bodo predstavile še druge dejavnosti, v katerih sodelujejo učenci v prostem času. In še nekaj odgovorov staršev in učencev o novi obliki sodelovanja s šolo. Martina Mlinar, prodajalka: Prišla sem v 8. d. razred k fiziki. Ta oblika seznanjanja staršev se mi zdi zelo posrečena. Vesela sem vabila in prepričana sem, da tako mislijo tudi drugi. Mila Grošelj, višja medicinska sestra: Bila sem pri biologiji v 6. b. razredu. Ura je bila zanimiva. Sodelovanje staršev in šole je nujno, če želimo še boljše uspehe. Milena Petje, knjigovodkinja. V 6. c. razredu sem bila pri uri angleškega jezika. Bilo mi je zelo všeč in upam, da bo ta oblika postala tradicionalna. Zdi se nam le, da je ura obiska v šoli nekoliko prezgodnja, vsaj tistim, ki se vozimo iz Litije v Ljubljano ali kam drugam. Miha Lebinger, učenec 8. d. Pri uri fizike smo dobro sodelovali. Zdi se mi, da je bilo naše znanje kar dobro, tako da so starši videli, kaj vse znamo. Pa tudi drugače je bila ura zanimiva, delali smo preizkuse. Mirko Marini, učenec. 1. b. V šolo je prišla tudi moja mama. Doma me je pohvalila. Mislim, da smo se dobro odrezali. Malo smo pogledovali nazaj, če nas starši vidijo in slišijo. Ta dan sem bil zelo vesel. - M. B. Letovanje predšolskih otrok Obveščamo starše predšolskih otrok, da bosta VVO Litija in Skupnost otroškega varstva Litija tudi letos organizirala letovanje 54 otrok od štiri in pol do sedem let v počitniški koloniji na Debelem rtiču. Letovali bomo 10 dni, in sicer od 15. 6. 84 — 25. 6. 1984. Prispevek staršev je objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3, in to s finančnim načrtom letovanja otrok za leto 1984, iz katerega so razvidni lestvica in dohodkovni pogoji za udeležbo prispevkov staršev k stroškom letovanja. Starše prosimo, da prijavijo udeležbo od 3. maja dalje (do zasedbe mest) v VVO Litija, Bevkova 1, telefon 881-378. Letovanja se lahko udeležijo predšolski otroci iz vseh krajevnih skupnosti občine Litija, torej tudi tisti, ki ne obiskujejo vrtca. ********************************************^ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t ¥ ¥ ¥ * ¥ ****** Zapis pogovora z borci pripravil J. S. TAKO SE JE ROJEVALA SVOBODA Sedeli smo pred dnevi v prijetni pisarnici krajevne skupnosti Gabrovka in obujali spomine na tista prva leta revolucije v tem koncu naše občine. Borci Franc Kožamelj — Dimče, Engelbert Potrebuješ — Enži, Leopold Pavlin — Polde in Franc Korbar — Franko ter naša novinarska peresa, ki naj bi del tega pogovora pripravila za objavo. Povod za ta razgovor je bil pravzaprav bližajoči se praznik KS, ki ga Gabrovčani praznujejo 24. aprila v spomin na množičen odhod v partizane. Ker je dogodkov za debelo knjigo, smo se tokrat omejili prav na začetke narodnoosvobodilnega gibanja v tem kraju. Morda bo tale zapis za marsikoga preskromen, morda tudi ne bo v njem vseh imen, dogodkov in krajev. Je samo poskus zapisa pogovora, ki se je sproščeno odvijal med našimi sogovorniki, in hkrati prispevek za stran tiste velike knjige zgodovine, ki se bo nekoč napisala o tem kraju. Takole so mi pripovedovali naši borci. Prvi rajonski odbor je bil ustanovljen sredi julija 1941. Za svojo glavno nalogo sije zadal osveščati ljudi in prebujati njihovo narodno zavest ter zbirati oroije. Takrat so bili v Gabrovski še Nemci. Sem v Gabrov-ko je hodil organizirat ljudi pokojni Franc Marin iz Trbovelj, iz Ljubljane pa je Boris Kraigher poslal Edvarda Grčarja. Tadva sta bila prva organizatorja, kasneje je na gabrovski teren prihajalo še več revolucionarjev in organizatorjev. Prva borba se je odvijala tu 14. novembra 1941, in sicer v Moravski gori. Po napadu na Bučko se je skupina partizanov zatekla v Ribičevo domačijo, kjer so jih napadli Italijani. Z borci je bil takrat tudi tovariš Miha Marinko. V spopadu sta padla Maks llenigman in še neki neznani partizan. Partizana, ki je bil ranjen v trebuh, je peljal z vozom Jeričev fant. da bi mu nudili zdravniško pomoč. Italijani so voznika zaustavili, ranjenca pa ustrelili. Nemci so takrat zaprli 10 ali 15 ljudi v svojo postojanko, danes je v tej hiši mizarska delavnica.-Odbor Olje tedaj organiziral prehrano teh ljudi. Domačini na občini so nekako dobili odrezek živilskih kart, pri Marinu pa so kuhali zanje in jim nosili hrano v zapor. Po nekaj dneh, k o jim niso mo- Franc Kožamclj—Dimče gli ničesar dokazati, so jih Nemci izpustili. Prvi sestanek odbora, ki se ga je udeležil tudi Franc Kožamelj, je bil v nedeljo 21. septembra 1941 pri Fa-kinovem Tinču v Moravski gori. Udeležili so se ga tovariši Vozelj. Grčar. Burja. Sotiar, Hohkraut in morda še kdo. Na njem so se dogovorili za ilegalni kanal, ki naj bi tekel preko Gabrovke v Zasavje. Po železnici so prišli na Dolenjsko zaboji pro- pagandnega materiala, ki ga je Tone Kožamelj vozil s konji do Vidmarja, od tam pa v greben k Alojziji Sotiar. Kasneje pa ga je Dado spravil v Zasavje. Pošiljka je prišla le dvakrat, potem pa ta kanal ni več deloval. 29. oktobra je bila ob obletnici osvoboditve Slovencev izpod Avstro-Ogrske tudi v Gabrovki izvedena posebna akcija. V Rjavki je nekaj po osmi uri zvečer zagorel mogočen kres. Narejen je bil iz škompnikov. v sredino pa so postavili svečo, ovito s slamo. Ko je sveča pogorela, se je kres vžgal. Italijani so uprizorili pravo kanonado. Udeleženca te akcije Burja in Kožamclj pa sta medtem že sedela pri poliču vina in klobasi v Marinovi gostilni, kjer so jih čakali predsednik odbora Albin Vozelj, Lojze Hostnik in drugi tovariši. Seveda, ko so pridrveli Italijani in besni spraševali, kdo je zakuril kres, niso mogli nikogar obdolžiti. Da bi ljudi laže organizirali, so si člani rajonskega odbora razdelili teren. Albin Vozelj je bil zadolžen za Brezovo in Moravsko goro. Lojze Hostnik za Tlako, Brezje in Tihaboj, Anton Resnik za Gabrsko goro in Stari boršt. Nace Dušak pa za Moravče in okolico. Kurir je bil Franc Kožamelj. Sestanki so se odvijali na različnih krajih, največkrat pa so bili prav v Marinovi gostilni. Na sestanke so prihajali aktivisti iz Ljubljane, prihajal pa je tudi Viktor Avbelj. sekretar novomeškega okrožja. Aktiviste so na določena mesta hodili čakal člani odbora. Vozljev Albin je vedno, kadar je koga. čakal pri Rukeljnu pod Turnom. nosil v roki vejnik. če bi ga slučajno kdo vprašal, kaj tu počenja. Seveda pa je bilo dogovorjeno geslo, da ne bi prišlo do kakšnega presenečenja. V soboto, 20. decembra 1941, je prišla k Vozlju na Roje patrulja sed- Franc Korbar-Franko, Leopold Pavlin—Polde in Engelbert Potrebuješ—Enži mili partizanov drugega štejerskega bataljona. Člani odbora so jih odpeljali v Rjavko, kjer je bilo skrivališče orožja in municije. Na Rojah so imeli lakral pripravljeno tudi hrano za partizane. Seveda se takrat še ni velelo, kam bo vse to šlo. Prvi fantje so odšli v partizane 28. marca 1942. To so bili Tone Merzel-—Rudar, Rudi Merzel—Krpan in Vinko Jurca—Ambrož iz Šlorovja. Iz Moravč so šli do Farbarjevega Joha-na. kjer so bili zmenjeni za 10. uro. Ob II. uri je bila namreč že dogovorjena javka v mlinu pri Teran-kah. od koder so potem odšli v svobodne gozdove. Z rajonskim odborom OF je bilo dogovorjeno, da bo 19. aprila 1942 na vrhu Rjavke sestanek z ljudmi. Udeležili so se ga tudi fantje, ki so pred kratkimodšli v partizane, prisoten pa je bil tudi Niko Šilih, komisar čete, ki je taborila pod Petclinjekom. Naslednji sestanek je bil v petek, 24. aprila 1942 ob 9. zvečer. Sklican je bil zelo konspirativno, da so tudi posamezni člani odbora zvedeli zanj šele tisti dan. Italijani so že nekaj večerov zapored kontrolirali, kdo je doma in kdo ni. Tako so tudi ta večer napravili preiskave. Franc Kožamelj je ta večer spal kar oblečen. Ob pol devetih ga je prišla klicat mati, češ da je zunaj vse polno Italijanov. Prišel je iz sobe s čevlji v rokah. Italijani so hoteli vedeti, zakaj spi oblečen. V tem trenutku je prišel mimo Borštnarjev Robi. Tudi njega so prijeli in ga vprašali, kam ob tej uri. Robi se je znašel in odgovoril, da gre k dekletu v vas. Tako se je rešil. Vsem, kijih Italijani ta večer niso našli doma, ker so že bili na Rjavki, so Italijani ukazali, da se morajo naslednji dan ob K), uri javiti v postojanki. Ko je Lojze Hostnik—Jovo prišel po tem sestanku domov, mu je mati povedala, kaj so zabičali Italijani. Lojze se je oblekel, oprtal nahrbtnik, vzel puško in odšel v partizane. Javil se je pri Korošcu na Tlaki. Z njim je bilo dogovorjeno, da če bo kaj narobe, bo pred hišo postavil navzkriž dva polena. Naslednji dan naj bi se javili fantje na postojanki, zvečer pa so jo mahnili v partizane. Deset jih je bilo, med njimi Rudi Rappl, Robi Borštnar, Janez Burja in Franc Kožamelj. V ponedeljek, 27. aprila, pa jih je šlo še pet, med njimi brata Dušak, Edvard Grčar, Anton Resnik in Drago Mitič, ki so se vključili v 1. dolenjski bataljon. 1. maja je bil organiziran širši sestanek z ljudmi pri Srebotovem kozolcu, takrat je zapadlo deset centimetrov snega. Govoril je komisar Niko Šilih. 4. maja so odšli v partizane Nežen Niko. Sapor Janez in Tone Kožamelj. Na cesti pri Lazarju je bil izveden napad na italijansko patruljo. Eden od Italijanov je bil mrtev, eden pa ranjen. Le-ta se je zavlekel v grmovje in čakal na pomoč. Ko se je mimo pripeljal Franc Petje, kije vozil pošto v Trebnje, je Italijan zahteval, da ga odpelje v postojanko. Franc je to odklonil, zato so ga Italijani, ko se je vračal, pričakali, ga aretirali in zaprli v hišo, kjer je danes llučova gostilna. 19. maja so ga vrgli s podstrešja, da se je ubil. 11. maja je šlo v partizane osem ljudi, med njimi tudi Sevškova in Šle-klarjeva dva. 26. maja 1942pa Mirko in Vid Jerič. Junija 1942 so gozdovi vzeli v svoje okrilje še 33 fantov. Prva partizana, ki sta padla, doma pa sla bila z gabrovškega konca, sta bila Anton Resnik—Brdavs in Janez Sapor. Bilo je to 28. maja 1942 na železniški postaji Ponikve. Spomini so vreli na dan kot majhni potočki in se v pogovoru zlivali v eno samo reko dogodkov. Znova so se podoživljali težki trenutki naše polpretekle zgodovine s tega prelepega koščka naše zemlje. Znova je stopil tudi predoči tragični dogodek, ko je okupator 28. oktobra 1943 zaprl v ledenico Uljudi in potem nametal bombe v zaklenjeni prostor. Kako kruta in nečloveška smrt nedolžnih ljudi! Na Tlaki so takrat postrelili 15 domačinov. Beseda tudi ni mogla zaobiti smrti gabrovških skojevk, ne borcev dolenjskega odreda, ki so 5. avgusta 1944 izkrvaveli na Klancu v bitki z izdajalci lastnega naroda. Pozabljene pa niso bile tudi številne žrtve, padli borci, ki so darovali življenje za našo svobodo. Ko smo odhajali, je v nas še vedno odzvanjala misel, ki se ja kakor nit vlekla skozi ves pogovor: Ni je sile, ki bi mogla zatreti v človeku hrepenenje po svobodi. Naš narod je to dokazal s svojo krvjo. ************************************^ ¥ ¥ * ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * — ¥ ¥ ¥ ¥ IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Počastili dan žena Praznik vseh mater, žena in deklet smo v Gabrovki počastili v petek, 9. marca, v prijetno okrašeni dvorani osnovne šole. Kulturni program je bil zelo pester. Začel se je z nastopom domačega moškega pevskega zbora KUD Fran Levstik, ki je skupaj z gostujočim moškim pevskim zborom s Polšnika zapeol Slavnostno pesem. Z njo sta zbora pozdravila vse ženske, katerih udeležba je bila, v veliko zadovoljstvo prirediteljev, zelo številna. Potem je predsednik KK SZDI. Franc Kotar v kratkem govoru povedal, kako je zaposlena ženska danes zelo obremenjena, saj jo poleg službe v enaki meri zahtevata še dom in družina. Poudaril je. da naj bi ji njen življenjski sopotnik stal vedno ob strani, tudi v gospodinjstvu, in jo spoštoval kot enakovredno partnerico na vseh področjih Domači pevci so nato pod vodstvom Ivana Kolarja zapeli še pet pesmi, ki so jim ženske z veseljem prisluhnile. Najbolj prisrčni so bili najmlajši iz VVF Čebelica, ki so se mamicam predstavili s petjem in z deklamacijami. Otroški pevski zbor je s svojim kvalitetnim nastopom dokazal, da je najlepše zapeli mamicam, ki so vsem otrokom najpomembnejše v njihovem mladem, a že težav polnem življenju. Prvič pa se je predstavil tudi orkester orffovih glasbil, ki ga tako kot OPZ vodi Marjana Kralj. Za zaključek so pod vodstvom Ivana Fojkarja ubrano izzvenele pesmi moškega pevskega zbora iz Polšnika. V dvorani OŠ pa je bila na ogled tudi razstava starih predmetov, ki sojo pripravili učenci v okviru zgodovinskega krožka, katerega mentor je Metka Potočnik. Člani dramsko-literarnega krožka pa so ob 8. marcu izdali posebno številko glasila Zorana njiva, v katerem so zapisane številne misli o mamah. ■ A. R. Letos že več uspešnih nastopov Ženski pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke ima v letošnji sezoni za sabo že precej uspešnih nastopov. 27. februarja so pevke nastopile v Ljubljani na slovesnosti ob razvitju prapora PD Ljubljana — Matica, koje društvo slavilo devetdeseto obletnico svojega delovanja. Čeprav je pevkam, ki imajo dovolj obveznosti doma in v službi, marsikdaj težko priti na vajo ali na nastop, pa ob aplavzu navdušenih poslušalcev na to pozabijo, saj jim je le-ta najboljše priznanje za njihovo petje. A. R. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Problem zaposlovanja mlađih žensk Ko smo ob občinskem prazniku odprli nov proizovodni obrat na Dolah, smo bili vsi, še posebno pa zaposlene delavke veseli, da bomo lahko zaposlili novo delovno silo. Obrat papirne konfekcije ima dovolj dela, zagotovljeno prodajo in surovine. Sodelovanje z grafičnim podjetjem Večer, Papirnico Radeče, Mcrcatorjem in papirnico '..Đuro Salaj" je že dalo določene rezultate. V kraju išče trenutno delo okrog 30do40 žensk, ki bi s-; želele zaposliti v bližini tli)ma; Premajhne kmetije jim ne omogočajo dovolj zaslužka doma. še posebej, če vemo, da imajo kmetije lahko tudi več lastnikov in da prav gotovo to niso ženske. Problem, ki je aktualen v celotnem jugoslovanskem prostoru, je sedaj čutiti tudi pri nas. Zdi pa se rešljiv, kajti proizvodne kapacitete niso izkoriščene v celoti, saj delo poteka le v eni izmeni. Postavlja se vprašanje, zakaj se tam. kjer je mogoče, ne reši zaposlovanja žensk. Poročilo o delu KO RK Sava Na letni skupščini krajevne organizacije RK Sava so soglasno ponovno izvolili za predsednico Anico Tort in nov izvršni odbor. V mandatnem obdobju 1979 — 1983 je bilo 265 odraslih članov RK, ki redno plačujejo članarino. Dohodek od članarine se uporablja za pokrivanje stroškov dejavnosti RK, za kar vzorno skrbi blagajničarka Ianči Mohar. Izvršni odbor je imel 21 sej in skupščino KO RK. Obiskali so 36 bolnih članov RK v bolnišnicah. Ob dnevu žensk so v tem obdobju obiskali in skromno obdarili 177 starejših, letos 46 žensk, ki so stare nad 70 let. Vsako leto izvedejo srečanje krvodajalcev in starejših občanov. Ob vsaki krvodajalski akciji zberejo krvodajalce. Plana ne dosegajo, ker so večina zaposleni v litijskih OZD. Petkrat je bilo organizirano zdravstveno predavanje. Z mladimi člani RK na osnovni šoli so organizirali akcije zbiranja oblačil in papirja. Mladi člani izdelujejo čestitke, pomagajo starejšim in invalidnim osebam. V naslednjih letih načrtujejo podobne naloge s skupnim imenovalcem: Najpomembnejše je, da si človek. A. O. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE -m- Uresničiti program samoprispevka Tako so se spraševali člani skupščine na svoji zadnji seji. Ugotovili so, da so zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja naleteli na ovire pri gradnji tako zaželene in potrebne ..družbene hiše". V njej naj bi bili trgovina in pošta, ki zdaj delujeta v zelo slabili prostorih. Trgovina, ki naj bi jo še naprej vodila KZ, je za prostore zelo zainteresirana, žal pa zaenkrat nima sredstev za nove investicije. Enako je s pošto. Obe obljubljata finančno sodelovanje pri gradnji šele v prihodnejm srednjeročnem obdobju. Žal pa so tudi to le obljube, na katere se ne moremo trdno zanesti. Krajevna skupnost Vače tako velike investicije kljub visokemu samoprispevku in pripravljenosti ljudi za delo sama ne zmore. Počakati bo treba na novo srednjeročno obdobje, ki niti ni tako daleč. Za ta čas se bodo sredstva vložila na banko kot vezana hranilna vloga. Krajevna skupnost bo skupaj z IS SO Litija poiskala trgovsko podjetje, ki bo lahko zagotovilo finančno soudeležbo. Naloga posebnega odbora, ki bo ustanovljen pri svetu KS, pa bo pospešiti delo. ' Obnova Lajevčeve hiše Lansko leto je Turistično društvo Vače kupilo rojstno hišo skladatelja Antona l.ajcvca. Letos jo namerava obnoviti. Načne za obnovo pripravlja domačin, arhitekt Mirko Mrva. Vsa obnovitvena dela bo vodil gradbeni odbor, ustanovljen pri turističnem društvu. Če imate težave z dostavo našega glasila, nam javite na naslov: Uredništvo Glasila občanov, Parmova 9, Litija ali pa po telefonu št. 881 — 617, 881 — 102 Arheološko predavanje V želji, da bi domačini čimbolj poznali zgodovino svojega kraja, sta TI) m odbor projekta ,.Vače 81" organizirala preddavanje Želcznodobne Vače — evropsko pomemben arheološki spomenik. Predavanje je vodil arheolog Davorin Vuga. Vse najpomembnejše najdbe tia Vačah je prikazal z diapozitivi. Zelo natančno je opisal vse pomembnejše situle, ki so bile izkopane prt nas m drugod po svetu. Po mnenju arheologov je od vseh do sedaj najdenih situl vaška najlepša. V jeseni se bodo ponovno prebudila zgodovinska tla, ki v sebi nosijo še mnogo skrivnosti. Slekla boakcija „Arheološki leden na Kleniku". Udeležencem želimo mnogo arheološke sreče! M. R. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Praznovanje dneva šole — Letošnjo obletnico Rozmanove smrti, ki jo šmarski šolarji praznujejo kot dan šole, so počastili nekolikodrugače kol prejšnja leta, koje osrednja svečanost ob dnevu vseh matičnih šol potekala v Litiji. Na praznični dan so se učenci nižje stopnje iz Šmartnega in vseh petih podružničnih šol zbrali na Bogenšperku. Po * ogledu gradu so se sešli v bližnjem parku, kjer so najprej obudili spomin na partizanskega komandanta Staneta, nato pa so se pomerili v Športnih igrah. Petošolci in šestošolci so izvedli daljši pohod, kjer so preizkusili svoje znanje v orientaciji, učenci zadnjih dveh razredov pa so tekmovali v poznavanju veščin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Mladi ne smejo stati ob strani — Svet krajevne skupnosti Šmartno si je zastavil obširen delovni program, med drugim želi okrepiti sodelovanje z mladino, saj je o njenih problemih razpravljal že na dveh sejah. Mladi so delavni pri gasilcih ter v športnih in kulturnih dejavnostih, drugje pa še vedno stojijo ob sirani' B. Ž. Spoštovani bralci, dopisujte v naše glasilo! Prispevke za majsko številko pričakujemo najpozneje do 7. maja 1984. STRAN 7 ŠPORT REKREACIJ Al SPORT ; ROKO ti Juriš na vrh Člani RK Usnjar so uspešno startali v nadaljevanju prvenstva v I. republiški rokometni ligi, saj so v prvih dveh kolih zanesljivo zmagali z Branikom in Poletom in prevzeli vodstvo na lestvici. Vendar pa bo prvenstvo do konca še zelo težko. Usnjar ima predvsem dvoje napornih gostovanj, in sicer pri Mokereu KIG in Jeklotehni v Izoli. Seveda tudi tekmi s Pekom v Tržiču in z Rudarjem iz. Trbovelj ne bosta lahki, čeprav z Rudarjem igrajo na domačem igrišču. Tekme obeh rivalov iz Zasavja so bile vedno privlačne in do konca negotove. Spomladi je Usnjar v Trbovljah zmagal. Sicer pa je moštvo Usnjarja dobro uigrano predvsem v napadu, v obrambi pa igralci po visokem vodstvu malo popustijo. Glavni adut Zlato Kolar je v dobri formi, doslej ga še nobenemu igralcu republiške rokometne lige ni uspelo zaustaviti. ... T. B. Bilten RK Usnjarje pred tekmami članske ekipe na domačem igrišču pričel izdajati poseben bilten, s katerim obvešča vedno številnejše gledalce na tekmah o delu kluba, rezultatih in uvrstitvah vseh ekip in mnenjih igralcev, trenerjev, članov uprave ter gledalcev o prvenstvu v republiški rokometni ligi. Bilten so gledalci z zadovoljstvom sprejeli. T. B. V nizu uspešnih turnirjev in tekmovanj jeekipa ŠK Litija zabeležila nov pomemben uspeh. V tekmovanju za pokal maršala Tita je 10. 3. 84vgosteh premagala ekipo ŠK Zagorje z izidom 3,5 : 0,5. S tem rezultatom ima ekipa lepe možnosti v nadaljevanju tekmovanja za visoko uvrstitev. , Lj. C. I^ErlCI^EijA.C'JJi^. HOHBHHHII^^HHHHBHHHHHHHRBHhHH L Priznanja za športnike Na seji skupščine telesnokulturne skupnosti Litija so podelili Bloudkove značke zaslužnim telesnokulturnim delavcem in aktivnim športnikom. Zlato značko sta prijela IVAN PAVLICA iz Litije za dolgoletno delo v telesni kulturi in MIRKO KAPLJA iz Litije za organizacijsko delo v košarki. Srebrne značke so prejeli: JOŽE GODEC iz Jevnice za dolgoletno delo v športnem društvu Enotnost, JOŽE MEGLIC iz Šmartnega za uspešno vsestransko delo v šahu in JANEZ KOVIC iz Kresnic za vsestransko telesnokulturno delo v Kresnicah. Bronaste značke so prejeli: JANEZ HAUPTMAN iz Kresnic za dolgoletno organizacijsko delo v NK Apnar ter rokometaši ZLATO KOLAR, MARJAN PAJER in MIRAN VER-BAJS za kvalitetne dosežke v rokometu. y g SMUČANJE Občinski SKI pokal Končana so bila tekmovanja za občinski SKI pokal, ki so se odvijala na smučiščih na Vačah in v Štangarskih Poljanah. Izvedene so bile tri tekme, organizator pa je bil TVD Partizan Litija. Končni rezultati po treh tekmah so naslednji: — moški A do 25 let: 1. Dušan Škulj 52 točk, 2. Marko Škulj 50, 3. Franci Props 34,4. Dragan Lučić 31,5. Janez Kokovica 18 itd. (uvrščenih je bilo 25 tekmovalcev), — moški B od 26 do 35 let: 1. Jernej Konjar 23 točk, 2. Drago Prelogar 12, 3. Martin Muzga 10, 4. Janez hauptman 8, 5. Vladimir Deželak 6 itd. (uvrščenih je bilo 10 tekmovalcev), — moški C od 36 do 45 let: 1. Jože Nejedlv 12 točk, 2. Tine Vrhovec 11,3. Lojze Molka 10, 4. Ludvik Novak 7, 5. Polde Dobravec 3 itd. (uvrščenih je bilo 8 tekmovalcev), — moški D nad 45 let: 1. Lado Kavšek 1 točka, 2. Ludvik Kofol 1 točka. — ženske A do 25 let: 1. Jelka Kolednik 3 točke, 2. Majda Kokovica 1 točka, — ženske B od 26 do 35 let: 1. Barbara Nejedlv 1 točka... *\ nbm . T. B. VABILO ŠD „PRESAD" Gabrovka vabi 22. aprila na tradicionalni tek ob krajevnem prazniku. Start teka bo ob 10 uri izpred gostilne „Pri Metodi", ob 11 uri pa bo proslava v počastitev praznika. Teka se lahko udeleže tudi tisti tekmovalci, ki nimajo osebnega prevoza. Odhod avtobusa iz Litija v Gabrovko je ob 9. uri izpred „Šp „Pošte". KATEGORIJE IN DOLŽINE PROG: 1. PIONIRJI: 1. 1969 in mlajši 4 km PIONIRKE: 1. 1969 in mlajši 4 km MLAJŠE ČLANICE: 1. 1954 in mljaše 7 km MLAJŠI ČLANI: 1. 1954 in starejši 12 km STAREJŠE ČLANICE: 1. 1953 in starejše 7 km STAREJŠI ČLANI: 1. 1953 in starejši 12 km 2. 3. 4. 5. 6. Vabljeni! SD „PRESAD" GABROVKA emona merkur o su> 0 ljubljana tozd centromerkur prodaja na drobno o.sub.o. ljubljana 61001 ljubljana, trubarjeva 1, Slovenija, Jugoslavija Nova ponudba blaga v blagovnici Centromerkur v Litiji Obiskovalec blagovnice Centromerkur v Litiji se že ob vstopu v prodajalno seznani s spremembami, ki v pritličju že nakazujejo obrise nove samopostrežne trgovine. V njej se izraža davna želja delavcev blagovnice, da bi popestrili izbor in ponudili prebivalcem našega mesta in okolice na enem kraju vse, kar potrebujejo za vsakdanje življenje, delo in prosti čas. Celotno pritličje blagovnice bo namenjeno prehrambenim artiklom od mesa, delikates, kruha, slaščic, potrebščin za gospodinjstvo in podobno do tekstilne konfekcije z ugodnimi cenami in prodajo na samopostrežni način. Vse blago, s katerim smo vam lahko postregli do sedaj, boste izbirali v I. in II. nadstropju. Blagovnih skupin po izbiri nismo krčili, temveč smo jih strnili na manjše površine. Delavci blagovnice upamo, da naš trud ne bo zaman in da bomo občanom res lahko nudili vse, čeprav današnji čas nalaga kolektivu s tem še več odgovornosti. Želimo se potruditi, vendar pa bomo prebivalcem našega mesta in našim obiskovalcem hvaležni za vse konstruktivne pripombe in mnenja, ki nam bodo še bolj pomagale oblikovati naš prodajni in vaš nakupni center. Tudi kritika je dobrodošla, zlasti še, če je dobronamerna. Želimo, da bi besede „VSE ZA KUPCA" ne ostale samo fraza ali obrabljeni stavek, temveč, da bi se uresničile v zadovoljstvo in korist potrošnika. S tem pa bomo zadovoljni tudi mi. Dela dobro napredujejo in upamo, da vam bomo v maju že lahko postregli v prenovljenih prostorih blagovnice. KOLEKTIV BLAGOVNICE CENTROMERKUR LITIJA Sindikalni pihalni orkester LITIJ Asprejema nove čla-v šolskem letu 1984/85 ne Prijavijo se lahko srednješolci in drugi občani, ki imajo veselje do glasbe in bi radi igrali v pihalnem orkestru. Podrobnejše informacije lahko dobite vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure v Glasbeni šcli Litija, Cesta komandama Staneta 2. OLESARSTVO S kolesom do občinskega pokala PRIKS Kolesarska sezona se je ta-korekoč že začela. Kolesarski klub Priks je za vse člane in ljubitelje kolesarstva pripravil zelo zanimiv program kolesarskih prireditev: občinsko prvenstvo za pokal Priksa. Na prvenstvu lahko sodelujejo vsi kolesarji, ki jih to veseli in čutijo, da bodo lahko sodelovali na teh prireditvah. V programu je okrog 15 prireditev, na njih pa lahko vsak prijavljenec sodeluje glede na prosti čas, fizično pripravljenost in inffcres. Na vsaki prireditvi bodo podeljevali točke glede na uvrstitev, in sicer prvim šestim kolesarjem. To bo klubski sistem tekmovanja, v prvenstvu pa lahko sodelujejo prav vsi kolesarji, ker je prvenstvo namenjeno izključno rekreativcem. Nastopi v konkurenci zajkolesarje s tekmovalnimi licencami niso dovoljeni. V program prvenstva so vključeni kolesarski maratoni, ki jih organizirajo druge kolesarske organizacije, prireditve kolesarskega kluba Priks in druge. Pravico do nastopa v konkurenci imajo vsi člani kluba Priks in občani občine Litija ne glede na starost, in sicer v naslednjih kategorijah: pionirji, mlajši in starejši mladinci, člani in veterani. Ob koncu pa naštejmo nekaj kolesarskih prireditev, ki jih imajo v programu tega tekmovanja. Omenimo krožne dirke Zago-rica — Ježa — Litija, Šmartno — Gradiške Laze — Šmartno, gorske dirke Sp. Hotič — Vače, Šmartno — Bojjenšperk, krono-meter Litija — Šmartno — Lupi-nica, Litija — Vintarjevec, cestne dirke Litija — Gabrovka, Gaber — Sevnica — Gaber, Sobrače — Krka — Novo mesto — Sobrače, maratoni po partizanski magistrali (Novo mesto), litijski maraton (Litija), maraton prijateljstva (Kamnik), Dakijev maraton (Ljubljana ) in maraton Franja (Ljubljana). Prijave za občinsko prvenstvo zbirajo na kolesarskem klubu Priks Primskovo, 61276 PrimskoVo. Prejeli boste dodatne informacije, vsi, ki se boste prijavili, boste imeli 3. maja ob 17. uri v Domu borcev in mladine v Litiji posvet in razgovor o občinskem prvenstvu. Takrat se boste tudi lahko prijavili. Maraton 6. maja pa vsekakor bo, podrobnejše informacije pa bodo posredovane preko sredstev javnega obveščanja. R. B. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinske konferenca SZ(>L Litija. Glavni urednik: Miro Kaplja. Odgovorni.urednik: Gls-sila občanov: Jože Sevljakj odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brile}. Lektor Glasila občanov: Jelka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprave za tisk: IBM-Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Na slov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Ogrevano sobo s posebnim vhodom oddam mlajši samski upokojenki, informacije po telefonu št. 881-066 Slikopleskarstvo, fasadar-stvo, talne obloge Gradišek Janez, Prvomajska 4, Litija Vam nudi svoje storitve novogradnje tudi na bančni kredit. Iščem lažje delo na domu, ki ga je moč opravljati sede (sem lažja invalidka). Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo Glasila občanov, Parmova 9, Litija. Zavod za izobraževanje in kulturo, Parmova 9 Litija razpisuje dela in naloge snažilke za določen,čas od 15. 4. 1984 do 15. 12. 1984. Nastop dela možen takoj. Podrobnejše informacije dobite na ZIK osebno ali po telefonu št. 881-617. Fotoatelje „Zofka" obvešča cenjene stranke, da je nova telefonska številka ateljeja 882-044. Priporoča se za obisk! 21.3. 1984 sem na Levstikovi cesti v Litiji našel manjšo vsoto denarja. Naslov najditelja dobite v uredništvu. ?p Vi vprašujete — • mi iščemo odgovore Vprašanje: Zanima me, koliko kurjave se v času stabilizacije porabi v stavbi občinske skupščine. Po mojem mnenju je stavba grajena zelo potratno, kar se tiče ogrevanja. Obe dvorani nimata stropa in gre vsa toplota pod podstrešje. Enako je tudi z avlo. Zanima me, zakaj je stavba tako grajena, kdo je načrt naročil in kdo potrdil. Koliko litrov olja se porabi na dan, mesec oz. v vsej kurilni sezoni? Koliko je v Litiji praznih prostorov, odkar so se občinski organi preselili v novo zgradbo? Ali so vsi prostori racionalno izkoriščeni in ali je tudi tam potratno ogrevanje (stara občina)? Odgovor je posredoval izvršni svet SO Litija: Delegati vseh zborov občinske skupščine so dne 25. tO. 1977 na skupni seji sprejeli odlok o ugotovitvi interesa in o odločitvi o investiciji poslovno-stanovanjskega objekta v Litiji (Ur. I. SRS, št. 20/77). Skupščina občine Litija je v skladu z 8. členom citiranega odloka pristopila k nakupu poslovnih prostorov za izvajanje in uresničevanje delegatskega sistema ter za delo upravnih organov in drugih organov občinske skupščine in izvršnega sveta. Od GIP BETON ZASAVJE, ki je po lastnih projektih zgradil poslovno-stanovanjski center, je odkupila 1987,5 m2 poslovnih prostorov. V kurilni sezoni 1982/83 je bilo za ogrevanje te površine porabljenih 25.850 I kurilnega olja. Ti poslovoni prostori se med tednom ogrevajo med delovnim časom, seveda pa se ne ogrevajo ob sobotah in nedeljah, zato je poraba kurilnega olja na m2 površine manjša (15,2 l/m2) kot je poraba v soseski Rozmanov trg 21 l/m2). Odkar so se občinski upravni organi in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta SO Litija preselili v novo zgradbo, so stari prostori na Parmovi 9 polno zasedeni, še celo več. Ža širitev matične knjižnice Litija so ti prostori že pretesni. HM