- 267. številka. Trst, v ponedeljek dne 24. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj iD praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca četrt leta........ 6 „ ca en nie«-c........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakamah v Trftu ?e prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 etotink (4 nvč\> Telefon štr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi t»e računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslann. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino hi oglase je plačevati loco Trst. TJrednlitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo aš avstrijski parlamentarizem leži Da poettiji, smrtno bolan, v težkih mukah...! Ljudje, ki imsjo posla v hiši žalosti, pripo vedujejo, da srčni udarci jK>stajajo vedno redfeeji in da se bolniku izvijajo zadnji vz d hI eji. Mnogo njih govore že kar naravnost, da je k a tasti* ta neizogibna. Zdravnik pa ne snue obupati, ali l>olje rečeno: tuli će je obupal, mora vršiti svojo dolžnost. On mora biti na svojem mestu isto vestnostjo in brižnostjo, k-ikor p Prej, dokler so bile še dobre nade. Dokler je se duša v tele-11, dokler tli le še iskrica življenja v bolnem telesu, mora poskušati vsa sredstva svoje zdravnike umetnosti, da reši — življenje. Okolo našega na smrt bolnega parlamentarizma se trudijo zdravniki. Resne poteze na obrazih razodevljejo veliko skrb. Nagul ančeno ćelo razodevlje, da so z bolnikom že blizu tam, kjer moć njihove umetnosti postaja obnemogla. Blizu tam . . . morda, morda . . . zadnja iskrica nade: morda jim pride v roko še sredstvo, ki v zadnji hip, ko se vidi katastrofa neiz« gibna, napravi ćudotvoren uĆinek, da se ubegle življenske sile povrnejo zopet, da se na smrt iz.nučeoo telo ojaSi zopet, da bo moglo, će ž^ r.e ž.veti, pe vsaj životariti. Ali po izjavah ljudij, ki so v zvezah z z Iravntki, trudečimi se okolo bolnika, bilo bi s »d ti, da ce nadeje teh poslednjih manj-š»:o dan na dan in da so že postale minimalne. Vsem je kakor da že smrtne senee legajo doli na dom avstrijskega parlamentarizma! Nekateri h ičej > cel<5 vedeti, da je že doioćen upravitelj, ki bo za dlje ćasa vodil uoravo ostaline umirajočega . . . Slavna birokracija avsfrjska se baje že pripravlja, da na ruševinaii razpadlega parlamentar ziija etablira svoje gosjxHistvo. Načelo val pa da jej bo isti dr. Koerber s paragrafjm 14 v roki. V teh hip h, v tem stadiju boja med življenjem in smrtjo, ko prvo pojemlje in ima poslednja v*e šanse za zimg t, v teh h.pih se jo sloven-kt-hrvatska delegacija na Dunaju — izvzemši tistih par »narodno-na-prednih« — szbravši ti iine tudi formalno predstavila svetu kakor ujedinjena, je torej storila korak, proračunjen za nadaljnje — živijtnje m funkc j niranje parlamentarizma. V trenotkdi zadnjih krčevi Lih nap« rov za ohranitev parlamentarizma je stopila v areno parlamentarizma nova parlamentanška tvorba — naša »Slovanska zveza«. Dajmo, izvršimo nasilje na svojem spominu, na svojem kriteriju, iznebimo se tu- žnfga občutka, ki prevladuje, ko temne sence smrti l*gajo doli na n»-.s, in verujmo, da prebijamo sedaj le trenotek viška krize, Ki prinese preobret na b< lje, ki prineee novo življenje parlamentarizmu. Na p( dlagi te supozicije, po tej predpostavi bi moglo združenje hrvatsko slovenskih poslancev v »Slovansko zvezo« biti pomemben dogodek za nase politično življenje, ki got* vo ne ostane brez učinkov na razvoj stvari v parlamentu. Ali z drugimi besedami : s »Slovansko zvezo« je nastopil faktor, katerega nobena vlada in drugi parlamentarni činitelji ne bodo mogli prezirati. To evolucijo v parlamentarnem zastopstvu Jugoslovanov bi radi radostno pozdravljali izlasti mi, ki vedno govorimo za koncetracijo sil v tem zastopstvu in Bicer to ne toliko v z l i c, ampak veliko bolj radi samoubi-jalskega cepljenja narodnih sil v domovini. S- glasno nastopanje v areni osrednjega parlamentarizma naj bi po možnosti paraliziralo zle posledice razdejanih razmer v domovini. Kadi bi se — kakor rečeno — od srca veselili nastopa »Slovanske zveze«. Ali se ga ne moremo. Temu skepticizmu svojemu smo že zadnjic dali izraza. Slovanska zveza je lepo ime, ki mora vzbujati le zaupanje. Od mož, ki so določeni, da tej zvezi sestavijo pravila, smemo pričakovati tudi, da predlože elaborat, ki bo odgovarjal imenu zveze in kateremu bo možno pr.trdit' b slovanskega stal šča. To je trdna naša vera! Ali tudi te vera ne more zlomiti našega skepticizma. Slovansko ime in slo vanski program sta še le A in B v abecedi političnega delovanja in ostajati mrtvi črki, ako jim* ne sledi Z slovanskih dejanj. Takih dejanj pa ne pričakujemo. Ne da bi se hoteli — B^g ne daj! — dotikati po-samičndi oseb gg. poslancev. Priznavamo jim radi, da ima vsakdo njih za svojo osebo potrebne zmožnosti in potrebno voljo za pov-speševanje interesov naroda slovensko hrvat--kega. Prvi neizogibni pogoj za res slovansko politiko in taktiko v parlamentu bi bil (ob nesrečah razmerah v domovini) ta, da se gosjo la pos anci popolnoma emancipirajo od vplivov strank v domovini, katere vodi strankarska strast in katerim je stranka — vse. Je li pa to mogoče, je-li pričakovati tega?! Na in absolutno ne. Lojalno bodi povedano, da so nam kranjske razmere pred očmi. Poslancu, ki bi si danes dovolil imeti mnenje, ki bi bilo le nekoliko v navskrižju z oziri, ki so edino merodavni za stranko v 1» Ilirska romanca. Spi-ial ICsaver Sandor Gjaiski prevedel v Radi- .... Večkrat — večkrat, kakor da bi v etarem dvorcu neka) zmigljalo in zabiščalo — kak-ir svit ilirske dobe —, kakor da še brenči siruua navdušene narodne pesmi in ek>ro da čuvajo drage stare sence starega d .im-i v sebi navdahnjenje, poteze in gibanje onih lepih trenotkov, — in kakor da se ziblje z ono veliko, žarko in svežo ljubeznijo, katera je prej>orodila, skoro porodila ves narod in dušo izginila z upanjem in jakostje, upirajoča mu poglede na lepo našo domovino in obdarjajoča ga s sp-'zaanjem, da mu »jezika dsr daja n^m Bog, Bog naš gromoviti«, da glasno za »ri : »J s Hrvatska ni propala !« Po vis^k h, prostranih sobah, kamor oko segne, gledajo ostanki one n&j-lavnejše dobe našega i.vljenja. Na stenah vise slike neumrlih velikanov Gaja, Janka Draskoviei, bana JelaČici, Meiela OžegoviVa, Ivana Mazuranica, Stanka Vrasa, Ivana Kukuljevići in Alberta Nu genta, vise še na istem mestu, kamor jih je postavila rodoljubna roka v onih letih. Iz omare za knjige leskeče se za steklom z'ato-rez in pozlačeae črke naslovov s hrbtov knjižic, — knjižic ilirskih pesnikov in pisateljev. Po kotih dvoran in sob vise trobojni trakovi z izsušenim cvttjem z zabav in siavnosti rodoljuba h društev. In vse to — ti prebledeli trakovi, ti ordečeli z atorezi — in te osivele litografije — kakor da niso hladne mrtve stvari, tem več v teh polusencah starega doma drže v sebi neko življenje, iz katerega sil'jo k meni pravljice in pesmi. Niti ni treba, da zaklopim oči io da puščam duši, naj brodi po valovih sanj. Tudi brez tega se vz hgujejo pred menoj razgledi in liuije iz onih dnevov, razločno vidim pred j seboj razžarena možka lica pod rdečimi ka ? pam , njih srčne prsi pod narodno obleko, vidim krasne mlade Ilirke s hrvatko (čepice) na bujnih laseh in krasne vitke stase v ozkih priležnih oblekah z narodnim nakitom in ši- domovini, bi bil jutri že postavljen stolček pr«- l vrata prav pod kap, kjer bi deževalo nanj sumničenj in napadov, da bi moral zbe-žati in se umakniti pred terorizmom stranke. Od strank pa, katerim je stranka — vse, katerim je moč in vladarstvo stranke cilj sam za se in ne — kakor bi zahtevalo resnično rodoljubje — le sredstvo do cilja, od strank, katerim je vsako sredstvo dobro, ako je le sposobno v to, da slabi — nasprotno slovensko stranko, od takih strank ni pričakovati slovanskih dejanj, brezpogojno slovanske politike, ker jim je ravno — kakor že rećeno — vsako sredstvo dobro in so po ta sem še posebno pristopne tistim mogočnim vplivom, ki svojo Slovane ubtjajoČo politiko vrše ravno s pripomočjo gesla : divide et impera — cepi jih in vladaj jih ! Tako je bilo dosedaj, odkar smo začeli Slovenci doma — reševati načela! V tej skrbi, v tem lomastenju so stranke izgubile slovanski program in zmisel in srce za taktiko za izvrševanje tega programa- Slavo-fob?ki zistem ima moč v rokah; on more koristiti ali pa škodovati kaki stranki. To je odločilno za naše stranke ! Je-li je kaj nade, da bi take stranke nalagale svojim poslancem somišljenikom, naj zaprično brezobzirno borbo proti vladajočemu zistemu ? Ni je. A to je ravno ! Čim je zistem protislovenski, čim gre za tem, da nas ločuje in s tem uničuje, more biti slovanska politika le tista, ki je pripravljena za borbo proti zistem u, za borbo do skrajnih konsekvenc. In številno bi bila »Slovanska zveza« sposobna za tako borbo. Ali kaj pomaga, ko je ta sposobnost uničena po zvezah in odvisnosti nje členov od strank, ki niso slovanske in ki odklanjajo slovanski program! Program uamreč, ki bi se raztezal na vsa polja javnega življenja ! Najlepše slovansko dejanje bi bilo na pr. ako bi nova ,Zvez&' stopila v kontakt z onimi slovenskimi poslanci, ki jej ne pripadajo, po vzgledu razmerja, ki obstoji med češkimi strankami! Sedaj pa le pridite s takim pred logom, in čuli boste pojave indignacije v — Btranki, čuli boste klice : Nikdar, po nobeni ceni ! — ki uduše tudi eventuvelne dobre trezne dispozije med poslanci samimi! Naj se nam ne govori, da smo godrnjači, ki le rekriminiramo tudi v toli resnih časih. Naše rodoljubje nas je prisililo, da ravno ob tej priliki, v trenotkih, ki bi bolj nego kdaj zahtevali slovansko politiko do skrajnih konsekvenc, pokažemo vso pogubnost slovenske politike zadnjih let, ki je izključno le v službi — strank ! rokimi rokavi, izpod katerih so gledali beli, okrogli lakti. A v očeh žari vsem iskra navdušenja in občutka, in — duša moja razločno sliši — kakor da se stare stene starega dvora in njegova okna tresejo od glasue ognjene pesmi : »Prosto zrakom ptica leti, — prosto gorom zvier prolazi ; — a ja da se lanci speti — dam tudjincu da me gazi ?« In sp mini za spomini VBtajajo, kako sem nekoč kakor dete slišal pripovedovati o onih divnih dnevih in dičnih ljudeh. Stari dom mi vse vrača, vse je zopet pred mojo dušo, — oni dolgi večeri za očetovo mizo, kjer so se prijatelji pogovarjali o lepi dobi, ter naposled poskušali svojo grla v onodobnih pesmih. A najčešče mi ostaja pred dušo stara žena, kako je hodila po vseh sobah dvora in se vstavljala pred nekim ostankom ilirskih časov, mudi se dolgo pred njimi, da jej je pri tem kapala solza za solzo in razočaranega očesa ter da mi je pripovedovala in pripovedovala o tih novovekih junakih na zidu. Skoro vsaka biografija, vsaka knjižica, vsak šopek z na rodnim trakom je izzival v starki spomine na Politični pregled. V Trstu, '24 novembra 1902. O položaju. Nemški poslanci iz C ške so nedavno temu sklenili, da je im-novati poseben pododbor, ki naj — kaj sklene. Ta pododbor bo te dni nadaljeval svoja posvetovanja in bo skušal baje priti do pozitivnih predlogov za spnrazumljenje. Določen mu je namreč rok osmih dni. Skupna konferenca nemških poslancev iz Češke se snide torej bržkone koncem tega tedna, da si ogleda predloge pododbora in se dogovori o obliki, v kateri naj se zaprične akcija za sporazum-ljenje na podlagi nemških predlogov. »Neue F. Pressec pravi, da češki poslanci bržkone ne odklonejo kar naravnost teh predlogov, marveč da jih prouče meritorično. Za češke poslance je torej dano vedenje : oni imajo čakati, kaj sklenejo Nemci in kaj poreče k temu potem — gospod Schoaerer! Seveda bodo morali pozneje tudi Mladočehi malce poslušati, kako govore češki agrarci in narodni socijalisti. Ti dve skupini sti se odločno izrekli že proti temu, da bi Čehi sploh šli na konferenco. Za slučaj, da se Mladočehi odločijo za i udeležbo na kon'erenci, sti baje rečeni skupini zagrozili, da ne bosti več pri poznali kompromisa sklenjenega z Mladočehi za slučaj nov h volitev v državni zbor. Šanse za sporazumljenje stoje torej šmentano slabo že zato, ker mnrajo Nemci >n Čehi poštevati radikalneje življe, ki jim stoje za hrbtom. Jugoslovanska politika. Z ozirom na naš današnji uvodni članek utegne zanimati čitatelje, kako »Sii Isteierische Presse« povodom krščeija »Slovanske zveze« označa in — obsoja dosedanjo jugoslovansko politiko. Mariborski list pravi, da kroge volilcev ne zanimajo toliko ime in statuti, ampak veliko več — politika. Naši poslanci hočejo — kakor je izjavil dr. Ploj v svojem govoru — tirati politiko svobodne roke in soditi viado le po nje dejanjih. »Siidsteierische Presse« pa meni, da je politika jugoslovanske delegacije zgrešena v njenih temeljih. Načelo, Ja vlade ni soditi po njenih besedah, ampak po njenih dejanjih, je lepo in prikup-ljivo, ali jugoslovanski poslanci se v resnici ne ravnajo po njem. Jugoslovanom v prilog ni sedajja vlada storila ničesar, njim na škodo pa mnogo. Tu našteva list konkretna dejstva, nanašajoča se na Spodnje Stajarsko. Naši poslanci pa govoiijo se sedaj: mi hočemo vlado soditi po nje dejanjih! Ali navedena dejstva niso »dejanja« ? Ali so naši voditelji slepi ? Jugoslovanska politika naj bo v bodoče politika = svobodne roke«. Mi Bpomine. — In lahko mirno rečem, da nisem slišal govoriti in pripovedovati o onih najimenitnejših dnevih našega naroda od nikogar s takim navdušenjem in — z nekako navdahnjeno večno poezijo ljubezni in zvestobe, kakor sem slišal pripovedovati to starko. O tem je pa govorila najmanje o sebi. Vedno se mi je izognila, in vedno bolj sem opažal, da jej ni ljubo pripovedovati svoje doživljaje. A vendar je bas ona doživela v onih dveh pesmih svojega srca, žarko in sijajno, odločljivo in usodno za vse svoje življenje! Nasloviti sem jo moral »ilirska romanca«, čim sem jo izvedel. Prdiujala je vsako leto v Suhodinje, navadno prve dni kimovca, in ostajala je mesec dni. Bila je jako mil in blag gost. Tako je trajalo leta in leta. Iz prvih otroških let se spominjam, da tudi pozneje kakor deček in mladenič vidim drago prikazen, vedno oblečeno v črnino, še precej visoko v stasu, tanko in slabotno, a povsem nežno. (Pride še.) bi lahko — pravi mariborski ^list — naprs- Biankiniju, ker je ta povedal v parlamentu vili zlobno opazko, da se ta politika posebno nazorno predstavlja našim vohlcem, ko se naši jKtblanci s zasedanj vračajo domov s praznimi rokami. — Ali tako ni mišljena stvar. Naša delegacija hoče le reči s tem, da se nasproti vladi ne postavlja na nobeno izrecno stališče, ne sovražno, ne prijateljsko, ampak da hočejo od slučaja do slučaju uravnavati svoje pozicije. S tem je naša delegacija že dosegla, daje nepuštevana ob vseh akcijah vlade in parlamenta. Saj nje ne treba vpraševati po nie mnenju, ker ona ima svoje inaenje se le po »dejanju« vlade. Zato vidimo žalostno dejstvo, da naša delegacija ne st pa nikdar v ospiedje situvacije. Ona je le opazovateljica pd.tičnega življenja in teka za dogodki. In kaj naj si mislijo volilei o svojih poslancih, ako »Slovanska zveza« razglaša : »Zveza ni ničesar sklenila glede na duevni nekoliko trpkih resnic o postopanju laške irredente, to in ono stran črno rumenih kolov. »Spije« (vohun ) so ob ti priliki ls dnevnem redu ' Kakor nalašč pa sta se te dni sprla laška lista »II Gazzettino« in »Lavoratore«. Drugi očita prvemu — vohunstvo. Prvi se brani in je med drugim napisal ta le stavek : »Ma se per dire la verita si diventa spie allora non si ragiona piu«. A ravno pred nekoliko dnevi je kar mrgolelo »špij« na adreso hrvatskega poslanca Biankinija, ki ni v državnem zboru na Dunaju storil nič druzega, nego to, da je povedal nekoliko grenkih resnic o laški irre denti. Ne le tukajšnji laški listi, marveč tudi laski poslanci so p osi. Biankinija obsuvali 99 epijami. Sedaj pa pravi sam »Gazzettino«, d i 99 ne da več govoriti z onim, ki psuje svojega red po-laoske zoornice, ker je z ozirom na I nasprotnika ee »spijo«, ako ta govori resnico, politično in parlamentarno situvacijo več go- Da, da, tudi mi soglašamo v tem obziru po- vormkov povdarjalo, da zbornica težko preide na dnevni rtd«. Kolika komoditeta ! Vrhu tega se je kalkulacija izkazala zgrešeno. Mi Jugoslovani nimamo v tem hipu nobenega razi« ga, da po svojem mirnem vedenju dajamo vladi kakor šnje si bodi olajšave. Ne le da se ne izpolnjujejo naše gospodarske in kult metne zahteve, marveč se na jugu vlada celo sovražno proti nam. Ctmii tu ši na lalje čakati ? Će žt> nočemo postopati roka v roki s Cehi, pa vsaj paralelno žnjimi bi m »raii napredovati za uresničenje naših zahtev! S-danja jugoslovanska politika ni ofenzivna, ni defenzi vna, ampak je le potrpežljiva politika jagnjet, katere vodijo v mesn c«r. Vrv okolo vratu so nam že omotali, a mi čakamo o tem dalje na — dejanja« ! »Su leteieriscbe Presee« zaključuje: »Mi želimo, da jugoslovanski poslanci pod novim zvezam imenom inavgurirajo novo narodu koristno politiko ! In ako smemo odboru za izdeianje zvezinih statutov izraziti kako željo, potem ga prosimo, nsj z Jako strogimi določili siH člene v obiskovanje sej parlamenta !c Volitve v deželni zbor Predarelski. Dne -'J. t. m. so se vršile volitve za skupino mest in trgov. Ta deželni zbor je — izvzeruši vir.lui glas generalnega vikarja se-itavlien iz 11) kiššaoskih socijabstov in 4 nemških naprednjaku/. Minister Hartel o italijanski univerzi. Sobotni »Piccolo« prioaša pogovor, katerega je imel njegov* urednik z naučnim ministrom Hartelnom glede laške univerze. Minister je izjavil, da b' b lo nemogoče izvršiti nasvet rimskega lista »Trbuna«, tla bi se namreč laško univerzo ustanovilo tftko, da bi se tii fakultete porazdelilo med Trst >m, Tridentom in Zadrom. To da je nemogoče prvič radi tega, ker morejo posamezne fakultete provgpevati še le tedaj, ako so združene, drugič pa radi tega, ker bi to zahtevalo prevelike denarne žrt.e. Iz nadaljnjih ministrovih izvajanj je posneti, da dobe polagoma Italijani italijanske vsporedne kurze na in-sbruškej univerzi, ne pa svoje samostojne univerze. Vsakakor pa da ne bi se ničesar doeeglo. abo bi se hotelo sedaj to namero izvesti in da je treba čakati na ugodnejši trenutek. Jako čuden je dosta vek, v katerem komentira »Piccolo« ta ministrova izvajanja, a k temu odstavku boSemo se še povrniti. Gonja proti Poljakom na Nemškem se Nemcem še ne zdi dovolj ostra. Nemšsi hakatisti zahtevajo še ostrejega postopanja. Hiteli bi, da bi ne smel izhajati noben list na poljskem jeziku in trudi|o se, da bi dokazali, da je smeti kar razpustiti vsako zborovanje na katerem se govori pol jski. Kaj briga njih to, da bi se s ukim nasiljem kratili obstoječi veljavni zakoni! .le pa tam gori tudi nekaj resnih listov, kateri so sicer tudi skrajno sovražni Poljakom, ki svare ker se spominjajo, da taka sredstva niso nič koristila v cerkveno [»olitični borbi in v borbi proti socijalni demokraciji. Tržaške vesti. Os<*bna vest. »Slovencu« brzojavljajo iz Rima, da je došel tja dne 1 s. t. m. gospod knez«.škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Takoj naslednjega dne je obiskal papeževega državnega tajnika kardinala Rampollo. 1 a teden bo knezoškof veprejet od papeža. Vredno da se zabilježi. Te dni grme tuka šaji in zunanji Lahom proti poslancu polnoma z »Crazzettinom«, da se izraza »spija« poslužuje oni , kateremu zmanjka argumentov. To i>a ne velja samo za list »Lavoratore«, marveč tudi za vse laštte liste in laške poslance, ko mesto, da bi odgovarjali na obtožbe posl Biankinija, plujejo istega se »spijo«. Izzivanje >brateev« t Italiji! Kakor poroča »II Corriere della serra« iz dne 21. t. m. je rimsko dijaštvo, ali boljše rečeno! patrijotična mladina priredila ovacije laškima vladarjema, o priliki rojstva druge kraljevske hčerke. To naj bi bilo. To je lepo od patrijo-tične mladine. I>*po pa niT da je ista mladina o tako važnem nastopu — pobesila vseh šest zastav v znak sovražtva in to ob priliki, ko je šla mimo avstrijskega poslaništva l Lepo tudi ni, da je ista mladež na vse pretege žvižgala, pod okni istega poslaništva ! Za tako alžjanco bi se Lahi lepo zahvalili in Bog ne daj, da bi mi tu v Trstu pod stanovanjem laškega konzulata vpriaorili najmanjšo demonstracijo ! To bi bilo diploma-tičnih not, napadov in — strogih kaznovanj ! ! ! Včerajšnja predstava »IMvjega ioveac nam je prinesla novo prijetno iznenađenje in nam podala zopet jeden dokaz več, da moremo mirno vestjo gledati v bodočnost slovenske dramatične umetnosti. Vsakemu slovenskemu rodoljubu in vsakemu prijatelju dramatične ui»etaosti se je moralo srce smejati veselja, ko se je oziral po gledališču, ki je bilo do zadnjega kotička napolnjeno z občinstvom. Ne-le parter in galerija, temveč- tudi lože so bile vse prenapolnjene. To je gotovo znamenje, da gjji tržaško Slovenstvo najtoplejše simpatije do mladega »Dramatičnega društva«, katerenm se smehlja nasproti lepa bodočnost. Sinočnja predstava je tudi dokazala, da se med našim narodom na tržaškem vedno bolj vzbuja narodna zavest, ki izjalovi vse napore naših sovražnikov, da bi nas zatrli. Predstava sama pa nas je zopet prepričala, da »Dramatično društvo« stalno Dapre-duje na potu do popolnosti in da nam je od njega pričakovati pravega umetniškega delovanja. Podrobno poročilo priobčimo jutri. Vprašanje težakov. Včeraj ob 11. in pol uri zjutraj so imeli težaki vseh kategorij shod v gledališču »Fenice«. Na shodu se je razpravljalo o dogovoru, ki «e je sklenil med zaupniki težakov in zaupniki trgovcev glede povišanja dnin Izvanredne ure. Izvaredne ure plačevale se bodo težakom v trgovinah z lesom in žitom, kakor do sedaj, vsem drugim pa po ~>0 stot. Ta določba velja tudi za one težake, ki dobivajo plačilo na teden, izključivš1 načelnike (capo). Vse tu navedene določbe, razun poslednje glede izvanrednih ur, veljajo samo za one težake, ki nimajo stalne službe in ki se jemljejo na delo le od slučaja do slučaja. Odklonili so trgovci zahtevo glede zmanjšanja delavnega Časa in ostane tudi za naprej v veljavi 10-tirni delavnik. Več postranskih zahtev pa je ostalo še nerešenih in se bodo glede teh nadaljevala pogajanja. Shod je odobril vse zgoraj navedene sklepe, ki so se določili med odborom težakov in odborom trgovcem ter vzel odobravanjem na znanje vse poročilo. Vsled tega sklepa podali se zastopniki težakov po fchodu na borzo, kjer so podpisali tozadevno konvencijo. Nove določbe glede dnin stopiffe so danes v veljavo. Shod soeijalistoT. Skoraj istočasno, kakor shod težakov v »Fenice«, je pričel včeraj tudi shod aocijalistične stranke v gledališču »Politeama Iv>ssetti«. Ta shod je bil sklican v to, da se izreče protest proti zakonskim predlogom glede zvišanja civi-lne liste in kontingenta novincev. Kako socijali-stično-internacijonalen je bil ta shod, nam dokazuje dejstvo, da je o slovenskem govoru Karola Linharta skoraj polovica zborovalcev s precejšnjim ropotom zapustila gledališče. Ako bi se nas hotelo zavrnit«, da oni zborovalci, ki so o slovenskem govoru tako demonstrativno zapust li gledališče, niso bili socijalisti, potem je dokazano, da je tržaški socijalizem na zelo piškavih nogah, ko potrebuje laško nacionalistično štafažo za svoje shode Ako pa so bili oni demonstranti res pristaši soci-jalistične stranke, je potem jasno, da tržaški laški socijalisti nimajo nikakegs smisla za poj m internacijona urna, marveč so še vedno isti narodni fanatiki, kakor so bili tedaj, ko so stali v vrstah tržaške irTedentistične stranke. Cim so pa Jaški socijalisti,, oziroma laški delavci narodni fanatiki, ne more se zahtevati od slovenskih delavcev in tudi ne od slovenskih socijalistov, da bi bili interna-eijonalni. Druženje slovenskih aoeijal.stov z laškimi je potem pravo izdajstvo gmotnih in narodnih interesov slovenskega delavstva v Trstu. Razprava proti Škrku. Iz »Gorice« posnemljemo, da so Škrka že preveli v zapore v Gorici. Kakor znano, se bo nova razprava proti Škrku, odrejena po kasacijskem sodišču, vršila pred porotnim sodiščem v Gorici. Kako pačijo naša krajevna imena! Za 12 kron smo naročdi pri dvornem knji-garju Alfr. Holder-ju na Dunaju »Allgemei nes Ortsehaften-Verzeichniss« avstrijskih de žel ; izdala ga je c. kr. statistična osrednja komisija. — Vsa slovenska krajevna imena so podana, kjer je mogoče, v strahovito spa-kedrani obliki, tudi tam. kjer je naravnost abotno vsiljevati pokvarjene oblike ali prestave N. pr. Anikova, Auzzsv Bainisizza, Descla, Biglia, Gargaro, (Jppacehiasella, Ran-ziano, Lokavitz, Samaria, Duttoule. Grossre-pen Saga, Bergogna, I^ibussina, Sedula, — šele na drugem mesto sledi pravilna slovenska oblika. — S čudovito doslednostjo se ;šee tu kaka druga neslovenska oblika le pri slovenskih krajih. Kjer pa le naegoče drugod je izpuščena splošno znana slovenska oblika, n. pr. Krmi d, G*rad.šče. Tržič {pač pa so poznali: Cosbana, Dumo in Doberdo !), Oglej, — na Kranjskem na pr. Kočevje itd. Niti G irica in Trst nimata slovea-»keda imena ! ! Trgovci so glast m poročila poročevalca — Kdo neki je kriv tol kega greha?! Zakaj Bertuzzi-ja na včerajšnjem shodu vsprejeli pa so italijanska imena vsa nedotaknjena?! sledeče zahteve delavcev : P° »SočU- D n i n a o b delavnikih. 1 Na znanje redarsiveneaau komisarjat a Težaki v trgovinah razn h vrst dobivali pri sv. Jakobu. S^oječasao smo se tožili na bodo 4 krone dnine, oni v trgovinah za uvažanje tem mestu, da otroci laških šol napadajo žit po 4 krone 40 stot. Polovico dneva se učence slovenske šole- pri sv. Jakobu, plača razmerno. Napadi so se vršili ob času, ko so naši Dnina in urnik ob nedeljah otroci zapuščali šolske prostore, »car se sedaj i n p r a z n i k i h. le redko več dogaja, ker je v obiižju šole Za nedelje in praznike določen je 8urni poskrbljeno za redarstveno varstvo. delavni čas, ki Be deli na 5 ur predpoludan-skega in 3 ure popoludanskega dela. Cela dnina 4 krone 50 st., pol dnine pa 2 kroni j ~>0 krone. Napadi se pa sedaj dogajajo zjutraj, ko ni redarjev v bliž ni. Laški otroeaji obmetujejo nase s kamenjem, jih tepejo z zato pripravljenimi biči in To velja za vse težake razven onih, jih zaničujejo z ovetom laške bruture — z ki so v trgovinah žitom in lesom, kateri prvi ščavi. bodo dobivali za predpoludansko poludnevno Mi prosimo v imenu slovenskih &tarišev, delo ob nedeljah in praznikih 8 krone, slednji kateri se pritožujejo pri nas, naj slavno c. kr. pa 2 kroni 40 stet. redarstvo ukrene potrebno, da se ti napadi odpravijo, ker bi drugače moglo priti, do reakcije od strani slovensk'li stnrišev. >>e¥a«D«k! ve^tnik V*Čera> : toplini<-r ib 7. uri zintraj 6°.2 ob 2. uri pop » '■» ■ 0.5 C. — Tiskom® r ol> 7. uri rjutr*i 7 ti 3 .» — Danes plima o'> 1.16 predp. in o* 11 HI •jop.; ose k h o') 6.14 predpoluda* in o<» 6.1 pop il ndn^ Dražbe pres&fčuin. V torek., dne 25. nov. ob 10. uri predpoludne se bodo vsie aaradbe tuk. c. kr. okrajnega sodiaSa •• vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu Israelitica st. 1. tri nuare ; v ulici Sette Fontane štev. 654, hišna oprava ; na trgu della Valle št. 2, tri mizarske klopi ; v ulici S. Lazzaro št. 12, svetilke za kočije. Vesti iz ostale Primorske. X Homatije v županiji dekanski. (Dopis) Iz zadnjega mojega dopisa je razvidno torej, da je vlada saina, oziroma nje zastopnik in nje — preko koperskega l>en-natija — stranka ustvarila razlog, na kateri je oprla svoj odlok, s katerim razveljavlja naše občinske volitve. Koliko komentarja bi mogel človek pi-=ati v označ«*nje zistema, ki se poslužuje tekih sredstev, da koristi eni in da tlači drago stranko ! Ne, za danes hočemo brz lati se. Pa saj so stvari jasne kakor beli dau : v honaatijah v občini dekanski se kaže — kakor relief na kakem monumentalnem spomeniku — zveza roed italijansko stranko iia vladnim zistesaaom. Nič več komentarja torej za dane?. Vlada nam je vrgla pred nos dovršeno dejanje« in nam ne preostaja druzega, nego da računamo s tem g«>toviiE< dejstvom. Zato velja naša današnja beseda obtHnarjem širne ob-črne dekanske. Vprašanje,, ki at vsiljuje pred vsem drugim, je: kdaj bodo aove volitve?! Nekateri menijo, da že prve dni decembra, drugi pak govoiti; da še le marca 'n^eseca prihodnjega lera. Dalje se govwi, da hoče sedanji upravitelj (po milosti vlade in gospoda hien-natija v■ Kopru} sestaviti nov imenik volil-cev, ker da mu sedanji ne ugaja- Potem mu je seveda tudi zato Itžeč«, da se stvar zavlačuje, ker čim dalje se bo vleklo, tem d ti je je gotov,, tla on ostane v — dobri službi l Saj temu vendar ni oporekati,, da je piijetneje sprehajal se do občinskega urada in vleči za to po tri kronice na dan,, nego pa — zi-dariti v tej hudi zimi. Ali naj bodo že volitve v kratkem, ali še le na spomlad.: nam občinarjam se je pripraviti na novo berbo proti sistemu na okrajnem glavarstvu v Ivopru in p*oti strauk-, čije zastopnik na tej oblasti je — g. Ben-uati ! Zupet bomo morali na volišče dokumentirat svojo voljo, zopet bomo- morali stopiti na bojišče za svoje prepričanje, za svojo ljubezen do te občine, v varstvo interesov nas vseh. In pojdemo — pojdemo, če lx> trebalo tudi večkrat.. Mt občinarji moramo pokazati svojo značajnost, moraaio pokazati, da služimo dobri stvari s polnim prepričanjem ravno s tem, da bomo oopet in zopet volili muže, priporočene o i niste poštene domaČe stranke, kateri smo ie zadnjič pripomogli do lep£ zmage. Mi moramo s tako značaj-nostjo, doslednostjo in. zvestobo dokazati, tla nas je zadnjič voddo le prepričanje, da služimo dobri pošteni str-ini. Mi moramo v boj proti ttranki, ki je stopila v zvezo s sovražniki naroda in kije \ rotež. rana t d glasovitega ziste-iBa ! Stranki, katero vodi setlanji upravitelja moramo nasprotovati. B-j proti t*j stranki aam je v dolžnost kbkor zvestim obv-inarjetn in kakor zvesti 111 narodnjakom. A to ne iz osebnega sovraštva do kogar si bodi, ampak iz ljubezni -io lastnih gospodarskih in duševnih interesov, radi koosekvene, ki bi morale nastati, ako ne bo energičnega odpora od naše strani. Se neka;. Gospod r. nistcivki predsednik dr. Koc-rber je odgovoril na interpelaejo poslanca Spinč oa radi hom icj v občini Dekani, da je vlada imenovala začasno upravo, seito-ječo i7l dveh oseb, ne pa r/. ene kakor komisarja. S tem je izrečeno, oziroma pripoznano, tla g. upravitelj sam je nesposoben za dobro upravo občine. Upravo mora voditi njegov namestnik. Po tem ni težko uganiti, kateri je vzrok, ki je odločilen za g. upravitelja, da hoče zavlačevati, da bi čiin dalje trajale Desrečne homatije v občini Dekani. X »Veliki shod mlekarskih in plan-šarskih društev« se bode vršil v nedeljo23. t. m. ob 1, pop. v *Podš larjevi« dvorani v Tolminu. Vabljena so na udeležbo omenjena društva in dobr > došli vsi kmetova)«*!, ki se zanimajo za nipredek tolminskega mlekarstva ' Vesti iz Kranjske. 40 letnleo nčiteljskesra službovanja je praznoval dne 11» t. m. g. Fran P a p 1 e r nadučtelj v Borovnici. Ob tej priliki je obče spoštovanemu gospoda učitelju došlo o"i vseh strani ribilo dokazov prisrčnih simpatij. Neverjetno. V »Slor. Narodu« od minole sobote čitamo, da dolenjske železnice jako lepo vspevajo. V pr meri z lanskim le tom so se doh< dki zvišali z-\ 19.880 K 71 sl L*ni so zn^šaii namreč 6OS.032 K 72 st. dohodkov, letos pa 657.9i3 K 46 st. Ljubljansko glasilo beleži te izkaze z velikim in oprav čenim zadoščenjem. Ali zaključuje svoje por« č.lo s pripombo, ki poraenja prav nemilo present «• jnje. Pri [Knanjo namreč; »Pri ti priliki izrekamo željo, da se uvedejo dvojezični vožni listki in pričakujemo zane-ljivo, da merodajni faktorji potrebno ukrene:o«. Neverjetno! Vožni listki na dolenik h železnicah s » torej enojezični. A če slovensko glasilo izraža željo po dvojezičnih vožn'h listkih. «memo sklepati s precejšnjo gotovostjo, da so ti listki dosedaj sam »nemški ! Tako v osrednji pokrajini Slovenije. To bi bilo sicer neverjetno, ali če se oziramo na okolo in vidimo povsodi le dokaze groznega dfficita vse slovenske politike, se ne l>omo čudili tudi nemšs m listkom na dolenjskih železnicah. Boj s cigankami. »Slov. Narod« piše : Pri ljubljant-kem okrajnem sodišču se nahajajo v zaporu ciganke, ki so imele pri-sebi otroke. Ciganke so bile obsojene v zapor in ob jednem se je odredilo, da se otroci morajo odstran ti \z zaporov in ločiti od mater. Včeraj popoludne je prišel magi?tratni sluga po otroke, da jih odvede v otroško boln šnico, toda ciganke ncu niso pustile vzeti otrok. Pr šel je ječar in pr šli so jetniški pazniki, da bi odvzeli cigankam otroke, ali te so se postavile v bran in so se spustile v paznike, ko so j;ra ti s silo vzeli otroke. Dva paznika sta b la opraskana, jednega pa je ciganka vgriznila v prst. * Iz St. Petra na Pivki nam pišejo : Dramatični klub za ŠL Peter in okolico je priredil dne IG. t. m. svoj prvi nastop. Predstavljal je efektni Finžgarjev igrokaz »Divji lovec«, igralo se je za naše razmere povoljno, ako se jemlje v poštev, da so nekateri igralci prvikrat nastopili in da so imeli le štiri skušnje. Gospa Adela Bernik in Francika Gržina sta bili kaj ljubki, spici Angeli Med;ca bi bilo želeti več občutka izlasti v tretjem dejanji 2T ospica Pri go-nekoliko ko jej oče znori. Gospića Franica Baver je igrala izborno in občinstvo jo je klicalo pri odprti sceni. Škoda, da ni nastopila v ^ aki več: u logi. L. Biaganje bi bil moral nastopati bolj korenjaški, sicer pa je dobro izvršil svojo ulogo. Gosp. Domicelj je bil dober Tine ; tudi pel je dobro. Gosp. M rko je nekoliko preveč koketiral z občinstvom, kajti to je prireditvi na kvar. Gosp. Dekleva je bil pristen krčmar in kovač. O >e ulogi je igral z razumom. G. Kodelja je bil nekoliko premlad za Ježa. Gg. Zrimšek in Bratoš sta zadostovala. Resnično življenje se je raSelo na odru, kadar koli se je prika^al na pozornici naš dični igralec g. Ferdo Spilar. Kaj dobro je pogodil Za vrtni ka: osobito v 3. dejanju, ko znori, je očaral občinstvo se svojo naravno igro. Občinstvo mu je p »plačalo buraim aplavzom. Po igri je b i živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Pri plesu je svirala godba peš polka Jelar-iČ z Reke. Poleg domačinov smo opazili gostov iz Postojne, gatca, Ljubljane, II. Bistrice. Tudi več gospodov častnikov je bilo navzočih. Dramatičnemu klubu pa kličem : Le tako naprej ! je bil pijan in pri klavirju). Luč pad stropom je pl» ho plapolala, psrkrat visoko zagorela, pa takoj zopet omedlela, in polagoma je popolnoma mrkn l njen svit in v kotu za pečjo je postalo temno... Tedaj je pristav Desnik približal vroče ustne k ušesu lepe vdove krčmarice in poljubljajoč je jej šepetal sladke besede ljubezni.... Ona se je finejala in ga suvala z ramo, a telo ji je drhtelo, in njen pogled je prazno in nemirno begal sem in tja. Nasproti je čepel pritlikavi sodnik Zelen, gledal kakor maček in se v enomer režal, dočim je z dol gimi, krempljastimi prsti čenal rumeno brado. Rf-žaoje Zelenovo je bilo pol neumno, pol zlobno, ker je veljalo obema : lepi vdovi, katera mu je ugajala, In Drsniku — tekmecu... I)e=«nik je videl t;ho sodnikovo be-snost in se radoval ; aH skoro se je zavedel, da je nespemetno, da ga draži... Kaj toliko ljubimka ? Ona je njegova — n;ti mazinca mu ni treba v«e ganiti za njo ! Ona je njegova — ravnokar jo je objemal v kuhinj', in njeno telo še vedno trepeta. To noč bo njegova... Desnik se je zopet odmaknil od nje, prižgal novo smodko in se naslonil nazaj... Vrček je igral, vdova je težko dihala, in Zelen je bulil va njo s svetlimi očmi in se režal. On, Desnik, pa je naslajal svoje čute... To noč bo njegova ! Kako godba šumi, kako kri valovi, kako vriska duša ! Njeno telo se zvija kakor kače in njeni zobje se mu za-grizejo v meso. Desnik je zrl v njene polod-prte ustnice, videl njene ojstre močne zobe in občutil je s slastjo in bolečino, kako se mu zagrizajo ti zjbje v kopraeče meso... kako kri valovi ! Ta kri je mehka in vroča in cmamljiva, in on se ves potaplja va njo in on izginja v brezmejnem razkošji... kako vriska duša. Sredi v najslastneje sanje in najblažie predobčutke bližnje sreče pa s? je nakrat kakor siten trn zapičila Desni k u misel na mrtvega prijatelja — moža vdovinega. Neumna m sel ! Da mu pride ta zdaj na mar ! Prijatelj spi spanje pravičnega. Siromak je bil, pa zdaj počiva v miru. Življenje in smrt, smrt in življenje, tako je, da... To noč bo njegova... Zaman ! Desnik se ni mogel več otresti misli na mrtvega prijatelja. Zaman je poskušal zamamiti se v rjeno lepo telo — zopet je mislil na mrtvega prijatelja! Čudno in neumno je to! Ćakaj, z laj ne bo mislil ničesar več... Desnik je hotel obrniti vso pozornost na Vrčkovo igro. Ali v sobi je bilo tiho... Od klavirja se je v presledkih glasilo le ihtenje Vrčkovo. Vdova je slonela na stolu in glava ji je ležala vznak, in njene oči so mižale, in žejne ustnice so se ji odpirale, nasproti pa je čepel sodnik Zelen in se režal... Nad 6tropom se je čulo drsanje otrj skega vozička in tiha uspavanka stare žene. Njegovo dete ! je pom slil Desnik in že mu je bušil v možgane roj spominov na mrtvega prijatelja. Dete in ženo, oba je ljubil in težtio ju je zapustil... kako vražjenežen obraz ima ona ! Pa še mlad je bil ; on, Desnik, je nekolike mlajši. Io mesec je, kar je umrl... — Ah, zdaj je Desnik postal besen ! Ali, on ne more seči po čašo, da bi po hladil žareče grlo, on ne more reči besede, niti ganiti se ne more več, ampak tako le mora na miru sedeti, l uliti v zrak in misliti na mrtvega prijatelja, ko sladostrastna žena poleg njega vzdiha in Vrček udarja veselo koračnico... A Desnik je pograbil plašč in zbežal ven v sneženo n<~č... in klobuk To noč... Spisal .Ion i p k nafti«'. Divjestrastne godbe glasovi so zaplesali v bučnem vrtincu in zdelo se je, da njih valovi razganjajo edine meglene oblake, za-grinjajoče celo sobo, kajti z laj pa zdaj so se razdelile sive, plavajoče plasti, se dvignile ali znižale, in iznad klavirja je pogledala zibajoča se glava Vrčkova, njegov črnezaraščeni obraz, z utripajočimi ustnicami in krvavimi, solznimi očmi... (Vrček je vselej jokal, kadar Brzojavna poročita Zborovanje avstrijsk h industrijalcev. DUNAJ 23. (B) Na dauašnjem zborovanju osreduje zveze avstrijskih industrijalcev bila sta tudi ministerski predsednik dr. Koerber in trgovinski minister baron Call. Prediednik Kink je proslavljal Koerberjevo delovanje v korist industriji. Sprejela Be je potem soglasno resolucija, v kateri se izjavlja, da zborovanje daje gospodarski samostojnosti Avstrije prednost pred neugodno nagodbo z Ogrsko. Zborovanje je nadalje pozvalo vlado, naj na en ali drag način čim prej zaključi pogtjanja z Ogrsko. — Slednjič apelira zborovanje na državni zbor, naj podpira vlado v slučaju, da bo nag »dba, sklenjena med našo in ogrsko vlado, ugodna za našo državno polovico. DUNAJ 24. (B.) Delegati pododseka industrijskega sveta nastopili so danes informacijsko potovanje po podunavskih lukah io v Carigrad. Požar v rudniku. LVOV 24. (B) D jnes po noči nastal je v B irislavn v jednein rovu delniške družbe za pridobivanje nafte požar, ki se je hitro razširil v sosedne rove. Do 10. ure zjutraj In nič čudnega ni, da misli na prijate- je požar uničil 10 rovov in upepelil sedem lja, kajti prijatelj stoji tukaj pred mizo in ga hiš. Jedna oseba je o tej nesreči umrla, jedaa gleda, v oči ga gleda... kako neslišno je pa je ranjena. prišel ! Desni k ni niti opazil, kdaj so se od : Lov na družino Humbert. prle duri... kakor po navadi ob tej uri, I MARSELJA 24 (B.) Policija je do-kedar so gospodje v mali sobi in Vrček igra bila nalog strogo nadzorovati ltške in španj-na klavirju, je prišel. Tiho, s počasnimi ske pušrne parnike, ki vozjo med Marzeljo, koraki. In zdaj stoji pred mizo, obe roki v Genovo in Bare lono, ker se sumi, da pre-žepih, vedno prezebujoč, hrbet vpognjen. biva družina HumOert v Genovi ali Barcelon i mrak na udrtih licih, a črne oči mu žarijo (Gospa Humbert je, kal^or smo svoječasno kakor cgenj — žgejo kakor ogenj, ali mrzle poročali, zakrivila več milijonov znašajoče go-so kakor led... I o te oči strmijo nepremično ljufije. Op. ur.). Stanje cesarja. Pristav Desnik ni nikdar \ eč prestopil praga k lepi vdovi krčmarici. Razne vesti. Umorila mater iz Ijnbosumnosti. V Mi- školec je razburil prebivalstvo nenavaden dogodek. Imbro Radi se je bil zaljubil v Te-rezi o Kacsmar, lepo hčer še mlade udove. Mlado dekle mu je tudi vračalo ljubezen, v katero je privolila tudi mati ter je posebno ljubeznivo pozdravila svojega bodočega zeta. V četrtek je mati poslala Terezijo naj gre k neki sorodnici pomagat šivati. No, ker šivanje ni bilo pr prav ljeno, se je Terezija še pred mrakom vrnila domov. Prisedša v sobo pa je našla svojo mater v jako intimnem razgovoru se svojim zaročencem. To je deklico tako razjezilo, da je po noči svojo mrter umorila. Deklica je takoj pr ?nnia umorstvo ter izjavila, tla ni mogla drugače po tem, kar je v d^la od strani rojstne si matere. Visoka starost. V Budimpešti je umrl te dni meščan Ivan K< menos v 118. letu svoje dobe. Njegovo življenje je bilo jako burno. L*ta 18.r>4. ga je odlikoval car Nikolaj redom sv. Ane in 23 let pozneje mu je car Aleksander podelil tudi odlikovanje, ker je bil v vojni s Turčijo rešil 3000 krščanskih rodbin od basibozuškega t ranstva. V Kraljevem Gradcu je umrl škof Brv nveh. Pokojnik je bd jako odločen cerkveni dostojanstvenik, nadarjen pisatelj in dober Ceh. Mej Nemci je b i persona ingratissima. Lov na Kecskemety-ja. Kakor javljajo iz Bud-mreste, poroča policijski uradnik Markovič, kateri je bd o Ip »slan v Ne\v-Vork na zasledovanje Kecskemetv-ja, da seje Kecskemety nahajal (»9 dnij v Ne\v Vorku. odkjer se je v družbi nekega » rdečelasega c moža podal v Chicago, kjer si je nakupil poljedelskega orožja. Sedaj se nahaja na neki farmi in da ni za njirn ni kake sle 1». — To 7a inje dejstvo je gotovo nekoliko važnejše od onega »rdečelasega« moža, kakoršnih je v Ameriki bržkone še nekoliko. Loterijske številke, izžrebane dne 22. novembra : Dunaj 86 Gradec <> Velika kavarna in restavracija L. Colobig v Skednji se je zopet otvorila. Krasna lega. Elegantni prostori, konfort, izvrstna kuhinja, dobra vina in pivo iz najboljših pivovarn. Točna postrežba. — Nizke cene. © m o s & (S <9 (S <1 iS (S AlefesaBSer Levi Mini Prf» t« rajrr^ja tovarna pnfcHs-* ▼c-rb rrst, -TRST J-- TOVARNA: j ZALOGh: Via Tws, i Plazza Rosar!* »t J vogal i (Soisko poelopjo) Vli Llsnit««* In Via Rlborgs 21 Telefon It. 670. -HOM-- Velik ltbi» u.p-'-.ar'j. srcaJ la v'Jk. I*-TTiajt amročb* ta Al po poseooirt c*črtil> Cesi» bron konkursuoo. iLureoTiai cim zistoii ii rsmo Prodrr.et! postavo so na pa» oirod a U že>ezriico iranKa, a> s5J Sf & Ž5J Sf s> B ■S) d m &SS3(9S® ? Inomost H 41 66 66 21 67 12 12 30 65 34 40 19 Proti kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, uoa-daniu glasu, itd, itd. zahtevajte vedno upe pilil. Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-kih. učiteljih itd. Dobivajo ae v ;katl.iicah v Preudinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatljica stane 60 stotink. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jVUtodijevo cikorijo. OOOOOOJ Prodaj alnica ur J. Jtaslinger zaprisežen izvedenec in urar e. kr. pri v. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseli vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronoreetri itd. z vpo natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. xkx nnnnn?X*KKK t. z.a ^ besed3: za večkratno in-»ereijo pa se cena primerno ^ 3van Semulič v Trstu, Fiazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo iflr bogato zalogo pohištva. A' zalooi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste,, iz trdega in Lelega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. odprl je svojo pisarim v Trstu, Via CarraSori 1. jniŽL Oglasi za v»e leto za enkrat na teden stanejo po 2J K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih ^ obrokih. Najmanja objava <10 stot. ^ V Trstu. ( < , . . . . . . .v. i i |. . Zaiotra likerjev t sodeih In budilkah. V (jalattl-jevi JllSI, oddaljeni D - I-Lfth -k« d«ue a«,«« is ... ■ C lil dUU JaliUU Zaloga vsakovrstnih liekaj korakov I proti molju) od n buteljkPostrežba točna, cene zmerne. ^ rudečega mosta (Ponte rosso Kavarne. priporoča evojo kavan o »Commercio« kjer je jaličče Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in A Anton Sorii ^^ mnogi drugi časniki. Iščem koncipijenta Pogoji ugodni. Dr. Im MrSit; advokat v Ljubljani. Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za Barove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peci ali proti prepihu itd. it3. SflF" lajzmernejše cene. Naznanjam slavnemu občinstvu. da sem odprl gostilno O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? | — Grem kupit par čevljev ! —— — Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače c Pierotu. Tam vdobite vsake vrste ^ i obuvala za moške, ženske in otroke.: £ Isti popravlja male stvari brezplačno a ter sprejema naroc-be vsakovrstno obu- ? valo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. Gustav Bonazza > > > > > > v Trslii. Fiazza Barrirrn voccliia. :S (vi>£: 1 Au'lnioa deli'OiTTi,.*. V ul. Belvedere št. 23 B. Veliku zaloga pohi5txa, ogledal, o k vil Toči) bom izvrstna hi pristna vina. )ev' ln tili>ecarlj- in sicer dalmatinsko vino po 32 — Popolno opremljene sobe. • nvč., istrski refošk po 36 nvč., Konkurenčne cene. belo vipavsko po 40 11 vc. Kuhinja bo vedno preskrbljena z do- Naroebe se dostavijo raz ven embalaže brimi jedili. franko 11a kolodvor ali brod v Trst j. Priporočam se za obilen obisk __...__________ Fran Valctić. Ul I Ullll za domačo rabo in obrtnike. Albert Brosch TKST. - I I. S. Antoni«, :>. - TRST koza t ar m izdelovalec čepic. ODLIKOVAN NA KAZSTAVI v TISSTI 1*S2. Ve,zak"AiSin,v!!ia;i!:n'oi"»i,,h' MeM-MalistzapprnljatjmojeTTsehrnt I/.vrst.je -poprave tajliitroje in eko- RUDOLF ROTTL oomič io. JShrjnjuje k« žul oviuo in zimsko TRST. ublekj ter jamči z.t vsako škodo proti inoltni in ogiju. 5 letno jamstvo Piazza S. Caterina št v. 2. — TRST. Skladišče slavnoznanih platenin in namiznih prtsv iz Fiandre iz tovarn v Countrai (Belgija) se nahaja v kt novi prodajalnici platenin in bombaževin Peter Kiansich Piazza Nuova (Gadol?) 1, zraven knjigarne Chiopris. 10 zastopstvo se skladiščem : za Trst, Goriško, Reko, Istro in Dalmacijo. Velik dohod uprle vseli vrst za pspe, gospode in Aeco. I Najugodnejše eene. :0. Svilene plinove MREŽICE!! dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LUČI P. ILOZZO, ul. S, Antonio 5.