J. E. Bogomil ^^^H Nova pomlad. ^^H ^^ tari Romanov gospod — upokojeni uradnik — ^^ ^J se je stisnil h gorki peči. Na mehkem, usnjatem ^M stoiu ;c želel malo odpočiti. Ni bil sicer truden, pa ^B vendar ... Starost je slabost, AH komaj se je naslonil na svoj priljubljeni na-slonjač, že sta ga ugledala Zorko in Dorček. ¦ *Et dajta vendar mir papanu! Olroka sitna, kot fl brenclja neugnanaU se jc zahudovala njiju mama. H A stari gospod se je brž potegnil za svoja l;ub- fl ljenca, in maraa se je rada podala: »Če je vam všcč, kdo bi jima branil!« In na tihem je dcjala: »Ziraa in pomlad!« Pričela sta dancs Zorko in Dorčc posebne vrste delo. Dorče je vzel krtačo in jc brisal prah z gospo- StranJ2__ ANGELČEK Leto 30 dove glave, Zorko je pa z glavnikom popravljal tistih pet Ias, kar so jih stara iefa še pustila na gospodovi glavi,, »Da bo naš stari papaček bolj lep!« sta hitela hvaliti otroka svoe dclo. »Najlepši bo v vsi naši hiši. Ali pa v vsi Loki,". je dostavil Zorko. »To vas bodo liudje gledali, papaček!« je menil spet uni. »A gledali pat gledali!« se jc nasmehnil gospod, *'Pa morate povedati, da Sva vas midva tako počesala,« je opominjal Zorko »Kdor me bo vprašal, mu bom povcdal,« je po-navljal gospod. In otroka sta ga gladila in likala, da se mu je svctila glava. Pa še ni bilo narejeno dosti lepo in nalančno. Pa še na uno stran in še na to, pa gor in dol... Gospodu /e dobro dela otroška postrcžljivost. Včasih mu je še glava malo omahnila, ia oči so mu padle skup. Pa le za hip, in spet se \e predrarail. Premisl al je vmes, da jc le srečen, ker ima na starost poleg sebc gorko peč in tako gorka srca, Česa star človek bolj polrebuje ko tega? Njcgova hči, mati otročičkov, mu želje bcre v očeh, In njegov zet — za njim tudi uradnik pri pošti — mu streže ko svo-jemu ocelu. To ni zima v njegovem življenju, to je nova pomlad. čast Bogu in dobrim dušam — nova pomlad! Leto 30 ' ANGELCEK___________Stran 33 Zima iu IHHjM^^^jg^Sg*¦. »