Orel - Ijudska aini trerza* Nopopisno je bilo naSe veseljc. ko smo se za-> f-utili svoljodne. prosle. Prej Usočletno suženjstvo pod ki-nto roko nasili iiarodnili sovražnikov — naenkrat pa klic: svobodni sino! Naš jezik sg bo govoril v šolah, v nradih — .vsepovsod; no bo več zasmehovani od oholih tujih uradnikov zaradi polomljene -neinSčine, ki je prihajala včasiii iz naših ust, ko smo se tresli |)i-ed rijimi -- nnduloži . . . mila slovenSčina vlada zduj vsepovsod v našr deželi. Ali smo se veselili vsi cnako novc prostosti ? Xe! \eselje je bilo ve&je ali manjšo; pri nekaterili ga pa ni bilo nič . . . kakor smo pač bili več ali manj, ali pa nič zavedni, oziroma izobraženi. Izo I.it-azba je nierilo na«e zavednosti; nevednost znamenje narodne zaspanosti, narodnega odpadništva. Ka ko silno lirppenimo Slovenci po izobrazbi, nam dokazujo neštovilno fclanov bralnih društev, eitalnic, izo braževalnih društev, družlio sv. Mohorja, naroonikov raznovrstnih listov najrazličnejše vsebiue, zlasti pa ogromcn naval naše ukaieljne mladine v srednje šole. Nemogoče pa Jev.da bi vsi talontirani lantje in vsn. nadarjena dekleta šla v višje šole. Marsrkateri dragulj naše mladine ostane mcd ljudstvom nepo znan, neobrušeiii — obsojcn v ozek delokrog, dasi bi irael zmožnosti dovolj, nsposobiti se za službo, kjer bi kovistn celerau narodu. Pa ne žalujmo za temi biseri, temvefi zbirajmo, brusimo jih. Saj ni lep samo Aopck v mostni izložbi cvetličarice, pač pa so stokrat lopše bujne in pestre cvetke po naoih gorah. in livadali. Orlovska zveza je dala vsem svojim odsekom fttrogo zaj.oved, da prirejajo takozvane lantovske pou(*ne vefiere. 1. F a n t o v s k i veeeri. Danes si hočemo pogledati lantovski večer, kakor se vršijo po deželi. Ker nimajo Santje na dcželi nobenega drugega rednega sredstva do vsestranske izobrazbe, lahko trdimo, da so fantovski večeri viS]a šola za naSe mladeniče — Orlo. Da fantje kolovratijo radi po noči okrog, je že menda podcdovani sloven&ki greh. Vedno so vzgoji tclji ljudstva svarili fantc pred ponofievanjem, ki u ničuje nedolžuost, spodkopava zdravje ter povzrofia premnogo žalosti. Pantovski pretepi so naš ugled zraanjševali in podirali. Naši narodni nasprotniki so pridno prinašali v svojem časopisju sramotilne članke o podivjanosti naših mladeničev. Zalibog se razraei-e niso vsled vojske niC zboljšale. Uglod laniov je vedno lepši in večji tam, kjer si ustanove orlovski odsek ter se zbirajo v poučnih iantovskili sestankih- Kdo vodi lantovskivečer? Kdo se ga udeležuje? Fantovskega vefiera so se dolžni udeleževati požteni. in resnobni mladeniči, ki prezirajo vsako grdo ponočno rogovilenje. Zato se na tak večer ne pripravljajo s popivanjem po krčmah. temveč se trezni zberejo ob določeni uri v društvenih prostorih. Vsakdo ima seboj papir in svinčnik, dasi zapiše kako važno raisel, ki jo je slišal pri predavanju. Ta ^ali oni je prečital kakšno knjigo, ter želi pojasnila v nejasaik točkah. Morebiti se kateri oglasi k besedi s kratkim govorora. Ne male važnosti je lepo in pravilno deklamovanje pesmic, ki navdušujejo mlado srce za vzvifene misli. Predavatelj, oziroma voditelj lantovskega vefiera je lahko vsak izobražen laik, zlasti kr&čansko misleo učitelj. če bi tio bilo nobpne drugc zanesJjiva «o&, bo ladi dohovnifc rad aodeloval, samo 8e sa tantja d* bojijo.ga prositi, da prevzame to deto. 2. 0, čem 88 rrSe predavanja? .V prvi vrsti se mora poglobiti smisel za mla Hnsko lelovadno organizacijo. Fantje polagoma spo majo, da je res njihova dolžnost vsepovsod varovati svoj ogled in dajati drugim dobor vzgled. Zato Orli »aGneJo pridneje čitati koristne knjige, vedno bol| se ogiMjejo gostiln in plesov, (zato so navadno gostilničarji nasproti Orlu) se redneje in lepše udeležuiejo božje slnžbe, ne postajajo ob raznih voglih in kotih oerkve itd. itd. Vplh' predavanj je tudi, da se odvadijo surovih besed, pobalmskega obnašanja do, dek!et, da začnejo z veftjo vnemo delati za svojo bodočnost z vsestranskim zauimanjem, pri umnem gospo darf^vuitd. Izobrazba lantov se torej izpopolnjuje na|prej v stanovskih prašanjih, potem gospodarskih, poiagoma s« preide na javna prašanja n. pr. uprava afočine, vodstvo posojiluic, pomen zadružništva, po men ali namen političnih strank, ustroj državnega aparata. Tudi zgodovinska snov je neičrpna.m hvaležna, dasi nas napolnjuje naša bivša usoda z žalostjo. Vsak fant mora poznati naSe narodne prvobojevnike, ki so žrtvovali svoje življenje v delu za na*k> režitev. Da se vadijo spoznati lepoto slovstvenih proifcvodov jim predavatelj prečita in razloži kako lepo pesem, ali odlomek iz spisov naSih pisateljev s potrebnimi pripombami o njihovom življenju. Kakor vidimo na prvi pogled, je snovi tolikor, da &e ne da iz^rpati. S. Ugovori. No, zdaj bo pa lepa; fante so nam zafieli vabiti k pohajanjn — ponočevanju! Ko zvefter odmolimo, aremo spat, drugi dan pa zgodaj na delo! Sioer pa aaš lant teiko no6e iti zraven, ji zvefcer preutrujen, za spao, je predolga pot, nima veselja, nima časa itd. ¦To so agovori takih, ki pri vsaki refti praSajo: koliko mi dag? Koliko bdm zaslužil? Tto so tisti, ki nik•dar ne vzamejo vi roke knjige ali časopisa, fceS. moram delati, nimam časa za Citanje. T!o si tistt, ki iS- čJejo laa v iajcu, ki vidijo smet v očesu, bližniega, brana nevednosti in nazadnjaStva pa ne vidijo, ker jim zapira ofii. Td so tisti, kii v svoji 5rnO(.-lednosti oodoenjujejo idealno požrtvovalnost na&e mludine, ter & svojim krivičnim sumničenjem ubijajo njeco duše. Ali r*a Bimamo voč nobenega fanta, ki bi ga rairno pastili ob osmih zvečer v društveno dvorano, čeč , Bog ve, fte se ne bo potikal kje drugje? Ce so starši tega mnenja o svoiom sinu, 6e mu no zatipojo nič, polem je bila vzgoja pogrešena, pa krivda pade na starše! Da sme lant zvefier od doma, to je zauj častna zaupnica, in tega zaupanja se bo 'tudi skazal vrcdnega z lepim in, redntm vedenjem. Med potjo ne bo krifial ali nadlegoval ljudi, domu se bo \n\\\ ob pravem fiasu, za delo tli-ugega dne se bo okrepfial do volj, če spi šest or. Ne smemo pozabiti, koliko noči si moralo pri kra,t5ati dijaki, ki ne redko bedijo do polu(x':i in še dalje, 6e se hoče,rO naučiti, vsega m napi^ati vse nalog«. Na kmetih tega ni treba, navadno gredo zgo daj k poftitku, tako da enkratni fantovski večer na teden sploh ne pride v upo&tev glede telesna utruje nosti za drugi dan. Prej bi veljjal ugovor: sem prevefi truden . . , zdaj bi se Se pa hodil zvafeer iifiit. Da prijatelj! Brez muke ni moke! Kakor je treba veliko znoja preliti, predno je delo za vsakdanji kmh konfiano, ravnotako je treba tudi marsikaj žrtvovati, predno se glavca razbistri in se v njo utepejo dan danes prepotrebni pojmi! Vsaki dan moraš neka] ftitati — vsaj enkrat na teden pa pridi k poučr.em ve <>eru, ob nedeliah zahajaj redno 1* telovadbi, tako postaneš polagoma pravi slmenski fant, ponosen, brat svojih bratov Orlov Sirom slovenske domoTtno, ki so po istih potih truda ini težav hodili, taJco da zdaj lahko pojejo lepo pesem: Mi smo Orli, mlada fteta urno stopimo v korak . . . znak, na prsi si pripnimo uma svltli meč ob stran Irdno se načel držimo pa udarimo na plan!