509 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Louis Sell, Slobodan Milosevic and the Destruction of Yugoslavia. Durham, London : Duke
University Press, 2002. 412 strani.
Pri~ujo~a knjiga predstavlja ob poplavi knjig z obravnavano tematiko prijetno presene~enje.
Presene~a zlasti Sellovo dobro poznavanje ozadja jugoslovanske krize, ki ga je spoznal med slu‘bo-
vanjem v nekdanji Jugoslaviji: od leta 1974 do 1976 kot ameri{ki vicekonzul v Zagrebu, od leta 1987
do 1991 pa kot svetnik ameri{kega veleposlani{tva v Beogradu. Sell se je udele‘il tudi daytonske mirovne
konference in bil v letih 1995 in 1996 namestnik Karla Bildta, leta 2000 pa je vodil mednarodno krizno
skupino za Kosovo. Tako je bil neposredna pri~a {tevilnim dogodkom, ki so pripomogli k razpadu
nekdanje Jugoslavije. Njegova velika prednost v primerjavi z ve~ino ameri{kih »jugoslavistov« je znanje
»srbo-hrva{kega« jezika. Iz knjige je razvidno tudi avtorjevo poznavanje mnogih nedostopnih doku-
mentov, ki jih sicer ne navaja. Knjiga poznavalcu zgodovine jugoslovanske krize ne prina{a bistvenih
novih spoznanj. Zanimivi so avtorjevi osebni pogledi na dogajanja. Knjiga obsega poleg kronologije,
predgovora in uvoda {e 12 poglavij, 32 strani opomb, 8 strani bibliografije in kazalo osebnih ter krajev-
nih imen in pojmov.
Avtor za~ne uvodno poglavje z opisom dogodka iz za~etnega obdobja Milo{evi}evega politi~nega
vzpona, ko je aprila 1987 kot »... nepomemben in ve~ini Jugoslovanov neznan politik ...« v Kosovem
Polju z znamenitem vzkliku srbskim demonstrantom »Nih~e vas nima pravice pretepati,« postal idol
tamkaj{njega srbskega prebivalstva. Sell pravilno ugotavlja, da se je Milo{evi} po tem dogodku hitro
prelevil iz komunisti~nega aparat~ika v karizmati~nega nacionalista … In ravno to Milo{evi}evo
pod‘iganje nacionalizma naj bi po Sellovem prepri~anju prav toliko pripomoglo k razpadu Jugoslavija
kot medetni~na sovra{tva. Jugoslavija tako naj ne bi »... umrla naravne smrti, ampak je bila umorjena
...« Del krivde za razpad Jugoslavije Sell pripisuje tudi »anonimnim« Titovim naslednikom, ki niso bili
pravo~asno sposobni ustaviti Milo{evi}a. Tako je propad Jugoslavije za Sella tragedija, ki se je odigrala
znotraj Jugoslavije. Najbolj ironi~no pa naj bi bilo dejstvo, da je k razpadu Jugoslavije precej pripomo-
glo popu{~anje mednarodnih napetosti v devetdesetih letih, ki je hkrati Jugoslavijo »oropalo« posebne-
ga polo‘aja med Vzhodom in Zahodom.
Sell kot ameri{ki diplomat gleda na druge »igralce« v jugoslovanski tragediji kot na Milo{evi}eve
sodelavce v zaroti proti Jugoslaviji. Tako Tudjmana obto‘i izzivalnih korakov, ki so zasejali strah med
srbsko manj{ino na Hrva{kem. Slovenske voditelje imenuje »koalicijo atraktivnih mladih reforma-
torjev«, ki so uporabili strategijo postopnih korakov za odcepitev od Jugoslavije, ~eprav naj bi se zave-
dali, da bo njihov odhod spro‘il vojno na Hrva{kem in v Bosni. Slovence primerja »... z gledalcem v
polnem gledali{~u, ki vpije ogenj, nato pa zapusti gledali{~e, druge pa prepusti usodi ...« Del odgovor-
nosti pripi{e tudi Izetbegovi}evemu spodbujanju muslimanskega nacionalizma.
K poglabljanju jugoslovanske krize naj bi po Sellovem mnenju precej prispevala tudi mednarodna
skupnost, ki ni bila sposobna na enakih temeljih odgovoriti na zahteve po samoodlo~bi vseh narodov, ki
so ‘iveli v Jugoslaviji. Tako naj bi mednarodna skupnost z vztrajanjem na ohranitvi republi{kih meja
kot zunanjih meja novih dr‘av zanikala pravico do neodvisnih narodnih dr‘av zlasti Srbom in Alban-
cem, katerih etni~ne meje so se najbolj razlikovale od politi~nih. Sell, ki ne pozna povsem zapletene
nacionalne strukture na Hrva{kem ter v BiH, tako celo zapi{e, da bi morali tudi hrva{kim Srbom omogo~iti
referendum pod mednarodnim nadzorom, kjer bi jim bila dana mo‘nost izrekanja za priklju~itev k
Srbiji. Sell pravilno ugotavlja, da je bila ta pot samoodlo~be takrat za Srbe zaprta, saj Milo{evi} isto~asno
ni podpiral podobnih zahtev kosovskih Albancev.
Avtor nam zgodbo o Milo{evi}evem vzponu in padcu opi{e v dvanajstih poglavjih. V prvih dveh
nam prika‘e Milo{evi}ev vzpon na oblast. Predstavi dogodke, ki so mu pomagali pod‘igati nacionali-
zem med srbskimi mno‘icami, nato pa polo‘aj Srbije v jugoslovanski federaciji zlasti srbsko mnenje o
njihovi zapostavljenosti. Na koncu poglavja Sell opi{e {e »uspehe« Milo{evi}eve politike za ustavne
spremembe v Srbiji (»jogurtno revolucijo« v V ojvodini, dogajanja v ^rni gori itd.). Prevzemu oblasti na
Kosovu se Sell posveti v tretjem poglavju. Najprej ori{e tedanje slabe gospodarske in politi~ne razmere
na Kosovu in predstavi nekatere pomembnej{e dogodke v zgodovini srbsko-albanskih odnosov na Ko-
sovu: bitko na Kosovem polju (1389), »veliko selitev Srbov« (1690) in njene posledice, notranjo kolo-
nizacijo Kosova med obema svetovnima vojnama, na~rt srbskega zgodovinarja Vasa ]ubrilovi}a iz leta
1937 o sistemati~nem izgonu ve~ sto tiso~ Albancev in jugoslovansko-tur{ki sporazum iz leta 1938 o

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 510
naselitvi 200.000 kosovskih Albancev in Turkov na kurdskih obmo~jih Tur~ije. Predstavi {e dogajanja
med drugo svetovno vojno in v ~asu SFRJ in opi{e demonstracije iz leta 1981, ki so potekale pod
geslom »Kosovo republika«. Ob opisovanju dogodkov, ki so sledili, avtor ugotavlja, da je bilo med
letoma 1981 in 1987 na Kosovu le 5 medetni~nih umorov; dva v katerih so Albanci ubili Srbe in trije v
katerih so Srbi ubili Albance. Kosovo je v tem obdobju imelo tudi drugo najmanj{o stopnjo posilstev v
Jugoslaviji in le malo je bilo tak{nih, pri katerih bi bili udele‘eni pripadniki obeh narodov. Sledi opis
dogodkov ob prevzemanju nadzora nad Kosovom. Zanimivo je, da avtor {ele na tem mestu prvi~ omeni
slovensko-srbska nasprotja in nesoglasja z JLA. Omeni tudi reakcijo Milana Ku~ana, ki je Albance
imenoval za »ogro‘eno manj{ino«, katera upravi~eno nasprotuje sprejetju dopolnil k srbski ustavi, in
Ku~anovo izjavo, da slovenski komunisti ne bodo sodelovali v Jugoslaviji, »... kjer bi Srbija po~ela, kar
se ji zaho~e ...« Zanimiva je {e predstavitev opozicije kosovskih Albancev ter njihovih prvih korakov ob
organiziranju vzporedne dr‘ave na Kosovu.
V naslednjem poglavju Sell predstavi Milo{evi}eve poskuse za pridobitev oblasti nad vso Jugosla-
vijo. Pri tem navaja, da naj bi bila mednarodna skupnost pripravljena sprejeti nekatere Milo{evi}eve
predloge za re{itev jugoslovanske krize. Vendar pa je bila – po Sellu – osnovna napaka teh predlogov,
da so bili Milo{evi}eva ideja in bi jih kot take v drugih republikah sprejeli z nerazumevanjem tudi, ~e bi
jih predlagal sam Thomas Jefferson. Avtor nato z veliko mero skepse spregovori o slovenskih poskusih
oblikovanja vizije jugoslovanske prihodnosti in opi{e dogajanja na 14. kongresu ZKJ. Pri tem Sell ni
prezrl, da je tedanji predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnov{ek takrat smu~al, prav tako pa mu ni
u{la izjava Anteja Markovi}a, »zadnjega in najve~jega jugoslovanskega premiera«, ki je med smehom
izjavil: »ZKJ je mrtva, vendar pa bo Jugoslavija pre‘ivela.«
Peto poglavje za~enja Sell z ugotovitvijo, da je bilo ‘e leta 1990 jasno, da Milo{evi}u ne bo uspelo
dose~i polo‘aja, kot ga je imel v preteklosti Tito. Nato ori{e za~etke organiziranja Srbov izven meja
Srbije, {e posebej pa kritizira Tudjmanovo nenaklonjenost do Srbov na Hrva{kem. Hkrati obto‘i slo-
vensko politi~no vodstvo, da je bilo s svojimi dejanji Milo{evi}ev zaveznik pri uni~evanju Jugoslavije.
Le-ti naj bi se zavedali, da jim bo po odcepitvi sledila tudi Hrva{ka, kasneje pa {e BiH ter Makedonija.
Sell opi{e sestanke predsednikov republik leta 1991 o prihodnosti dr‘ave. Pri tem izpostavi srbske
zahteve po mo‘nosti odcepitve manj{in na Hrva{kem ter v BiH. To stali{~e je podprl tudi Sell, ki se
spra{uje, »… ~e so Hrvatje in Slovenci zase zahtevali pravico do samoodlo~be, zakaj potem tudi Srbi ne
bi imeli iste pravice?« Sell meni, da bi mednarodna skupnost mogo~e celo podprla omenjene srbske
zahteve, ~eprav priznava, da bi bila tak{na re{itev malo verjetna, saj Milo{evi} za enake zahteve kosov-
skih Albancev ni hotel niti sli{ati.
Nato Sell na podlagi lastnih izku{enj opi{e demonstracije srbske opozicije marca 1991. V podpo-
glavju »Borovo Selo: za~etek groze« pa bralce seznani s krvavimi dogodki spomladi 1991. Opisuje,
kako se je 2. maja z dru‘ino peljal mimo tega kraja in se moral ustaviti pri cestni zapori oboro‘enih
hrva{kih va{~anov. Na njegovo vpra{anje kaj se je zgodilo, so mu hrva{ki vojaki odgovorili, da je
srbska vas v bli‘ini postala zato~i{~e ve~jega {tevila oboro‘enih ~etnikov in »... da se bojijo za njihova
‘ivljenja ...« Le nekaj kilometrov naprej je naletel na srbsko zaporo, ki so jo srbski va{~ani postavili, ker
naj bi bila »... njihova ‘ivljenja v nevarnosti, saj je v hrva{ki vasi na stotine usta{ev …«
V poglavju »Milo{evi}eve vojne« Sell opozori na spremembo politike ZDA do SFRJ v obdobju
popu{~anja mednarodne napetosti, ko ZDA niso bile ve~ pripravljene mirno gledati jugoslovanskega
zatiranja ~lovekovih pravic. Kljub tem kritikam pa naj bi Milo{evi} smatral ZDA za primernej{ega
sogovornika v pogajanjih o jugoslovanski krizi kot EU, ki od Slovenije in Hrva{ke niso zahtevale izpol-
nitve obveznosti po Brionskih sporazumih, hkrati pa naj bi nekatere njene ~lanice imele tudi teritorialne
zahteve do SFRJ. Nobenih novosti ne prina{ajo podpoglavja o obisku Jamesa Bakerja junija 1991 in o
za~etkih vojne v Sloveniji ter na Hrva{kem. Zanimivo je le Sellovo mnenje o Brionskem sporazumu, ki
ga ozna~i kot ratifikacijo slovenske neodvisnosti in prenos vojne na Hrva{ko.
V poglavju »Milo{evi} in politika sile« sku{a avtor orisati Milo{evi}evo osebnost. Kak{no mnenje
je imel Milo{evi} o sebi, zgovorno pri~a njegova izjava v pogovoru z Milanom Pani}em, ko je med
drugim izjavil: »Moja funkcija ni pomembna ... Za Srbe sem nekak{en Homeini!« Sell predstavi tudi
Zimmermannovo mnenje, da obstajata dva Milo{evi}a – en trde linije in drugi, ki je bil pripravljen
iskati re{itve v okviru mirovnih prizadevanj. Zanimivo je {e mnenje ameri{kih psihiatrov, ki so Milo{evi}a
ozna~ili kot mo~no in samoljubno osebnost, popolnoma ravnodu{no za vse in vsakogar okrog njega.

511 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
V osmem poglavju se avtor posveti Milo{evi}evi vlogi mirovnika. Pri tem izpostavi zlasti njegovo
sre~anja s Hrvojem [arini}em (novembra 1993), ko naj bi Milo{evi} voditelje krajinskih Srbov ozna~il
za neumne in zagotovil, da njegov namen ni zdru‘iti krajine s Srbijo. V nadaljevanju Sell ugotavlja, da
je prihod Billa Clintona v Belo hi{o pomenil novo poglavje v zgodovini balkanske krize, in tudi Milo{evi}
se takrat vse bolj uveljavlja kot pogajalec.
V devetem poglavju poda avtor natan~en pregled dogajanj v ~asu daytonskega mirovnega procesa,
pri ~emer pa ne prina{a bistvenih novosti. Deseto poglavje z naslovom »Milo{evi} izgubi Kosovo«
za~ne Sell z ugotovitvijo, da evropski dr‘avniki, ki so si leta 1991 na hitro prizadevali zaustaviti vojno
v Sloveniji in na Hrva{kem, sprva konfliktom na Kosovu niso posve~ali dovolj pozornosti. Ko je kas-
neje mednarodna skupnost za~ela pritiskati na Milo{evi}a zaradi Kosova, je ta postal {e bolj nedovze-
ten na kakr{nokoli popu{~anje. Tako naj bi {e konec leta 1998 tujim diplomatom zagotavljal, da je
Kosovo pod popolno kontrolo in da ne predvideva nobenih te‘av. Tudi Vllasi je tedaj kosovsko situacijo
ozna~il kot stabilno, vendar pa zelo slabo. Sell pravi, da so bile ZDA ravno zaradi teh izjav pasivne v
politiki do Kosova. Kritizira diplomatsko obotavljanje mednarodne skupnosti, saj bi naj bilo po podpi-
su daytonskega sporazuma dovolj znamenj o mo‘nosti dogovora med obema stranema. Po Sellovih
navedbah naj bi kosovski voditelji (Surroj, Vllasi, Bakalli in celo Demaci) {e sredi leta 1997 zagovarjali
re{itve, ki niso bile povezane z zahtevami po neodvisnosti Kosova. Nekatera znamenja za mo‘en dogo-
vor pa naj bi v tem obdobju kazala tudi srbska stran.
Nato Sell opi{e za~etek oboro‘enega odpora kosovskih Albancev, k ~emur naj bi pripomogli tudi
dogodki v sosednji Albaniji leta 1997. Ko pa je februarja 1998 izbruhnila na Kosovu prava vojna med
albanskimi uporniki in srbskimi enotami, so ZDA poslale v Beograd svojega diplomata Roberta Gelbar-
da, da bi Milo{evi}a posvaril pred mednarodnim nasiljem. Gelbard naj bi tedaj kritiziral Milo{evi}a, da je
naredil ve~ za popularizacijo OVK kot sami Albanci, in dodal: »... Delujete kot, da bi bili njihov agent za
pridobivanje novih ~lanov …« Ker se Milo{evi}, ki ni prenesel kritike, ni hotel ve~ sestati z Gelbardom, je
Clintonova administracija za re{itev kosovske krize znova zaprosila Holbrookea. Ta je problem sku{al
re{iti z neposrednimi pogovori z Milo{evi}em. »To sem ‘e storil v Daytonu in to bom ponovno storil,« je
Holbrooke kasneje v telefonskem intervjuju izjavil Sellu. Poudaril je tudi, da je bilo »… kosovsko vpra{anje
leta 1998 prakti~no nere{ljivo …« saj naj bi se bil Milo{evi} pripravljen pogovarjati le ob gro‘njah o
uporabi sile. Kljub vsemu pa Sell kritizira Clintonovo administracijo, ki je bila tedaj prezaposlena s proce-
som »odpoklica« (impeachmenta) v zvezi s {kandalom z Moniko Levinsky, pa tudi nedovzetna za posre-
dovanje kopenskih enot zveze NATO na Kosovu. Sledi {e natan~en opis dogodkov na Kosovu pozimi
1998/1999. Pri tem Sell ne prezre {tevilnih pobojev kosovskih Albancev, zaradi katerih je tiskovni pred-
stavnik State Departmenta James Rubin izjavil: »Milo{evi} je tekom zadnjega desetletja bil v sredi{~u
vsake krize na obmo~ju nekdanje Jugoslavije. Milo{evi} enostavno ni le del problema, Milo{evi} je pro-
blem ...« Po Sellovem mnenju naj bi ravno zaradi teh pobojev dr‘avna sekretarka Madeline Albright
sestavila novo strategijo, katere kon~ni cilj je bil mednarodni protektorat za Kososvo.
Precej{njo pozornost posveti avtor tudi pogajanjem v Rambouilletu, kjer naj bi se srbska delegacija
– po Sellovih navedbah – bolj kot sklepanju sporazuma posve~ala zabavi. Tako naj bi se ob neki pri-
lo‘nosti albanski pogajalci celo prito‘ili Francozom, da jim Srbi pono~i ne pustijo spati, saj naj bi igrali
na klavir in peli nacionalisti~ne pesmi. Zato ni ~udno, da je srbska stran bojkotirala podpis sporazuma.
Kot je zapisal Sell, naj bi se Milo{evi} zavedal posledic, saj naj bi Holbrookeu dejal: »Vi ste velika
de‘ela, mogo~na dr‘ava. Vi lahko storite karkoli. Mi vas ne moremo ustaviti.« Na vpra{anje Holbrooka,
ali razume, kaj se bo zgodilo, pa naj bi Milo{evi} tedaj odgovoril: »Da. Bombardirali nas boste!«
Sledi {e opis dogodkov, povezanih s posredovanjem mednarodne skupnosti na Kosovu. Pri tem avtor
opozori, da naj bi ameri{ke obve{~evalne slu‘be v naprej poznale razvoj dogodkov, saj naj bi spomladi
1999 pripadniki avstrijske obve{~evalne slu‘be predale ameri{kim obve{~evalnim slu‘bam dokument
Operation Horseshoe (»Operacija podkev«), katerega so ameri{ki uradniki opisali kot vseobsegajo~ voja{ki
na~rt za etni~no ~i{~enje Kosova, ki naj bi predvidel gibanje srbskih enot po posameznih dnevih. Doku-
ment naj bi se opiral na ‘e omenjeni pamflet srbskega zgodovinarja ^ubrilovi}a iz leta 1937 o masovnem
izgonu Albancev s Kosova. Zanimiv je tudi Sellov opis nepri~akovane zasedbe pri{tinskega letali{~a s
strani ruskih sil po kon~anju voja{kih spopadov na Kosovu. Polo‘aj je bil zelo napet, tako da je general
Clark ukazal generalu Jacksonu, naj blokira letali{ke steze in pri tem uporabi helikopterje ter britanske
oklepnike. Vendar pa je Jackson Clarku dejal: »Gospod ne bom za~el tretje svetovne vojne za vas!«

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 512
V zadnjih dveh poglavjih Sell opi{e poskuse mednarodne skupnosti, da bi Milo{evi}a obto‘ili vojnih
zlo~inov, in dogajanja v ZRJ po padcu Milo{evi}evega re‘ima. Pri tem izpostavi zlasti Milo{evi}evo areta-
cijo 31. marca 2001 in njegovo predajo haa{kemu sodi{~u za vojne zlo~ine 28. junija 2001. Avtor kon~a
knjigo z razpravo o {kodi, ki jo je Milo{evi} povzro~il ne le Hrva{ki ter v BiH, ampak tudi Srbom v Srbiji,
potem, ko je Srbijo zaradi njegove zgre{ene politika postala ena najrevnej{ih dr‘av v tem delu Evrope.
Knjiga Louisa Sella predstavlja na eni strani iz~rpen pregled zgodovine jugoslovanske krize v de-
vetdesetih letih skozi prizmo delovanja ameri{kega diplomata. Marsikatero njegovo trditev bo mogo~e
preveriti {ele ~ez tri desetletja, ko se bodo pri~eli odpirati arhivi tako na obmo~ju nekdanje Jugoslavije,
kakor tudi diplomatski arhivi svetovnih velesil, ki so prav tako igrale svojo vlogo pri razpletanju jugo-
slovanske krize. Vendar naj {e enkrat poudarim, da bo pri tem {lo le za podrobnosti, medtem ko v ~asu
modernih tehnologij lahko trdimo, da je mogo~e ‘e danes pisati dokaj dobre zgodovine te krize, inter-
pretacije katere tudi novo odprti arhivi ~ez dve ali tri desetletja ne bodo pretirano spremenili.
Matja‘ Klemen~i~
Posavje v letih 1989–1991 : spominski zbornik. Gradivo zbrala in uredila Toma‘ Terop{i~,
Mitja Terop{i~. – Bre‘ice : Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinski
odbor za Posavje, 2001. 395 strani.
O procesu demokratizacije na Slovenskem konec osemdesetih in v za~etku devetdesetih let 20.
stoletja ter slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju Republike Slovenije v letih 1991–
1992, je v zadnjem dobrem desetletju iz{lo precej memoarskih, publicisti~nih in ‘e tudi strokovnih del;
nekaj pomembnih med njimi je bilo predstavljenih tudi v Zgodovinskem ~asopisu.
1
 V posebno veselje
nam je, da lahko na tem mestu predstavimo {e eno pomembno delo o slovenski osamosvojitvi – spo-
minski zbornik, ki obravnava zelo izpostavljeno obmo~je v osamosvojitveni vojni – Posavje. Ob tem ni
odve~ spomniti, da je bil v Posavju – v Bre‘icah – ob desetletnici slovenske osamosvojitve 21. in 22.
junija 2001 znani simpozij Slovenska osamosvojitev 1991 : pri~evanja in analize.
Zbornik Posavje v letih 1989–1991 je prepri~ljiva zbirka spominskih pri~evanj slovenskega osa-
mosvojitvenega dogajanja na terenu. Njegov glavni del sestavlja 75 osebnih zapisov, ki razkrivajo voja{ki,
policijski, obve{~evalni, logisti~ni, informacijski, zdravstveno-medicinski in {e druge vidike osamo-
svojitvenih dejanj v Posavju. Zbornik uvaja Predgovor (11–14) generalpodpolkovnika Slovenske vojske
Albina Gutmana, v ~asu osamosvajanja poveljnika pokrajinskega {taba Teritorialne obrambe Dolenjske.
V njem opozarja na nastajanje obrambnih sil Republike Slovenije v letu 1990, ko je povsem zakonito,
vendar skrivoma in ob veliki stopnji tveganja za vsakega posameznika, kot posebna oblika organizira-
nosti Narodne za{~ite v Sloveniji nastajala Manevrska struktura Narodne za{~ite (MSNZ). »Njene na-
loge so bile usmerjene k prav posebnemu cilju – zavarovati plebiscitarno odlo~itev Slovencev za samo-
stojno dr‘avo, ~e bo potrebno tudi z oro‘jem.« Skupine MSNZ so bile vklju~ene v enote in {tabe
Teritorialne obrambe (TO). »Tako je nastala zasnova obrambnih sil Slovenije«, spominja general Gut-
man, »nova slovenska vojska, ki se je prvi~ predstavila javnosti 17. 12. 1990.« (11) V Predgovoru
pronicljivo spregovori tudi o sami vojni: »Vsak izmed nas je vojno do‘ivljal druga~e«, je zapisal. »Za
nekatere je bila le zanimiva televizijska novica, nadaljevanka v desetih delih. Za druge spet ~as, prime-
ren za potovanja v druge de‘ele. Za pripadnike TO in milice (pa) je bila vojna boj za ohranitev sloven-
ske dr‘ave, boj med ‘ivljenjem in smrtjo vsakega posameznika, ki je v enotah TO in milice, v dr‘avnih
organih, podjetjih, krajevnih skupnostih, pri cestnih blokadah, v neposrednih voja{kih akcijah prispeval
k na{i, sedaj ‘e desetletni samostojnosti.« Ob koncu Predgovora pa poudari: »Poganci, Rigonce, Med-
1
 Stane Granda: Janez J. [vajncer, Obranili domovino (Z^, 1993/4, 612-613); Rok Stergar: Viktor Meier, Zakaj
je razpadla Jugoslavija (Z^, 1996/4, 627–633); Du{an Ne}ak: Bo‘o Repe, Jutri je nov dan : Slovenci in razpad
Jugoslavije (Z^, 2002/1–2, 252–255); Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev 1991 : pri~evanja in analize (Z^,
2003/1–2, 241–243).