Jijubljai\skj 'lOtOIOtOlOldl Jno'ic'i9iaio»o«a>otoionp»oioio«^toiy»cnoiotouioiDifliaiox9iAi3 -t—i—i—i—i r ~f~-46b Leposlovert in znanstver\ list: Štev. 4. V Ljubljani, dne 1. malega travna 1893. Leto XIII. Titus Marcus. Arheološka legenda. I .zkopali spet novih so čudes ? Kaj ležalo je spet pod zemljoj ? Kdor po cesti prihaja, obstane, Radovednežev ve"ča se roj. Mrgoli jih vse črno kopačev, Razkopavajo tri že tu dni; Zije jama globoka, široka, Zije zemlja na štiri strani. Bili temelj kopati začeli Bogatinu za letni so grad —: Dnes pod krampom, motikoj, lopato'] Nov zabliska povsod se zaklad ! Učenjaki pa modri iz mesta Po globini že brskajo tej, Izkopme pobirajo drage, Poneso jih s seboj za muzej. Glej tu prstanov, fibul, uhanov — Krasoticam bogatim nakras! Tam črepinje ležijo oh, škoda — Preumetno obslikanih vaz. Tu denarjev je brdnastih lonec, Starodavni koval jih je Rim; Zrjavel leži meč tam iz jekla ; Kdo li pasal, boril se je ž njim ? Tam na strani med paskom in prodom Stoji stene po konci še kos; Kaj pomenjajo pestre te* freske? Triumfatorski nelcak je voz. Tu malik leži marmornat — ženska ! Kdo" odbil ji je roki obe"? Občuduj idealno tO glavo ! Ali videl že lepše si kje-? Glej, tam v kotu kopač pa je s krampom Ob kamnit sarkofag zdaj zadel! TITVS MARCVS napis na pokrovu -A čegav pod njim prah in pepel > »Kdo je ta, ki v tem grobu počiva ?« Vsi ugibljejo — nfkdo ne ve". Stopi starec zdaj tuj k sarkofagu Pa neznano tam čita ime" Na visoko gorjačo popotno Stas opira si sključeni svoj; Kak zgubančeno lice je čudno ! Kje na svetu tak nosijo kroj ? Do pasii visi brada mu siva, Zbrav srebrnih čez pleča mu las ; Ves zamišljen v napis je na rakvi . . . Tu vzjasui se mu mračni obraz ! »Tite Marce! — Oh, tu sem te našel ! Kje" so dnevi pač tisti sedaj, Ko pri časi sva vinca sedela Tam . . . tam v Rimu ponosnem nekdaj! »Pomniš krčmo ob Tiberi nizko ? Tam sva shajala dan se na dan, Tam Falernec je tekel najslajši, Tam prele"p sva mnog sanjala san. 13 194 Fr. Gestrin: Balada o smrti. »Kje sedaj je, ki nama je stregla, Crnolasa krčmarjeva hči? Kje" so ode, ki tam si jih zlagal Na čarobne ti njene oči ? »Iz avgurov lažnivih, neumnih Kakšne norce si, bratec, tam bril! V epigramih preslanih neštetih Na sleparje svoj žolč si izlil! »Kaka vselej pa bila je gneča, Kadar pesmi robovom si bral! Da navdušenje kočo podere, Jaz že časih sem skoro se bal. »In najhujša je bila satira, Na Caligulo ki si jo spe"!; Poezije, sarkazma vrhunec . . . Vse pravičnike ž njoj si razvnel. »Koljkor verzov -- strel toljko si metal Na trinoga ko Zevs iz neba ; Prerokoval zatirancem dobo, Ko izgine tiranstvo s svetil. »Kdaj izpolni preroštvo se tvoje ? Osemnajst sto jaz čakam že let Pa ti tragikomedijo gledam — Zgodovino naziva jo svet . . . »Sem kako si, tovariš, zablodil ? Mar pregnal te je Cezarjev srd ? Domovina tu morda je tvoja Med barbari, kjer srečal si smrt ? »Tite Marce moj, blagor pač tebi! Ti pokoja že našel si raj; Kdaj ga najde prijatelj tvoj stari — Ahasverus, popotnik, o kdaj?« A. Aškerc. Balada o smrti. Jž\.o čas je svoje zavrtel kolo, I pota bila tvoja so začeta, Ki vedno v istem tiru ž njim teko In tekla bodo do razsipa sveta Kar hip rodi, kar stvarijo nam leta, Spet v hipu, v teku let se v nič razbije; To delo tvojih je mogočnih rok, Iz kterih nam v obraz trohnelost dije — Resnica ti si vseh nadlog! Ves svet ti izročilo je nebo: Ponosni grad, ponižna koča kmeta, Brezmejno morje, zemlje temno dno Odpirajo torišča ti nešteta. Na bojnem polji mladih borcev četa, Star eremit, otožni sin samije, Vsi neštevilna čeda smo otrdk, Ki pred teb6j drhteč za tebe žije. Resnica ti si vseh nadlog ! Da, pred teboj drhti strahii vsakdo, Naj veseli se še mladosti cveta, Naj sneg pobelil mu je že glavo, Naj mu bodočnost nič več ne obeta, Sedanjost krono trnjevo mu spleta, Le prosi, moli, v solzah roke vije, Da tebe bi obvaroval ga Bog, A tvoja kal v njem od zibeli klije —¦ Resnica ti si vseh nadlog! Poslanica: O smrt, ko zadnja ura mi odbije, Ko v mrzlem potu ležal bom ubog, Daj, da se vzdih mi v slavo ti izvije: Resnica ti si vseh nadlog! Fr. Gestrin.