Dr. JOSIP JERAJ: Nasa vas Oris vede o vasi. Ljubljana. SŠM. 1933. 8° 207. strani. Med letošnjimi knjigami SŠM je izšla tudi Jerajeva »Naša vas« ki je prvi oris, vede o vasi, pa ne le pri nas. Pisateb nam razgrmja polno vrsto problemov, na katere doslcj nismo mislili, vsaj v tcj zvezi in tej enotnosti ne. V tem je glavna in največja vrednost dela. Kot prvi oris vede o vasi hoče predvsem pokazati tukaj dane probleme, hoče biti bolj pobuda za reševanje, kakor pa njihova končna rešitev. Veda o vasi se deli po tem orisu v štiri panoge: vaško kulturoslovje, sociologija, psihologija in pedagogika. Vaško kulturoslovje govori o svojstvenem kmetovem motrenju Boga, verskih resnic in dogem, o svojstvenem kmetovem pojmovanju morale in o svojstvenem umetniškem čuvstvovaniu vaščanov. Pisatelj zagovarja samoniklost in enotnost vaške tulture ter njcno pozitivno bistvo. To tvori delo v naravi in vaško socialno življenje: smiselnost in ritmičnost narave, v kateri kmet živi in dejstvuje, tu intimna skupnost na ozkem prostoru vasi; živi vsakdanji stiki, izenačevanje v navadah in življenjskih običajih ter vaško javno mnenje (str. 30 in sl.). Kmetska tradicionalnost. konservativnost in neosebnost so le drugotni znaki; imajo svoje dobre in svojc slabe strani. Iz te svojstvene kmetske misdnosti izvira tudi svojevrstno motrenjc vere, iz nje izhaja svojevrstna nravstvenost, ki se simbolizira v nravstvenih šeaah, iz iste miselnosti pa je vzrastla tudi naša ljudska umet- nost. katere glavni znaki so občestvenost, statičnost, anonimno avtorstvo ljudstva in fantastično idealistični polet (53). Pisatclj analizira niarodno pesem in napev, pravljico, povest in legendo ter narodmo likovno umetnost: hiše, pohištvo, slike, nošo, vczenine. O kmetski občni izobrazbi pravi, da je svojska po mctodi in po vsebini: zajemlje naravo, vzgojo in občo življenjsko modrost. Vaška sociologija govori o kmetski družini, sosedstvu, notranjih socialnih odnosih med vaščani, o političnem življenju in občcstvenih doživetjih vasi. Kmetska družina je skupnost dela, stanovanja, življenja in vzgoje (67), njeno jedro ustvarja zakonska zveza med možem in ženo (71), njeni iskreni člani so tudii posli (75). — Sosedstvo je posebno vaško občestvo, ki sta mu za podlago delovna skupnost vaščanov ter ostra izolacija vasi od vnanjega sveta (77). Vse odnošaje sosedstva, kakor vobče vse vaške in kmetske skupnosti, uravnavajo običaji in javno mnenje. A danes tudi vaško sosedstvo hira. — V okviru sosedstva in vaškega občestva pa ugotavlja pisatelj še ce!o prepletenost drugih vaških odnosov. O župniku in učitelju pravi, da »sta veliki luči vaškega občestva« (85). Vaška psihologija razpravlja o kmetskem značaju in duševnosti o odinosu kmeta do vrednostnih področij, o kmetskih tipih, kmetskem otroku ter mladostniku in rnladostnici. Bistvo kmetske osebnosti najverneje izraža kmetska objektivna usmerjenost, ki jo utemeljujeta narava s svojimi zakonitostmi in vaško občestvo. Kmetovo mišljenjc je konkretno, organ.ično, čestokrat »magično«, čuvstvovanje globo'ko, a prikrito, fantazija živa, volja vztrajna. Kmetska vcra je podedovana in ukorcninjcna v odnosu do dela v naravi, pogosto bolj zunanja in mehanična, morala je občestvena, močno stanovska, dosledna, včasi tudi bolj zunanja; v političnem oziru jc kmet rad konservativen in preveč pasiven. V ospredju pa so kmetu gospodarske vrednote, zlasti ceni delo in zemljo. O umetniški nadarjcnosti vaščanov priča vsa Ijudska umetnost. — Zanimivo je poglavje o kmetskih tipih. Učitelja pa bo zanimalo, kako se v orisanem kulturnem, socialnem in psihološkem okolju razvijata kmetski otrok in mladostnik ter mladostnica. Ta vprašanja je pisatelj razmeroma obširno obdelal (33 strani). Vaška pedagogika. Glavni vzgojni činitelj na vasi jc kolektivni etos, ki poganja iz celotne kmetske duše in kulture. Šola pa prinaša čisto drugačnega, meščanske.ga duha, zato se ne more udomačiti na vasi. Učitelj naj tolmači, čisti in dviga vaški etos. Oblikuje naj kmetski značaj in kmetski stanovski ponos. Ne sme pa šola utoniti v malem vaškem svetu. Odkriva naj tudi ostali svet. Preko mladega rodu bo moral najti kmetski stan »hormonicno sintezo staročastite kmetske preteklosti s pristnimi vrednotami sedanjosti« (163). Vsi šolski predmcti naj temelje v domači gradi in kmetski kulturi. S tega vidika je treba tudli vzgajati kmetskega mladostnika in mladostnico. Vsekakor moramo pisatelju priznati, da je razgrnil polno vrsto problemov, od katerrh vsak kar izziva in kliče 'k nadaljevanju. Knjiga je začetek in osnova dela, ki se ima šele pričeti. Pisana je z razumevajočo ljubeznijo do vaške in kmetske miselnosti in kulture. Kaže nam svojevrstne vrednote, v katere skoraj ne verujemo več niti tisti. ki smo iz vasi izšli. Še mnogi kmetjc sami se jih skoraj sramujejo, dasi čutijo, da jim je nova meščanska miselnost in kultura ituja in vsaj zanje prečestokrat — prazna. Malo težje in morda ne- zaupno - bo knjigo nemara bral meščan in drugi ,s čisto pomeščanjcno di;šo, ki na kmetsko miselnost in kulturo gledajo le z vidika meščanske prosvetljenosti ter vidijo le vrhnjo plast v razkroju, v globino pa ne morejo ali 'nočejo. —• Jezik knjige je delu primeren, stavki so kratki. Vaško obeležje daje ftidi obilica ljudskih rekov. Na mcsto »kmečki« bi raje videl »kmetski«. — Pa še to: Jugoslovanska knjigama je leta 1932. izdala povest »Cvet naše vasi«, ki jo je napisal Paul Keller, ne Dorfler (gl. »Naša vas« str. 24!). V. Brumen.