Branjevec nekoč
1'red tridesetimi leti sta po cestah francosko pokrajine Ovčrn za ulx>r-
nim  voziokom stopala  starejši možak nagubanih  !ic  in mogočne brade pu
inladec v kratkih hlačaJi, fci so nvu bose noge tičale v lesenih coklah. Njan
i    konjiček je bil suho, žalostno kljnse. Na vozu sta imela polno cenene ploče-
f   vinaste posode in vsakovrstnega domacega orodja. Sem m tja sta nakupovala
ali prodajala tut!i zeJenjavo ali  pa sadje. Tudi starc obleke sta  knpovala
ui  v?e,  kar jc količkaj  dobička obeialo. Bila sta zelo re\'na. vendar pa  so
tibožci vedeli povedati, da sta bila iudi dobrih rok.
Naj je lilo ali pa nerailo žgalo solnce, v snepn, blatu in prahn, vedno si ju lahko srečaval, ko sta vozila od vasi do vasi. Ljudje so ju imeli radi. ker sta bila skrorana in postena. Veckrat pa so se zaČudili. ako so videli funia, kako je s coklami Štorkljaje po kameniii poti jernal iz žepa kiijigo in se zatapljal ranjo.
Očetu so rekli Laval. Sinkotu, ki je očetu pridno poraaga] pri skromni trpovinici. pa je bito ime Peter. Ueiielji in duhovniki so fanta stavili za zglec! svojiin ucencem: -Le poglejief Oče je tako reven, da ga še v šolo ne moro pošiljati, pa vendar se Peter vseeno uci zvečer ali mcd potjo. Mnogi izmed vas niti toliko ne zna kot on. Goiovo se bo še visoko povzpel. Morda si bosie še kdaj v srečo šteli, ako rau boste smeli osnnžiti čevlje.«
Peter Laval, branjevčev sin. je bil rojen leta 188?. Ko je izpotnil 48 let, je pa postal prvi mini»ter Francije. Kako je branjevec m(^el priti tako visoko. da sianuje v kraljevski palaci nekdanjih Burbonov? Z delavnostjo in   poštenostjo.