Tilsishe snice. Dekliškim zvezarn, ki si niso na jasnem glede razmerja clo SIov. kršč. ženske z\eze v Ljubljani, sporočamo to-le: Dekiiške zveze so odseki izobraževalnih društev. Štajerska izobraževalna drtištva so včlanjena v Prosvetnl zvczi v Mariboru. Torej je za Dekliške zve/.t edina cenlrala v Mariboru, namreč prosvetna zveza v Mariborii. Prosvetua zveza, oziroma Osrednje vodstvo Dekliskih zvez v Mariboru, nc pa Slov. kršč. ženska zve~ za v Ljubljani. Zato naj tudi vse Dekliške zveze pošiljajo članarino (1 D za članico) Prosvetni zvezi, ozir. Osrednjcinu vodstvu Dekliških zvez v Mariboru po po~ ložnicah, ki smo jih vsein Dekliškim zvezam poslali. — One Dekliškc zvcze, i;i še niso vrnile razvidnic, prosinio, da lo čimprej storijo. — Osrednje vodstvo Dekliških zvez v Mariboru. Mariborske novice. Kakor po raanih krajih na deželi je sklicala naša stronka zadnji četrtek v novo dvorano Gospodarske banke dobro obiskan shod. Na shodu 3ta poročala poslanca Vesenjak in Žebot, o zavoženem občinskem gospodarstvu pa je govoril g. občinski svetnik dr. Jenovšek. — Jetnišnica martborslM^ga okrožnega sodišča se vedno bolj polni. Dan na dan gonijo žandarji v ječo uklenjene kmetske fante. Od velikonočnih praznikov pa do danes je bilo predano v to jetnišnico nad 50 pretepačev iz deiele. — Krščansko delavstvo v Mariboru bo proslavilo delavski praznik 1. maj na sledeči nniin: Oh 9. uri dcpoidne sv. mnša v frančiškanski cerkvi. Po m»ši se vrši v dvorani Zadružne gospodarske bsnke delavski shod, na katerem poroča g. narodni poslanec F. Zebot. Popoldne skupen izlet z godbo kat. Omladine na Goro pri Sv. Petru. Zbirališče iob dveh popoldne pri zelezniškem mostu np Meljski cesti. jMariborski zdravnik dr. Ivan Matko ordinira redno v Slovenski ulici. Nekateri so raitrosili okncg po deželi vest, da bi bil g. docent dr. Matko odpotoval \t\ se podal na dflljši dopust, a te govorice so izmišljotina. Izgubljena listnica. Na poti iz Marjete-Ložtne čez Št. Peter v Maribor se je izgubila listnica z dokumenti. Posten najditelj se noproša, da vrne listnico z dokuinenti, denar si lahko obdrži. Listnica se glasi n« ime K. V. tec sc naj odda v uredništvu lista. Kako so ata coprali? Od Sv. Pclra pri Mariboru poročajo: Ko so naš samostojni ata zadnjič brali svoje ime v tem preklicancm »Gospodarju«, je čisto malo manjkalo, da se niso razpočili od jeze. Za samostojne pir&žleke bi bila to seveda velika škoda, ala pa so se drugačipolroštali. Vrgli so krčanco v grabico ter jo mahnili urnih pet, ker imajo tudi veliko elektrike, domov na en štamperi. Potem so se zaprli v tisto sobo, ki je bila namenjena za rihtarja, zagrnili so okna z zelenimi robci ler vzeli tz oniare «kolomonišbukve«. Prižgali so tri rde~ če sveee in postavili na sredino mize iz slame narejen stolček, ki je pomenil rihtarski stolček. Na prvi vogel mize so položili šibice ter so rekli: »To so drva z berla.« N'a drugem vcglu je lcžal lcsen ključek, kar je pomenilo i-erkmoštrijo. Na tretjem voglu so nasipali ata drvaskega šodra, ki je pomenil cesto v »frajgrabi«. (Ta je namreč našim zelenim snmostojnežem posebno v želodcu.) In na čelrti vogel so postavili — v švarmliniji — pet lilik ter so rekli: »To pa so moji kamcradi — samostojneži.« — Ko so vso to ropolijo razpostavili po mizi, so vzdignili desno nogo, začeli skakali z levo nogo okrog mize ter pri tem »molili« iz kolomoniš bukvic takole: Rokus, pokus, ej županska čast! Kdor župan je, ima oblast. &**?"'> Rokus, pokus, ej ključarski ključ, "%^ Ti bi meni svetil ko v laterni luč. "~ Rokus, pokus in frajgraba oj, Klerikalcem bom pokazal, da bo joj! Rokus, pokus, 111 i .... tu pa je začelo naenkrat nekaj trdega kapati po atekoveni hrblu, da je bilo joj. In zagrmelo je: »Mrcina prismojena, pusti politiko pri miru, pa delat pojdi.« Koloinonišbuivve so sfrčale v peč, ata pa skozi vrata v vi- nograd h krčanici. * • • EN BARBARSKI SHOD. Do zdaj pri Sv. Borbari v Slov. gor. i*i nikdo znal za kak demokratski odbor. Pa pri tem mak> boljšem solncu je letos zlezel na dan. Imenuje se: gospod demokratski odbor — Kranjc. Shod, ki ga je z« tuktj sklical t« odbor za demokrate, se je dne 6. 4. nadaljevil t«ko-le: Nov možakar začenja. T« gospoda, ki je odšla, nisobili oni osovraženi doktorji. Krtnjc je poklical drufe. Dva izmed teh sta bila šolnika. Eden je skoraj celo tak, kakor on, ki je dezertiral k Italijanom, jim iidal ntšo postojarvko in so na ta način Italijani postreljaH 600 ntših Bošnjakov; in zda| ta vzgojuje mlade učitelje. Je tudi utelešen svobodomiseln Sokol. Vpitje. Zakaj niste tega prej povedali? Za take je bilo že pred dvema letoma vse pripravljeno od Hrastovca do Dupleka, ko so mislili prijezditi. — Na Goriškem so Sokoli postali fašisti, tolovaji. — Za take je pri nas kamenja do~ volj. — Dalje. Eden pa je bil iz Rosinove posojihvice. Ta nas je larvi tam nagnal, naj si grenvo po denar v Kristlovo posojilnico pri Sv. Barbari v Slov. gor. Revtž ni znal, da sta učitelj Kristl star, in njegova posojilnica že davno nezmožna, ker ste oba liberalna. — Naprej. Demokratski listi so zadnji čos rohneli proti misijonom. Demokrati sc ]<odili za zabavljanje k spovedi, tam glasno pravili spc ;d- nikom, da imajo naprednjaške in svobodomiselne časopise in se pravdali z duhovni, da to ni greh itd. In glavni faktor pri tej stranki je spet učiteljStvo. Starček. Nova vloda mora priti, prili tudi v šolo pravi red. Učitelji bodo morali našo deco vzgojevati za Slovence in luistjane, pa če bodo hudičevo olje švicali od samega pridušanja, da so svobodnomiselni, vsenaprednjaki. Zdaj seveda veseli trobijo, da kdor piše v katoliške liste, se pri resnih ljudeh samo smeši, — zdaj tudi pogumno bobnajo, da bodo pri drugih volitvah smcli govoriti le samo Ijudje njihovega kalibra, pa naj le pomnijo, da smo znali zadnjič voliti drugače, kakor učitelji, — pomnijo, da Slovenci ne bodo nikdar tako volili, kakor bi hoteii učitelji. Očitajo nam, da ne znamo, da smo bratje s Srbi. Znamo, zrvamo, s kom smo bratje. Toda nismo 9 tistimi, kateri bi radi imeli v zakup naše glave in denarnice, ne da bi smeli mi pri tem kaj govoriti. Centralistični srbski hlapci pa ne bomo, da bi živeli samo za to, da napolnimo žepe Pašiču in Pribičeviču, ona dva pa učiteijem. Seveda smo radi tega zmerjani, da smo veleizdajalci itd., pa vse zamanj. Mi ostanemo Slovenci in učitelji ne bodo z nemi nikdar komandirali. Gremo! Gospodje demokratje so plačaii mnogo pijače, bodite pametni. Naj bo, toda demokrati naj ne hodija k nam niklar več, — Saj jih je Kranjc danes zednjokrat pova^bil. — In tukaj zadnjokrat ž njimi pil. Kakor nekogar, je gnalo nadučitelja Kranjca drugi ve~ čer po shodu nazaj na kraj njegove nesmrtne blamaže. Pol ure je stal pred Kranerjevo gostilno in poslušal, kako so notri ljudje zafcavljali čez učiteljstvo radi njegove politike. Velikan se osokoli in vstopi z žuganj«m, da bo tožil. Mogooe je zdaj spoznaJ tistega, ki ga je poprejšnji dan imenoval denuncijanta. Pa srd nvoški sune v njega in Kranjc jo je odsopihal na breg. da so konci njegove še avstrijske vojne suknje stali od njega kakor veternice od klopotca. Skodn, da učiteljstvo ni nikdar z ljvidstvom. Binek. Pri Sv. Barkari v Slov. for. je vimrl g. Jakob Kraner, gostilničar in mesar. Podlegel je ranam, ki jih ie doi>ily ko je m!ril pretepajoče se fente. Pokopali sroo ga dne 24. aprila. Posutovetost jc das«fla že višek. Skoro vsak več|i praznik ali bolj svetano cerkveno slovesnost si izberej« razni razgrajači ter pretepači in obmečejo s pijanimi pretepi nedolžno veselje z blatom surovosti Tako je bilo ead« nje nedeljo pri Sv. Trojici v Slov. gor., ha velikonočni po- nedeljek pa v Makolah. Pri Sv. Trojici so namreč zadnjo n«deljo na prav slovesen način blsgoslavljali nove evone in se je ob tej priliki nabralo z«k> veliko ljudsh'a od bliau in daleč. Ta cerkvena slovesncrst se je seveda po starf navadi preobilo zalila s pijačo. PTetepaško ulogo so prevzeli pijani fint*lini od Sv. Benedikta. Ti pretepači so obdelali krojašeifa pomočnika Nekrepa tako z noži, da je podlegel rontm. Tri benediške razbojnike so žandarp že izročili mariborskemu sodišču. — Na velikonočni pone-. deljek j« užfal ta nesrečno preobilni alkohol fante v Makolah tako, da so se k*r na debelo stepli v gostiliri Jožefa Doberšeka. Iz pretep« je odneslo več fantalirvov večje in manjše rane. Enemu so ceio razbili lobanjo. Slučnji krvavih pretepov, ki končavajo z uboji, se zadnji čas taka množijo, da bodo morale c>biasti nekaj ukreniti proti fantalinski surovosti ter podivjanosti, sicer bo lepa in še d» pred kratkem precej miroljubna Slovenska Stftjersku postala res Macedonija, kjer je človeško življenje veliko manj vredno nego pa živalsko. Ministrskc okljuke in dcjanja. V linančnem odboru je pri razprtvi prortčuna za kmetijstvo in vode rainister Krsta Miletič dvakrtt obljubil poslancu Vesenjaku, da bo prišel v Slovenijo in p->seb«j v ptujski okraj> da si ogleda ona nevarn« mest« ob Dravi, na kttera ga je opozoril po- slanec in tudi generilna direkcija voda v Ljubljani. Minister je na izrecno vprašanje tudi dovolil, da se njegov obisk prizadeiemu prebivalstvu in oblastim naznani ter za vsak slučtj vse potrebno pripravi, da bi minister tem lažje in hitrejše prišel na lice mesta. Ker je poslanec Vesenj*k hotel v sporizumu s poslancem Bedjaničem to ak» cijo pospešiti, je š«l tudi ta k ministru in tudi g. Bedja-niču je dal minister isto izjavo. Od tega časa so preteklt trije mesci. G. ministra še vedno ni k n»m, da vidi ogroženo ostemlje pri Vurberku in Št. Janžu, pri Sv. Markur sv. Marjeti in v ormožkern okraju. Mi Slovenci smo vajeni> da se dina besed« drži, ali pa da se vsaj odkrito ia možato pove, zakaj se ni moglo ali ni hotele držaii in izpolniti. V državnem proračunu imamo za rtdna in izredna regulacijska dela ob Dravi po trudu naših poslancev 3 milijone in 800 tisoč kron. To je sicer nekaj, toda ni do~ volj, d« bi se vse največje nevarnosti odklonil«. Gotovo bi bilo mofoče osetmo na licu mesta prepričati ministra o potrebi lažje, toda zopet imanw> slučaj pred sebojy da S9 besede nnših beograjskih ministrov drugačne in drugačna so d«janja. Ce bi bili v teh zadevah neodvisni od Beograda, bi si že davno pomagali. Novice »4 Sv. A*t<ma v Slov. gor. Nagla smrt nai Cenkovi. Vodo sta nesli živini dekla in gospodinja Marija Čuček, rojen« Zimič, na cvetni petek zvečer. Ko pridet« do hlevovega praga, pade gospodinja mrtvoudna in v nekaj minutah je bila mrlič. N. p. v m.f — Občne zbore sta iinela na velikonočni ponedeljek posojilnica in Kat. bral^ no društvo. Stednje je priredilo tudi igro »Vaški skopuh« in nekaj dmjih točk. Za svofo 3Oletnico je priredilo braln* društvo dne 11. m«ia igro. Avlomobilna zveza Haloze—Ptuj. Od Sv. Barbare r Halozah por.'vajo: Že večkrat se jfi govorilo, kako potrebna bi bib nvhimobilna /veza Haloz s Ptujem, a je ostalo samo pri hesedah. Std;-.i pa se sliši, da se je tega velevažnega podjetja resno poprijel strokovnjak, domačin \<i\m Rakuš. Osnoval bode dTiižbo, h kateri bi se nikdo i-.;tj it branil j' ' lopiti. AvtonKibilna zveza bi bi- la velikega poir.ena za pcrv^digo kraja, posebno za Tin- sko trgovino. Torcj, Haložani, poprimile se podjctja v vašo korisl! O Čem govorijo v Leskovcu pri Ptuju? Približujejo se velikc šolske počitnice in z njimi novo šolsko leto. Naš zaslužni gospod nadučitelj Stoklas odide v pokoj. Na njegovo mcslo se na vsc kriplje prizadeva priti nam že dobro znani eksučitelj g. Troha, ki že nekaj časa sem straši (u okrog. A mi Leskovčani z vso odločnostjo odklanjanio njcgovo pomidbo. Ali naj sprejmejo za vzgojhelja svojih otrok človeka, ki je na vseh mestih, kjcr je služboval, slabo zapisan. S krvavimi žulji smo si postavili šolsko poslopje in je vzdržujemo; naši s'o žulji, s katerimi plačujcmo učhelje, in naša volja bo tudi odločevala, komu bomo izročili v odgojo naSo mladino. Mi hočcmo nadučitelja — vzgojitelja, ki bo imel srce za nas in naše otrokc, ne pa oblastnega komandanta. Siccr pa tc-ga gosp. Troha žele samo gotove osebe, ki jim je vse dnigo bolj pri srcu, kot vzgoja naše mladine. Upamo pa, da se bodo oblasti pri iinenovanju novega šolskega vodje ozirale bolj na naše upravičene zahteve, kakor pa na žclje g. Trohe in par njegovih privržcncev. — Zavedni Leskovcani. Hvalevredna prirediiev v Domavi pri Ptnju. Bralno društvo v Dornovi je priredilo na velikonočni ponedeljek Finžgarjevo igro »Veriga.« Splošen vtis je foil dober. Pri takih. igrah bi bilo želeti, da se pomen igre razloži s kratkim govorom. Vsak je z veseljem lohko opazoval napredek tudi dornovske mladine, ki že sama uvideva, da je veliko koristneja izobrazba srca kot pa surovo popivanje in pretepi. Dragi, le tako naprej! Tako delovanje je hvalevredno. Posebna pohvala pa gre g. Rudiju pl. Pongratzu, ki je bil duša cele prireditve. Zeleti bi bilo samo, da se drugič vrše take prireditve kje drugje in ne v krčmi, ker ni nalega društva, da vzgaja pijarvčke, ampak pošteno mladino. Sainostojni shod pri Sv. Bolfenku pri Središču. — Zadnjo nedeljo je bilo oziianjtno pri cerkvi: Krajevjii odbor SKS ima sedaj po maši pred hišo g. Ran gospodarsko-polilični sbod, govori nitd dmgimi tudi tovariš Mermolja, pridite vsi! Ko s<> šli ljudje od sv. masc, je Meraiolja že bil na svojem mestit, ter pridigoval po svoji stari mešetarski navadi. Bil je proti vsem strankarn in nnzadnje je sknšal tudi Samostojno kmelijsko stranko speljati v tir — srbske zemljoradniške stranke. Naši ljudje pa so mu rekli v lice, da je ludi on glasoval za pogubonosni centralizeni in za vidovdansko ustavo. — Bilo je mnogo zabave. V naši fari imaino približno 20 samostojnežcv, ki so sevcda kimali na vsako Mermoljevo bescdo: če bi trcbalo, bi tudi prisegli, da zraste na Mermoljevi slami — črešiija. Novi zvbnovi na Tinju. Na veliko soboto popoldne so na dveh novih vozcvih, ki sta jih dala na razpolago kmeia Jesenek in Dovnik, pripeljali tri nove zvorvove v teži 2123 kg. Priprave za sprejeTn so se vršile že^ cel teden poprej, posebno pa še zadnje tri dni. Okrog 20 do 30 fantov je vozilo skupaj smreke za mlaje in postavili so jih na Velikem Tinju 11, v Visolah 2, vse po 20—30 m visoke. Dekleta so okinčala pet slavolokov, ki so v čedncm \zvršenju prekašali drug dVugega. Pri slavotokih je posebno nadučiteljev Joško Tomažič, ki je napravil tudi napise, dajal navodila in vodil kinčanje. V slovesnem sprevodu in v najveselejSem rezpoloženju so med igrenjem zgomjebistriške godbe odpeljali zvonove od mestnega župnišča, kjpr jim je dal g. kenonik zavetje, dokler se niso zbrali, skozi mesto Slov. Bistrka in potem med živahnim pozdrevljanjem in radovednim pogledovanjem od vseh strani pripeijali do meje župnije v solnčne Vibole, znane po dobrem /incu. Tam pri slavoloku je bil prvi pozdrav novih zvonov. G. župan Janez Ferk, ki se je pač največ potrudil za nove zvonovc, jih je predstavil Tinjčarcom; tinski g. župnik jih je pozdravil in izrazil željo, naj ho prihod novih zvonov znamenje boljših časov, miru in nemotene zadovoljnosti. Glavni sprejem pa je bil pred šolo n« glavnem trgu Velikega Tlnja. Menda je pričakovala sprevod cela župnija m pozdravljala nove prijatelje. Po zopetnem nagovoru župnikovem in županovem sta nadučiteljeva Dragec in Agica prav ljubko povedala vsak svojo pesmico zvonorn v pozdrav. Iskreno lepe želje je na zvonove stavila v svoji deklamaciji Lenčka Prednikova. Nežikn Gričnik je pozdravila, potem še ključar Matevž Šegn, ki je izrekel to željo, da bi navzoče in tinjske župljane spremljali enkrat, ko bomo na zadnji noti, v hišo Očetovo. Sedai se je oglasila godba in vse je drlo h cerkvi, kamor so zapeljoli zvortove. Na Veliko noč so bili zvonovi predmet opazovanja in živahnih pogovcrov. Na velikonočni pondfljek je bilo krasno vreme in mogočni strel možnarjev je privabil toliko ljiidstva na Tinje, da še Ijudje ne pomnijo. Gos- j pod grof Attems kot boter se je pripeljal z avtomobilom I noter do župnišča, kar je znamenje, da Tinjčanje ne živi- ! mo v tako zaplankanem svetu, kakor bi si kdo mislil. Bla- i gos!ov j€ izvršil g. kanonik Jožef Cerjak. Pri blagoslovu i so bili navzoči vsi botri in botre. Vseh je bilo 15. Izmed j dobrih Tinjčan-ov so se najbolj dobre izkazali cerkveni | ključarji Anton Korošec in njegova žena Marija, Anton j Smoganec, Matija Jesenek, Janez Ferk, Matevž Šega in ; Martin Dušej. Potem Mcrko Stegne, Jožef Skrinjar iz Pla- i nine, Neža Pliberšek, učiteljica gdč. Ela Firolič, J. Ačko, Miha Šega in Valentin Smogavec. Botri in botre so darovali 120.400 K, t. j. nad polovico cele svote. Vse darovalce Bog naj živL Blagoslov in srečo jim podeli! Poiegnenje zvonov se je izvršiio pod spretnim vodstvom gosp. Breznika, stavbenega mojstra v Slov. Bistrici, brez vseh ovir v zvonik in okrog 4. ure popoldne so že trjančili. Zvo- j novi lepo harmonirajo kljub temu, da so od dveh raznih livam, in želimo samo, da bi se v župniji vse življenje i tako vjemalo, da bi bilo Bogu v čast, župljanom pa v časni ! in večai blegor. J Zlata p«rokt ' M. Viou pri Grobelnem. Dne 21. t. m. sta pri nas praznovala zlato poroko zakonska Miha in Lucija Mlaksr. Jutilenta sta ol-hajala to lepo slovesnost v krogu sinov, hčerp, zetov, snah in velikega števila vnukov, vnučic. Zlatoporočencema še dolgo !n krepko zdravje! Izredni občni zbor v Gornji Radgoni. V nedeljo, dne 4. maja, po osmi maši se vrši izredni občni zbor tukajšnje ga Bralnega društva z dnevnim redom: Sprememba društvenih pravil. Člani, pridite zolnoštevilno! Poprbvek nam pošiljajo iz Griž pri Celju. Popravek z ozirom na dopis v aadnji številki »Slov. Gospodarja.« IgriO »Na dan sodbe« dne 21. aprila t. I. je uprizorilo nasprotno delavsko društvo »Svoboda.« — Orel obstoja samo v Grižah, v Libcjah in na Bezovniku se niso ustanovili nobeni novi odseki. Pač pa ima grižki Ore! sedaj zelo močen naraščaj (nad 50). Toliko v pojasnilo, da se zadnji dopis ne bo krivo tolmačil. Strahovh zločin na i>eananem človeku. Drava je naplavila nedaleč od štajerske meje na hrvatsko cbalo truplo mladega moža, ki je bil na strahovit način urmorjen. Okrog vratu je imel večkrat zadrgnjeno železno verigo, na glavi pa financarska kapo, pribito z dolgim žrebljem na črepinjo. Roke in noge je imel zvezane. Kolilocr se je dak> na truplu ugotoviti, so zločinci žrtvi najprej zvezali roke in nage, nato pa jo skušali zadaviti z verigo. Ker se jim to ni najbrže takoj posrečik), so zabili skozi kapo v glavo skoro 15 cm dolg žrebelj, ki je nesrečnežu prevrtal možgane ter povzročil njegovo smrt. Truplo so pokopali, ne da bi se dalo ugotoviti, kdo in odkod je. Sumik>, da je to kak financar, katerega so medžimurski tihotapci iz maščevanja tako strašno mučili. Za tnesec junij in prve petke. Dotiskana je in kmalu izide v obliki Šmarnic v 2000 izvodih knjiga »Sveta Marjeta Marija Alalook« kot življenjepis in rnolitvenik. Izide na 15 polah in bo stele v platno vezana 20 dinarjev. Pošiljala se bo na ogled preč. duhovštini, redovnim hHSam in po en iztis tudi Marijinim družbfl.m. Pred 15. majern se ne razpošilja. Kdor jo želi sigurno imeti do dne 1. junija, naj piše po njo: Knjigoveznici tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ali pa: Mladeniški Marijini družbi Sv. Antcn v Slovervskth goricah.