DON BOSKO SALEZIJANSKI VESTNIK 2 Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska marec-april 2006 dvomesečnik | letnik LXXIX | skupna številka 540 | vvww.donbosko.s VSEBINA a Z Marijo v Nazare Tone Ciglar Družinsko občestvo je mogoče ohranjati in živeti le z velikim duhom pripravljenosti za požrtvovalnost. Dejansko se za takšno občestvo zahteva od vseh in od vsakega velikodušno pripravljenost za razumevanje, odpuščanje, spravljivost. Vsaka družina ve, kako sebičnost, razprtija, napetosti in navzkrižja hudo prizadevajo in včasih tudi smrtno ranijo njeno skupnost: odtod številne in raz-nolične oblike razklanosti v družinskem življenju. Hkrati pa Bog miru vsako družino kliče k veseli in prenavljajoči izkušnji »sprave«, to je obnovljenega občestva in znova najdene edinosti. Posebno prejem zakramenta sprave in udeležba pri uživanju enega samega Kristusovega telesa podarja krščanski družini milost in odgovornost, da premaguje vse razdore in da potuje naproti polni resničnosti od Boga hote-nega občestva ter tako odgovarja na gorečo Gospodovo željo, da bi bili vsi eno. Janez Pavel II., Apostolsko pismo o družini, Družina 1982, CD 16. V SREDISCU MLADI Odpirati pogled v prihodnost dr. Janez Vodičar S POTI Praznik v tropski Amazoniji s. Agata Kociper NASI VZORI Biser dobrote France Škrabl DON BOSKO VZGOJITELJ Salezijanska preventivnost danes dr. Carlo Nanni SMG Smisel daje ljubezen s, Marija Imperl mag. Marko Košnik yM SALEZIJANSKI VESTNIK M I ^ dvomesečnik Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska Številka 2 | skupna številka 540 Leto 2006 | letnik 79 ISSN 0353-0477 UREDNIK mag. Marjan Lamovšek UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Türk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca GRAFIČNA ZASNOVA Toni Anžlovar & MM RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik IZDAJATELJ Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o., Ljubljana TISK Tiskarna Schwarz, Ljubljana i^pfy Salezijanski vestnik je 1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati I. 1904. Danes izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 135 državah. Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717 sklic 00 06 NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.si UVODNIK HVALEŽNI ZA DAR OČETA IN PASTIRJA LOJZE DOBRAVEC, predstojnik salezijancev Med prvimi veselimi novicami, ki nam jih je prineslo novo leto, je zagotovo ta, da je vrhovni predstojnik dr. Pascual Chavez za novega predstojnika salezijanske inšpektorije in hkrati celotne salezi-janske družine v Sloveniji za obdobje 2006-2012 imenoval dr. Alojzija Slavka Snoja. Novemu inšpektorju veljajo naše iskrene čestitke. Bogu smo hvaležni za dar »očeta in pastirja«, ki nas bo v prihodnjem šestletju povezoval in usmerjal. Skupaj s čestitkami in dobrimi željami mu obljubljamo tudi svojo molitev in duhovno podporo. Bralci Salezijanskega vestnika novega inšpektorja zagotovo že dobro poznate, saj je bil dolga leta njegov zvest sodelavec in pisec mnogih člankov. Odlikuje ga predvsem široka razgledanost in duhovna globina, živ čut za Cerkev in njeno poslanstvo, pa tudi za bogastvo in aktualnost don Boskove karizme v blagor mladine. V službi inšpektorja mu bodo v veliko pomoč zlasti znanja in izkušnje, ki si jih je pridobil kot vzgojitelj, katehet, predstojnik krajevne redovne skupnosti, župnik, misijonar in inšpektorjev namestnik. Novi inšpektor je bil redni profesor in štiri leta dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Kot prvi slovenski sa-lezijanec je bil leta 2004 imenovan za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzbur-gu. Verjamemo, da mu bo vse to v veliko pomoč v novi službi, ki jo bo začel na svoj godovni dan (21. junija). Z začetkom posta kristjani ponovno vstopamo v čas duhovne priprave na veliko noč. Cerkev nas na različne načine vabi k spreobrnjenju in k odločitvi za novo življenje. Salezijanci in člani salezijanske družine želimo tudi letos s postnimi duhovnimi vajami in drugimi srečanji pomagati zlasti mladim k duhovni poglobitvi in prenovi življenja. Vse člane salezijanske družine, še zlasti bolne in trpeče, vabim, da s svojo molitvijo in žrtvijo podpirate naše delo. Bog daje vsakemu človeku možnost, da spremeni svoje življenje v dar za druge. Naj nam bo sv. Janez Bosko v tem trajen vir navdiha in hkrati mogočen priprošnjik pri Bogu. SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC — APRIL 2006 3 i O / V SREDIŠČU MLADI Odpirati pogled v prihodnost dr. JANEZ VODIČAR Kolikokrat se mladi pritožujejo, da starejši ne znajo govoriti o drugem kot le o časih, ki so že zdavnaj minili. Njihov rahel posmeh, če se že potrudijo, da prisluhnejo ostarelim, jasno kaže, kaj si mislijo. Dejstvo je, da je njihova prihodnost in ne preteklost. Čeprav bi se lahko od izkušenih veliko naučili, morajo biti polni svojih sanj in pričakovanj in ne nekih spominov. Pa so res odprti v prihodnost? Na šolskem hodniku, kjer se pogosto zadržujem, bi težko našel pritrdilen odgovor. Še manj v razredu. Odgovori na moja vprašanja vsaj sedaj, ko so pred maturanti vpisi na fakultete, bi tega ne dokazali. Zagreto iskanje rešitev za lepši jutri je bolj stvar zaskrbljenih učiteljev kot same mladine. Ob reformah, ki jih vlada predlaga, so se za okope preteklosti prvi zatekli ravno študentje in dijaki. Popolnoma sem razumel zaskrbljenost profesorice, ki mi je nedavno položila na srce, naj vendar pri filozofiji vzpodbudim maturante k optimizmu za njihovo prihodnost. "Nič jih ne zanima, vse jim je brez zveze", odmeva tudi v glavah premnogih staršev. Žal imajo premnogi podoben občutek, čeprav moramo hkrati priznati, da nas mladi mnogokrat presenetijo. Predvsem z jasnim razumevanjem sedanjosti, ki pokaže, da je bolje ne razmišljati o prihodnosti, saj jim odrasli ponujamo svet, nad katerim sami vzdihujemo in bi najraje pobegnili iz njega. Imamo pravico terjati od naših otrok, kar sami ne zmoremo ali nočemo? Srečati se z ostarelim človekom, ki je v življenju dal veliko skozi in more kljub vsemu izražati hvaležnost in veselje, daje vse skupaj preživel, je pravi balzam za dušo. S kakšnimi neprijetnimi občutki se bližamo bolniku, ki je ravnokar zvedel, da je na smrt bolan. Kaj mu bomo rekli, kako mu bomo vlili vsaj kanček upanja, se vprašujemo. In kako nas preseneti tak človek, ki nas, zavedajoč se svojega stanja, sprejme vesel in ves v načrtovanju, kaj lahko kljub bolezni še stori. Od takega človeka ne moremo oditi obupani in malodušni. Verjetno smo že opazili mlade, ki z veseljem prisluhnejo starejšim. Ne moremo reči, da so le drugače vzgojeni kot tisti, ki se posmehujejo izkušnji odraslih. Lahko bi rekli, da gre za drugačen način pripovedovanja, predvsem pa drug namen, ki ga imajo starejši pri tem. Mladi prisluhnejo, če jim pustimo odprto prihodnost, ko začutijo iskrenost in dobrohotnost. Če razumejo v pripovedovanju starejših, da oni nikoli ne bodo zmogli tega, kar so generacije pred njimi, torej nekakšno vzvišenost, gotovo ne bodo in tudi ne smejo prisluhniti. Če začutijo, da imajo opravka z obupanim in življenja sitim človekom, jim taka izkušnja ne more nič dati. Če slišijo le, kako so bili včasih težki časi in si se lahko le takrat dokazal, jih tako govorjenje odvrača. Zaman je pričakovati od mladih, da bodo gledali v prihodnost, če jim ne bomo iz svojih izkušenj zmogli odpirati možnosti za upanje, da bodo tudi oni nekoč svojim vnukom lahko pripovedovali kaj podobnega. Prav je, da smo ponosni nase, da smo hvaležni in veseli vsega, kar smo doživeli in zmogli storiti v svojem življenju. Še bolj prav pa je, in končno je to tudi nam v veselje, če zmoremo o tem tako pripovedovati, da bodo mla di začutili, da je življenje nekaj lepega, da so preizkušnje le izzivi, kjer se lahko dokažem, da so padci le trenutki, ko se odprem pomoči drugih, da je strah le varovalka, ki nas varuje pred zaletavostjo. Blagor mlademu, ki se bo čudi! našemu pripovedovanju in ob tem slišal: »Ti zmoreš še več, tvoja prihodnost bo težka, zato te komaj čaka, da jo zaživiš!« Gotovo bo sledilo: »Pomagaj mi s svojo, izkušnjo!« »Naj izmed vas izgine vsaka za-' grenjenost,« bi le še dodali v času posta in spokornosti. i 4 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK NOVI VIŠJI PREDSTOJNIK SALEZIJANCEV Vrhovni predstojnik salezijancev dr. Pascual Chavez je 19. januarja 2006 imenoval novega višjega predstojnika salezijancev ljubljanske salezijanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda v osebi dr. Alojzija Slavka Snoja. Dr. A. Slavko Snoj se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Po šolanju na Nadškofijski klasični gimnaziji v Za-dru in noviciatu na Reki je tam maturiral leta 1962. Teo- loške študije je opravil na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Salezijanskem papeškem ateneju v Torinu v Italiji, kjer je leta 1968 tudi diplomiral. Teološko izobraževanje je nadaljeval in leta 1970 opravil magisterij na Salezijanski papeški univerzi v Rimu, doktorat pa na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1982 z disertacijo: Kateheza kot celostni vzgojno-izobra-ževalni proces. Vmes je opravil tudi specializacijo na Centre audio-visuel recherche etcommunication v Lyonu (1977) ter v Munchnu, na Institutum de re catechetica et homi-letica (1977). Kot profesor je deloval v Zairu (sedanja DR Kongo) na mednarodnem Filozofskem inštitutu v Lubumbashiju (1982-1984 in 1998). Predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil od leta 1985, od leta 1997 pa redni profesor. Vodil je izdelovanje načrta za župnijsko kate-hezo v devetletki in več let tudi pisanje učbenikov. Od leta 2000 do 2004 je bil dve mandatni obdobji dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. V marcu 2004 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. V duhovnika je bil posvečen 21. marca 1970 v Ljubljani. Kot salezijanec duhovnik je poleg vzgojno-pasto-ralnih dejavnosti opravljal tudi odgovorne službe kot ravnatelj salezijanske skupnosti in inšpektorjev vikar. V času, ko ga je vrhovni predstojnik salezijancev dr. Pascual Chavez Villanueva imenoval za višjega predstojnika, opravlja službo ravnatelja salezijanske skupnosti v Želimljem ter službo direktorja Zavoda sv. Frančiška Šaleškega. Novoimenovani višji predstojnik bo vodstveno službo od dosedanjega, g. Lojzeta Dobravca, prevzel 21. junija 2006 in bo 12. predstojnik v vodstvu 1922. leta ustanovljene ljubljanske salezijanske inšpektorije. BLED SILVESTROVO NEKOLIKO DRUGAČE »Srečno, zdravo, blagoslovljeno novo leto!« Tako in podobno voščilo se je na novoletno noč razlegalo ob Blejskem jezeru. Blizu 40 mladih je prišlo na Bled, da bi v družbi sester salezijank vstopili v novo leto nekoliko drugače kot večina njihovih sovrstnikov. Ze petkovo dopoldne so se zbrali v Marijinem domu. Toplemu sprejemu in prvemu spoznavanju je sledilo resno osebno delo. Ob dveh svetopisemskih odlomkih, o Jezusovem rojstvu in obisku treh Modrih v Betlehemu, smo imeli priložnost, da se ustavimo od vsakodnevnega vrveža življenja in se zazremo vase ter z Božjimi očmi pregledamo preteklo leto. Koliko dogodkov, doživetij, spominov... smo obudili. Marsikdo je presenečen ugotavljal, kol iko vsega se je pravzaprav zgodilo v preteklem letu! Vsakdo je imel priložnost osebnega razmišljanja, osebnih in skupnih pogovorov ter sv. spovedi. V adoraciji - molitvi češčenja pred Jezusom v podobi kruha se je nadaljeval klepet z Jezusom. Pri zahvalni sv. maši smo vse to ponovno položili na oltar. Sobotni večer se je nadaljeval v pripravah na skupno silvestrovanje. Vsakdo je pripomogel, da je večer lepše potekal. Krašenje jedilnice, priprava obloženih kruhkov in drugih dobrot, pa oblikovanje sv. maše in še in še. 6 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK ZGODILO SE JE TORINO OLIMPIJSKA BAKLA TUDI V SALEZIJANSKIH ROKAH Na predzadnji dan svoje poti, ko je olimpijski ogenj prišel v olimpijsko mesto Torino, je ognjeno baklo po torinskih ulicah ponesel tudi salezijanec, namestnik vrhovnega predstojnika, g. Adriano Bre-golin. Olimpijski ogenj je sprejel pred poslopjem ustanove Cottolengo in ga ponesel do trga Marije Pomočnice. Organizatorji so na ta način hoteli poudariti močno povezanost mesta Torino s salezijanci, saj je v tem mestu živel in deloval sv. Janez Bo-sko in tu ustanovil družbo don Bo-skovih salezijancev, ki je danes razširjena domala po vsem svetu. G. Adriano Bregolin je ob sprejemu Adriano Bregolin, namestnik vrhovnega predstojnika, je nesel olimpijski ogenj povabila, da ponese olimpijski ogenj, dejal, da s tem dejanjem izraža "spoštovanje do športa, ki je ena od pomembnih dejavnosti mladih ter sestavni del salezijanskega preventivnega sistema". Po mnenju vikarja vrhovnega predstojnika salezijancev, ki je olimpijski ogenj nesel delček poti, "ogenj simbolično predstavlja skupek pozitivnih vrednot - spoštovanje, pravičnost, moč - vrednot torej, ki jih človeštvo vedno znova išče. Ogenj predstavlja tudi ljubezen, prek krščanskega sporočila pa je tudi simbol duha." povzeto po ANS Bogdan Žorž je predaval o vrstniškem nasilju LJ.-RAKOVNIK SKALA OBELEŽILA SVOJO DESETLETNICO Na praznik sv. Janeza Boska, očeta in učitelja mladih, je Skala - Mladinska ulična vzgoja - v okviru 10. obletnice svojega delovanja v prid mladih z ulice oz. tistih mladih, ki so izrinjeni na rob družbe, pripravila že drugi simpozij na temo vrstniškega nasilja. Tudi na tokratnem simpoziju ob obletnici Skale je predaval priznani psi-hoterapevt Bogdan Žorž. V svojem predavanju Svetovanje in psihoterapija pri vrstniškem nasilju je izpostavil dejstvo, kako v današnji družbi na vrstniško nasilje postajamo vse bolj pozorni. Spregovoril je o tem, kako se kot psihoterapevt praktik srečuje z obojimi, z žrtvami in storilci. Skala je ob svoji 10-letnici izdala tudi posebno Glasilo Skale - zbornik s simpozija o vrstniškem nasilju. M. L. In začeli smo: Najprej blagoslov hiše po stari slovenski navadi. Po Marijinem domu se je razlegala božična pesem in molitev rožnega venca. Potem pa smeh veselega večera. Kot bi trenil, so urini kazalci naznanili, da so staremu letu štete minute. Odpravili smo se k Blejskemu jezeru, da bi ga videli v blišču raket in ognjemetov. Kaj lepšega kot vstopiti v novo leto z daritvijo sv. maše? Znova smo napolnili sestrsko kapelo in obhajali prvo mašno daritev, da bi v Božje roke izročili novo leto. Skupno druženje se je nato nadaljevalo do jutra. Stisk roke ob odhodu domov ter blesk v očeh in besede: Splačalo se je tako preživeti novo leto! Napolnil sem svoje baterije! s. Marija Imperl Na silvestrovo pri sestrah na Bledu SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC — APRIL 2006 7 Dnevi duhovnosti salezijanske družine v Rimu RIM DNEVI DUHOVNOSTI SALEZIJANSKE DRUŽINE V letošnjem januarju so v Salesianumu v Rimu potekali dnevi duhovnosti salezijanske družine. »Prvi namen našega srečanja je v tem, da utrdimo povezanost med nami, utrdimo medsebojno bratstvo, v katerem se vsakdo prepoznava kot član in kot skupina v svojem polnem dostojanstvu in v duhovni lepoti.« S temi besedami je namestnik vrhovnega predstojnika g. Adriano Bregolin začel 24. dneve duhovnosti salezijanske družine. VEZILO 2006 Vrhovni predstojnik salezijancev vsako leto celotni salezijanski družini nameni vezilo - nekakšno geslo, moto, ki naj bi bilo spodbuda v pastoralnem in osebnem življenju. Za leto 2006 želi, da bi posebno pozornost namenjali družini, zavedajoč se, da je družina zibelka življenja in ljubezni ter hkrati prvi prostor za počlovečenje družbe. Vezilo se navdihuje v liku don Bo-skove matere Marjete ob 150. obletnici njene smrti in v pričakovanju skorajšnje razglasitve za blaženo. Hkrati pa razmišljanje in pobude v prid družine v letošnjem letu sovpadajo s 25. obletnico, od kar je izšlo Apostolsko pismo o družini papeža Janeza Pavla II. (iFamiliaris consortio). V razlagi vezila za letošnje leto Pascual Chavez med drugim zapiše: »Družina ni proizvod kake kulture, rezultat razvoja, način skupnega življenja, vezan na določeno družbeno organizacijo: je naravna ustanova, pred vsako politično ali pravno organizacijo. Svojo čvrstost zajema od resnice, ki je sama ni ustvarila, ker jo neposredno hoče Bog.« jtf DON B05K0 VEZILO 2006 ZA SALEZIJAN5K0 DRUŽINO Obnovimo posebno pozornost za družino, ki je zibelka življenja in ljubezni ter prvi prostor za počlovečenje družbe. VRHOVNI PREDSTOJNKS&EZUANCEV 8 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK NA KRATKO OD DRUGOD Srečanja se je udeležilo okrog 200 udeležencev iz kakih 15 skupin sale-zijanske družine, prihajajočih iz 27 držav. »To je razsežnost don Boskove-ga srca danes prek svojih sinov, hčera, redovnikov in laikov, razpršenih po vsem svetu,« je poudaril Bregolin. Namen dnevov duhovnosti pa je bil tudi razmišljati o pobudi vrhovnega predstojnika, ki jo je nakazal v vezilu 2006. V celotnem tednu se je zvrstilo mnogo predavateljev. J. J. Bartolome je med drugim predstavil biblično meditacijo o družini. »Krščanski Bog je družinski Bog«, so bile med drugim njegove besede. S. Pina Del Core HMP pa je svoje razmišljanje postavila na antropološko raven. V predavanju Skrivnost družine je predstavila, kakšni izzivi so danes postavljeni pred družino. povzeto po ANS LJUBLJANA NOVO VODSTVO SOTRUDNIKOV Ljubica Košir, nova koordinatorica salezijanskih sotrudnikov Salezijanski sotrudniki v Sloveniji smo izvolili novo vodstvo, ker je prejšnjemu potekel mandat. Zastopniki posameznih centrov smo najprej izvolili svetovalce za inšpekto-rialni svet sotrudnikov, potem pa so svetovalci izvolili še novo koordina-torico sotrudnikov, go. Ljubico Košir, sotrudnico iz centra Sodražica. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo dosedanjemu vodstvu sotrudnikov z go. Jožico Pregl na čelu. Gospod naj blagoslovi naše skupno delo v blagor mladine in pomnoži vrste sotrudnikov z novimi poklici. Ivan Turk Svetovalec vrhovnega predstojnika za področje Afrike, Valentin de Pablo, je v okviru pobude »Multimedijska dvorana sv. Alojzija« v Forliju predstavil poročilo o Načrtu Afrika, ki ga je v letu 1988 lansiral tedanji vrhovni predstojnik E. Vigano. Zahvaljujoč tudi temu projektu so danes salezijanci navzoči v 42 deželah Afrike, razdeljeni so v 12 okrožij, njihovo število pa presega 1200; med njimi je nad polovico domačinov. Poleg tega je v Afriki danes nad 100 salezijanskih novincev. 16.01.2006 TORINO, ITALIJA Bazilika Marije Pomočnice v Torinu, ki jo v tem času temeljito obnavljajo, je dobila novo dekorativno zunanjo razsvetljavo. Baziliko, ki bo kmalu tudi znotraj zaživela v novi ureditvi, je zgradil sv. Janez Bosko Mariji v čast in zahvalo za njeno materinsko pomoč, ki jo je vedno globoko občutil. 23.12.2005 GATENGA, RUANDA V prvih decembrskih dneh preteklega leta je bilo v Centru mladih v Gatengi srečanje mladih z namenom poklicnega osveščanja za duhovne poklice. Udeležilo se ga je 11 pripravnikov na salezijansko življenje in še preko 40 drugih, ki razmišljajo 0 salezijanskem poklicu. UZGOROD, UKRAJINA Škof grško-katoliške eparhije Mukachevo Milan Schaschik je blagoslovil Katehetsko-pastoralni center v Uzgorodu. Salezijanci so v to mesto prišli leta 2005 in sprejeli povabilo škofa, da bi v njegovi eparhiji delovali v blagor mladih. Škof se je ob tej priložnosti zahvalil tudi Janezu Pavlu II., na katerega se je obrnil s prošnjo, da bi v njegovo škofijo prišli salezijanci, prav v dnevih, ko se je le-temu življenje že počasiiztekalo. 15.01.2006 1 PUERTO AYACUCHO, VENE-Salezijanci, navzoči na področju venezuelske Amazonije, so leta 1984, ob petdesetletnici svoje navzočnosti, začeli s televizijsko postajo, ki danes predvaja športni in kulturni program, pri čemer za- jema iz življenja tamkajšnje pokrajine. Na ta način ne spodbuja sloga porabniškega življenja, kot to počnejo druge televizijske hiše. »Amavision«, kot se imenuje, predstavlja tudi življenje Cerkve. V začetku je bil program dolg le eno uro na dan, danes pa teče vseh 24 ur. 26.01.2006 DUNAJ, AVSTRIJA 15 prostovoljcev in prostovoljk je prejelo misijonsko poslanstvo. Kot laiki se bodo vključili v delo salezijancev in sester HMP v misijonskih deželah. Njihova prednostna naloga bo skrb za otroke z ulice in delo v poklicnih šolah. Avstrijska salezijanska nevladna organizacija Jugend eine Welt je od leta 1997, ko je bila ustanovljena, že preko 200 mladim omogočila izkušnjo izkazovanja pomoči in pozornosti najrevnejšim otrokom po raznih koncih sveta. Imenovana organizacija vodi preko 100 projektov v korist revnim otrokom. 28.01.2006 I GROOT BIJGAARDEN, BEL-40 salezijanskih sotrudnikov iz severno belgijske inšpektorije in nizozemske delegature se je udeležilo vikend srečanja, ki je zanje pomenil tudi trenutke oblikovanja in duhovne rasti. Srečanje je potekalo pod naslovom »Kdo, praviš, da si?«. V medsebojnem pogovoru so ugotavljali, da živeti in izpovedovati svojo vero zahteva vsakodnevni napor, a da se splača. 02.02.2006 Sveti oče Benedikt XVI. je sprejel udeležence plenarnega zasedanja kongregacije za nauk vere, med katerimi je bilo šest salezijancev, med njimi kardinal T. Bertone, genovski nadškof, član kongregacije, in nadškof A. Amato, tajnik kongregacije. Enrico dal Covolo, ki je sicer vrhovni po-stulator salezijanske družbe, se je ob tej priložnosti papežu zahvalil za njegove različne omembe don Boska. Kot je znano, se ime don Bosko v papeški encikliki prvič pojavi v Bog je ljubezen. 14.02.2006 UTRERA, ŠPANIJA Pred 125 leti so prvi salezijanci prišli v Španijo. To je bil namen praznovanja v Utreri, 16. februarja. Slovesnost je vodil Adriano Bregolin, namestnik vrhovnega predstojnika, skupaj s Filibertom Rodriguezom, svetovalcem vrhovnega predstojnika za Španijo, ter s sedmimi predstojniki salezijanskih inšpektorij v Španiji. 16.02.2006 SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC — APRIL 2006 9 DON BOSKO VZGOJITELJ dr. CARLO NANNI SALEZIJANSKA PREVENTIVNOST DANES Dolgo časa so nekateri vzgojitelji in pedagogi imeli preventivni sistem za vzgojno prevaro. V nameri, da bi »fantu moralno onemogočili priložnost za greh«, naj bi zagrešili veliko zlorabo vzgojne avtoritarnosti, češ da ovira vsakršno svobodno in odgovorno rast. Preventivni sistem naj bi proizvajal pokorne, pasivne osebe, ki zgolj spolnjujejo ukaze. Danes se zdi, da zavarovanje in obramba mladih pred mamili povečuje potrebo po preventivnosti. Sicer pa ob nasilnosti in prestopništvu, ki ga velikokrat zagrešijo mladi do staršev, prijateljev in prijateljic, starejših in prizadetih, tujcev in preprostih ljudi, mnogi zahtevajo ostre represivne ukrepe. Danes se pojavljajo tudi močne obtožbe proti staršem in učiteljem, ki vse dopuščajo, in proti vzgojnim prijemom novih generacij staršev, ki so rasli v letih mladinskega in feminističnega uporništva, in tistih, ki so se dali zavesti pokvarjenim nameram porabništva in neomejenega pehanja za udobjem. Skratka, pojavljajo se obtožbe proti moralnemu razvratu, relativizmu vrednot, strahu staršev, ki se bojijo svojim otrokom reči »ne«, da bi jim prihranili bolečine, ki so jih morali oni prestati s svojimi starši in so jim omogočali življenje, zavito v vato, ter jih navadili, da so hoteli imeli »vse in takoj«, ne da bi se pripravili na zapleteno življenje, na različno pojmovanje življenja in na težave, na katere bodo naleteli. Ali salezijanski preventivni sistem lahko ponudi kakšno rešitev za premostitev permi-sivnosti in avtoritarnosti? Ali je mogoče kaj preprečiti brez pritiskov, ne da bi povzročili vzgojno škodo? Kako? Za kakšno ceno? Kako naj postopamo? Izhajati »iz točke, kjer je kdo dostopen za dobro« Salezijanske konstitucije v 20. členu pravijo, da »je don Bosko v stiku s fanti prvega oratorija živel duhovno in vzgojno izkušnjo, ki jo je poimenoval preventivni sistem. Ta je bil zanj ljubezen, ki se zastonj daruje; zajemal jo je v Božji ljubezni, ki s svojo previdnostjo prehiteva vsako ustvarjeno bitje, ga spremlja s svojo navzočnostjo in ga odrešuje, tako da mu daje svoje življenje.« Če hočemo, da bo preventivni sistem obrodil dobre vzgojne sadove danes, moramo najprej ustvariti versko obzorje o smislu življenja. Vzpostaviti je treba tudi močne vzgojne ideale. Jožef Lombardo Radice je rekel, da je »don Bosko znal ustvariti odlično pedagoško gibanje«, katerega skrivnost je bila »ideja« preventivnega sistema, ideja, kateri je dal »dušo«. 10 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK Toda ob koncu bomo morali - kar pogumno - določiti delovno izbiro: preventivni sistem z vsemi kartami igra na pozitivnem, na virih in možnostih življenja in dobrote, ki jih je vsakdo dobil ob rojstvu in v družini ter od družbe in Cerkve, kateri je pripadal. Kakor je dejal don Bo-sko, »je v vsakem fantu, še tako zapuščenem, točka, kije dostopna za dobro«: preventivni sistem igra na vse svoje vzgojne karte, izhajajoč iz tiste »točke«, pa naj bo še tako minimalna ali revna ali celo uničena. Še več: četudi je izhodišče »arhimedova točka«, je to oporišče za obujanje volje k dobremu, za spodbujanje k oblikam pozitivnega, pristnega sa-mouresničevanja, s človeškim dostojanstvom do sebe, do drugih in do sveta, tako da - kakor je dejal ustanovitelj skavtov Baden Powell - »zapustimo svet malo boljši, kot smo ga našli«: s priznanjem, s pohvalo, s spodbudo k novim naporom, da bi bili in delali še več. Predvideti, pripraviti, načrtovati Preventivno je sinonim za »predvidevanje«, »pripravo« in »razporejanje«, ustvarjanje pozitivnih razmer za dosego učinkovitega in človeško zadovoljivega cilja. Vse to je treba opraviti z vso mogočo obzirnostjo, da bi se izognili nepopustljivo-sti in vse navlekli na eno kopito, saj vemo, da dobro pripravljene stvari bolje uspevajo. Preventivno je prav tako sinonim za »postavljanje ciljev«, za »načrtovanje«. Ni dovolj videti dobro in se ga okleniti: prizadevati si moramo spoznati način, kako bi ga uresničili. Treba je iskanje dobrih razlogov, motivov, človeške pameti in preudarnosti, pravega razmisleka. Ne meče vseh v en koš, brez razlike. Vedno ima pred očmi konkretne ljudi s svojim imenom in priimkom, s svojimi leti in življenjskimi ritmi. Opira pa se tudi na nekaj stalnega: na skupek vrednot, k jih ima vsaka oseba. Vera nam pravi, da se je Bog za vsakogar posebej odločil, da ga ustvari, da je Jezus umrl na križu, Sveti Duh pa nas navdihuje in podpira v naši najgloblji notranjosti (kakor je dejal sv. Avguštin). Na tem temelju vrednot sale-zijanska preventivnost postavlja za glavni cilj vzgoje binom »dobri kristjani in pošteni državljani«, Danes je treba o njem ponovno razmisliti in ga razložiti v luči kompleksnosti, pluralizma, večkulturnosti in večkonfesio-nalnosti, ki prevevajo življenje sodobnega človeštva. S svoje strani pa se v preventivnem sistemu razum in vera, vrednote in cilji povezujejo z ljubeznivostjo, s tistim razumom vzgojne ljubezni, ki ima mlade rada, s čimer hoče z njimi priti v vzgojni stik, ne da bi se izogibala težavam in generacijskim, značajskim in osebnim razlikam. Hoče jim dobro, hoče njihovo dobro, to je, uskladiti skuša njihova čustva, razum, dobroto, pa tudi pogum, učinkovitost, prizadevanje in podjetnost. Prav kakor piše don Bosko v uvodu h knjigi Preskrbljeni mladenič: »Dovolj mi je, da ste mladi, pa vas imam zelo rad«. | SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC — APRIL 2006 11 sv. Janez Bosko skupno iskati strategije, čase, povezave, prave načine, da bodo izvedljivi in bodo prinesli dobre sadove. S tega vidika iskanje in zgradba »vzgojnih načrtov«, ki jih uresničimo skupaj z mladimi v vzgojnih skupnostih, v medsebojnem sodelovanju z okoljem in krajevno Cerkvijo, dobita vzgojni priokus. Razum, vera, ljubeznivost Salezijanska preventivnost se opira na razumnost, to je na 12 M A R E ČT— APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK Družinsko življenje je intenziven program medosebnega usposabljanja, kjer se učimo najpomembnejših predmetov za življenje tako, da jih živimo. Cerkev se zaveda, da spadata zakon in družina med najdragocenejše dobrine človeštva. Družina se uresničuje v občestvu ljubezni med možem in ženo ter poganja svoje korenine v človeški spolnosti, ki je različna in dopolnjujoča tako fiziološko kot psihološko. V različnosti je prikrit naravni klic po dopolnjevanju in medsebojnemu po-darjanju. Družina je sad ljubezni med osebami, živete v vzajemnosti, ki jo podpira enakost med partnerjema in utrjuje medsebojna pripadnost. Zakonsko življenje, in znotraj njega spolnost, je usmerjeno na ustvarjanje pristne skupnosti ljubezni. Zakon je po svoji naravi skupnost ljubezni in je cilj, ki ga je potrebno doseči po vijugasti poti, s trenutki teme in kriz. Da bi v viharju obstal in da bi bil najlepše v človekovem življenju, je potrebno poudariti nekatere stvari. Zakon je poklic, zato je poslanstvo, ki se začne z »da, hočem«. Življenje v dvoje je resna odločitev: dve osebi se DRUŽINA NA POTI RASTI odločita »postati eno, ostajajoč dve«, združujeta se fizično, čustveno, miselno in duhovno, da bi iz dveh »jaz« ustvarila »midva«. Prehod od »jaz« k »midva« zahteva korenito spremembo. Srečen par je sad mnogih reči: ljubezen sestavljajo majhni koraki. Ljubezen zahteva potrpežljivost, dolge čase, opredelitev odgovornosti in vlog tudi za najbolj vsakdanje podrobnosti: kdo upravlja finance, kdo kuha, kdo popravi, kar se pokvari, kdo vozi na dolgih potovanjih, kdo nakupuje ... Nič kaj romantično, saj je ljubezen v družini počasen in vztrajen postopek usklajevanja »različnih« oseb med seboj. Vsakdo mora pustiti prostor drugemu. Družinsko življenje je vedno lepa priložnost za rast, je šola, kjer se učimo spoznavati drug drugega in poboljšati se. Razširja nam obzorja in razglede, pomaga razvijati posameznikove sposobnosti, premagovati težave in nas na-pravlja modrejše, »bolj prave«. Družinsko življenje je intenziven program medosebnega usposabljanja, kjer se učimo najpomembnejših predmetov za življenje tako, da jih živimo. Prvi predmet je deliti z drugim. Brez tega je družinsko življenje samo združenje posameznikov. Deliti med seboj je temeljnega pomena za to, da živi dinamika »mi«. Razteza se na telo, čustva, misli, čas, osebni prostor in predmete. BESEDILO: dr. PASCUAL CHÁVEZ V. ILUSTRACIJA: UMBERTO GAMBA Drugi predmet v tej družinski šoli je potrpežljivost. Vsakdo se giblje, raste in se razvija v svojem koraku in ritmu na fizičnem, čustvenem, razumskem in duhovnem področju. Vsakršna prisila tu povzroča težave. Tretji predmet bi bil hvaležnost. Pomeni učiti se ceniti člane družine v tem, kar so in kar storijo. Četrta lastnost je sprejemanje drugih takšnih, kot so. Zelo pomembno je z enako brezpogojno uvidevnostjo kot svoje lastnosti sprejemati in živeti z lastnostmi drugih, ki morejo včasih tudi spravljati v nejevoljo. Peti predmet v družinski šoli je odpuščanje. Nikoli ni lahko, a je edina možnost za to, da ljubezen traja. Komunikacija je bistvene ga pomena. Dialog je življenjski sok družinskega življenja. Je most med stvarnostmi, ki bi sicer lahko tvegale strmoglavlje-nje v samoto. Nič ne povzroča večje bolečine kot biti si fizično blizu, a čustveno daleč. Odkrit in iskren pogovor je potrebno orodje za medsebojno odkriva- nje želja in potreb ter za usklajevanje zadovoljivih rešitev. Kompromisi so neizogibni. V družinskem življenju ne manjka razhajanj in težkih trenutkov. Življenjskega pomena je uporabljati umetnost pogajanja, pri čemer nihče ne sme izgubiti in nihče zmagati. Samo tako se bo mogoče učinkovito spopasti z nenadnimi spremembami in s preizkušnjami. Ljubezen je treba negovati kot vsako živo stvar: v tem je skrivnost sreče. Vsak družinski član mora darovati čas in moči za boljše medosebne odnose. Če se prepričamo o tem, da se ne da nič spremeniti, potem bodo odnosi oveneli in umrli. Ni dovolj izkazovati si pozornosti ob obletnicah in rojstnih dnevih. To naj bo vsakodnevna navada in naj izkazuje veselje nad skupnim življenjem. Globoka pobožnost je, končno, neobhodno potrebna za harmonično delovanje družine. Bolj ali manj posplošenemu mnenju, po katerem zakon obstaja, dokler traja ljubezen, nasprotuje prepričanje tistih, ki vedo, da ima zakon institucionalno obstojnost, ki gre preko menjav subjektivnih duševnih stanj. Zakonca sama sta poklicana, da branita in utrjujeta, z Božjo pomočjo, skladje med zahtevami institucije in osebnimi čustvi. Zvestoba v ljubezni je najmočnejša potrditev svobode, i SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC — APRIL 2006 13 MARIJINI PRAZNIKI GOSPODOVO OZNANJENJE BESEDILO: s. MARIJA ŽIBERT V evangeliju, ki ga beremo na praznik Gospodovega oznanjenja, je evangelist Luka ob navdihovanju Svetega Duha s pičlimi, a mojstrskimi potezami čudovito orisal Marijino nadnaravno veličino in obenem njeno edinstveno, od Boga hoteno vlogo v odrešitveni zgodovini. Vsak dogodek je povezan s celotno zgodovino Božjega razmerja do ljudi. Zato je zelo pomembno, da to, kar nam pripoveduje nova zaveza, vedno naslonimo na staro zavezo. Še posebej velja to za oznanilo, ki ga je angel Gabrijel prinesel Devici Mariji. Že v prvih besedah angelovega oznanila, ki bi ga najbolje prevedli z »Veseli se!«, odmevajo starozavezna besedila, ki vsebujejo klice k veselju nad radostnim oznanilom za Jeruzalem, nad osrečujočim oznanilom vsemu človeškemu rodu, da je prišel veliki čas odrešenja, čas, ko bo Bog izpolnil svoje obljube in bo sredi božjega ljudstva nastopilo Božje kraljestvo. Zanimivo je tudi, da angel sploh ne izreče Marijinega imena, ampak jo imenuje kar »milosti polna« in »Gospod je s teboj«. Božja zvestoba Bog ostaja zvest svojim obljubam, sodelavec pri tem pa je lahko le tisti, ki hoče biti Bogu na voljo. Ob angelovem oznanjenju Marija nastopi kot zastopnica vsega človeštva, kajti v Božjem delovanju ob Mariji spet oživi Božja zaveza z Davidom, zaveza v prid vsemu božjemu ljudstvu. V Gabrijelovih besedah odmeva tudi napoved, ki jo je v Božjem imenu izrekel že prerok Izaija kralju Ahazu - vendar kot preteče Božje znamenje, ker se je kralj Ahaz v nevarnosti rajši zanašal na svojo diplomacijo in na svoja vojaška zavezništva, kakor da bi se dal voditi trdnemu zaupanju v Boga, ki je obljubil svojo pomoč. Marijin »zgodi se« Marija z vprašanjem Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam? ni izrekla dvoma glede naznanjenega materinstva, zve- deti je le hotela, kako se bo čudež izvršil. Božja beseda je vedno učinkovita, vendar pa zahteva svoboden človekov odgovor. In Marija ga izreče z vso velikodušnostjo vere, kije obenem popolno zaupanje v Boga: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Marija je v polnosti pripravljena prevzeti nase nalogo, za katero jo je izvolil Bog. Marija ni le na trpni način nekakšen kraj, kjer je Božji Sin postal človek, marveč je tako rekoč vrata, katera je odprla Božja beseda. Devica Marija tej besedi z vso pripravljenostjo svobodno dovoljuje vstop, čeprav se zaveda, da bodo potrebne tudi velike žrtve. Četudi je njen odgovor zelo kratek in preprost, vsebuje neizmerne globine in je izraz veličine, njene jasne in brezpogojne odprtosti za Boga in za njegovo odrešitveno delovanje. Povzeto in prirejeno po Leto svetnikov 1, MD, Celje 2000. 14 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK MOLIVCI POKLICI so tam, kjer je svetost Spoštovani molivci in molivke za duhovne poklice! V Družini (6/06) je objavljen daljši pogovor z dr. Francem Rodetom, bivšim ljubljanskim nadškofom in sedanjim prefektom kongregaci-je za redovnike. Zdi se mi primerno, da iz tega njegovega bogatega razmišljanja povzamem nekaj misli o pomenu posvečenega življenja v današnjem času in prostoru. Na vprašanje, v čem je čar, lepota posvečenega življenja, odgovarja: »Možnost notranje radosti, svobode srca in lepote je za tistega, ki se odloči za redovno življenje, izredno velika. Vtem je čar. Iti za Kristusom in sprejeti njegov življenjski slog, njegove evangeljske svete: v tem je vir izredne notranje radosti, globokega občutja svobode in seveda sreče, blaženosti ob ljubezni, ki jo dojemaš, ko se čutiš neizmerno ljubljenega. O tej ljubezni, ki jo živiš in občutiš, veš, da je povsem trdna, realna, nič iluzorna, ker te jemlje takega, kot si.« Zelo podobno v isti številki Družine razmišlja redovnica Urša, ko zatrjuje: »Poklicanost je zame biser!« Kljub temu da je poklicanost v posvečeno življenje dar, dragoceni biser, se število redovnikov in redovnic zmanjšuje. Razlogov je veliko zunaj in znotraj redovnih skupnosti. Spodbudno pa je dejstvo, da se rojevajo nove redovne ustanove. Prefekt kongregacije za redovnike je s tem v zvezi povedal: »Pri avdienci 2. januarja sem papežu Benediktu XVI. predložil 25 prošenj za 25 novih kongregacij, ki prosijo za odobritev s strani Svetega sedeža. Kaj je značilnost vseh teh skupnosti? Gorečnost, velik apostolski dinamizem, volja oznanjevanja, evangelizacije, in kar zadeva osebno življenje in skupnost, strogost. Ampak sprejeta, hotena. Veste, mladi zahtevajo strogost... Hočejo disciplino, v nasprotju s tem, da bi vsak delal po svoje. Določen mora biti čas za molitev, ne pa, da greš v kapelo, če se ti zahoče, sicer pa ne. Za molitev je določen čas in takrat so vsi v cerkvi. Je spoštovanje dnevnega reda, ko so vsi, na primer, skupaj pri kosilu, ne pa, da vsak pride, kadar bi. Evzebija Palomino HMP MAREC Molimo, da bi razumeli in spoštovali mlade ljudi, ki iščejo smisel življenja in jih spremljali s potrpljenjem, ljubeznijo in molitvijo. APRIL Molimo, da bi v vseh državah spoštovali osebne, socialne, politične in verske pravice vseh ljudi. MAJ Molimo, da bi bogastvo darov, ki jih Sveti Duh deli v Cerkvi, prispevalo h krepitvi miru in pravičnosti v svetu ter k ponovnemu ovrednotenju posvečenega življenja. MOLITVENI NAMENI hoče. So skromni glede obleke in hrane ... Ta volja, ta želja prihaja od mladih samih. Mladi se ne odločajo za tiste redove, ki so raz-puščeni, brez discipline, ampak za nove redove, ki živijo in hočejo disciplino. Ti redovi imajo poklice... Tam, kjer je svetost, so poklici. Kjer ni svetosti, pa je kriza ...« Ni naključje, daje pokojni papež J. P II. tolikokrat vzklikal: »Potrebno je prebuditi novo pomlad svetosti!« Dragi molivci, prosimo Gospoda žetve, da v naših družinah, v redovnih skupnostih, v našem slovenskem narodu in v vesoljni Cerkvi prebudi novo hrepenenje po svetosti, ki je pogoj za ponovni razcvet posvečenega življenja. IVAN TURK, voditelj SMZ SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC — APRIL 2006 15 Letošnje leto salezijanska družina obhaja 150-letnico smrti don Boskove matere Marjete. Pascual Chavez, vrhovni predstojnik, ob tej priložnosti želi poudariti pomen družine, zibelke življenja in ljubezni. Mladim piše tudi o tem, kako zre obraze mladih, ki jih srečuje na svojih potovanjih širom sveta. Nedolgo tega je obiskal Slovenijo, tako med mnogimi obrazi prepoznava tudi naše. V pismu mladim salezijan-skega mladinskega gibanja Chavez spomni na družino in na izkušnjo družine, ki smo jo tam živeli. Mati, njen nasmeh, tople besede in oče v svoji zahtevnosti in odločnosti ter bratje in sestre nam govorijo o človeški in Božji ljubezni. Samo v družini doživljamo, da smo ljubljeni, sprejeti in cenjeni. Družina je bila za nas »zibelka človečnosti in ljubezni«, šola medsebojnega sporazumevanja in solidarnosti. Tu smo začeli spoznavati Jezusa, izgovarjati njegovo ime in delati prvo znamenje križa. To je neprecenljiv dar! Nimajo vsi topline družine Žal pa mnogi mladi danes nimajo topline domače družine. Že v nežnih letih občutijo pomanjkanje očetove ali materine ljubezni. Manjka jim pozitivna izkušnja družine ali pa te izkušnje sploh nimajo. Ne poznajo pogovora, medsebojnega sprejemanja in spoštovanja. V sebi so globoko ranjeni in to ra-njenost prenašajo naprej. Vsi se srečujemo s takimi ljudmi in za vsakega od nas so izziv, da kaj storimo. Ob njih se lahko vprašamo, mar ne iščejo prav topline družine. V raznih deviantnih oblikah vedenja skrivajo željo po sprejetosti in ljubezni. Toda, ali niso ti ljudje za nas poziv, da v Cerkvi ustvarjamo veliko družino, ki jih bo sprejela in v katero bodo radi zahajali? Mar ne kličejo tudi mlade: »Bodite mladi, ki gradijo prijateljske vezi in v Cerkvi ustvarjajte družino«. Božji otroci smo Izkušnja družine temelji v Božji besedi. Besede apostola Janeza so namenjene tudi nam: »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo« (1 Jn 3,1). Prejeli smo dragoceni dar: Božjo ljubezen. Bog je mislil na nas še pred spočetjem, položil nas je na življenjsko pot, na kateri smo lahko srečni. On je vedno z nami in nam pomaga, da postajamo dobri in plemeniti in razširjamo njegovo ljubezen na ljudi, ki jih srečujemo. Ljubezen je poklic »Ljubezen, to je vaš poklic, dragi mladi«, pravi Chavez. Pra- va ljubezen je tista, ki daje smisel življenju, ki pomaga, da se sprejemamo, razumemo druge in se znamo darovati. Toda pogosto smo v nevarnosti, da ljubezen zlorabljamo in se ustavimo na površju. Za pravo ljubezen je nujna vzgoja, kjer odkrivamo dobroto in ljubezen, ki smo jo prejeli od Boga. Tudi Jezus se je vzgajal v družini, da je lahko dozorel v moža, kot to dobro opiše evangelist Luka. Mladost je dragocen čas, v katerem se učimo ljubiti po Jezusovo, po Božje. Če se to zares uresniči, potem je tudi odločitev, kam nas Gospod kliče, lažja; ali v zakon ali duhovništvo ali redov-ništvo ali kam drugam. Biti dar za druge Odločitev za poklic ni lahka. Potrebno je vzgajati svoje srce, nas spodbuja vrhovni predstojnik. Ker nam je bila ljubezen darovana, smo tudi mi poklicani, da postajamo dar za druge. Poglejmo naokoli: odkrijmo stiske in potrebe drugih ljudi - morda so ti celo v naših družinah -in skušajmo odgovoriti nanje, ne da bi pričakovali povračila. Opazujmo, poslušajmo, pogovarjajmo se, odpuščajmo ... bodimo s srcem pri vsaki stvari. S takimi drobnimi dejanji bomo ustvarjali družinsko ozračje. Sami od sebe ne zmoremo ljubiti - ne v družini, ne v duhovnem poklicu. Ta dar nam podari samo Bog. l 16 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK Družina - temelj nove družine Toni in Sonja, že nekaj let hodita kot fant in dekle. Kako se je to zgodilo? Kar zgodilo se je ... Drug drugega ni bilo potrebno vprašati, ali bi hodila skupaj, ampak se je pač kar zgodilo. Bila je ljubezen na prvi pogled, v katero marsikdo ne verjame - tudi midva nisva. Nobeden od naju takrat ni razmišljal, še manj pričakoval, da bo danes "tisti" pogled pomenil začetek nečesa tako trajnega in trdnega. Kako živita vajin poklic ljubezni? V lonec sva zmetala zaljubljenost, veliko mero Iskrenosti, spoštovanje, kakšen prepir, več kilogramov odpuščanja, pripravljenost žrtvovanja in sprejemanja, sod vere, gram nepremišljenih besed, ure in ure časa za pogovor, kilometre medsebojnega zaupanja, ščepec nepotrpežljivosti. To sva zavrela na ognju prijateljstva. Vse to moraš biti pripravljen zajeti z veliko žlico, če želiš (do)živeti ljubezen. se sedaj trudiva predvsem za to, da bi bil najin odnos čim trdnejši, da bova skupaj zmogla to veliko poslanstvo. Različna sva si, zato se veliko pogovarjava in dogovarjava, kako bo; bistveno se nama zdi, da sprejemava in upoštevava drug drugega, skupaj razmišljava in sanjava. Pri tej pripravi pa nama pomaga tudi skupina vrstnikov, ki imajo podobne cilje kot midva, s katero se srečujemo enkrat mesečno. Kakšna je vajina izkušnja družine? Skupaj imava dve mami, dva očeta, dva brata in eno sestro in vesela sva, da je tako. Najini družini sta med seboj različni, imamo drugačne navade in način življenja, a oba vsak svojo družino doživljava zelo pozitivno in se tudi danes zatekava v to "zibelko", kljub temu da si včasih znotraj družine želiva kakšno stvar spremeniti in nama je težko sprejeti njihove odzive, želje, mnenja. Življenje v najinih družinah nama predstavlja temelje pri ustvarjanju skupne družine. In lonca nisva pokrila s pokrovko, ampak sva pustila tudi drugim, da vanj pokukajo, vsebino malo premešajo in celo poskusijo. Oba gojiva ljubezen do mladih, jo kot animatorja poskušava deliti tudi med njih in s tem raste tudi ljubezen med nama. Kako se pripravljata na svojo družino? Kaj se vama zdi bistveno? Veva, da najina družina ne bo odvisna od tega, koliko bo otrok, kakšni bodo ipd., ampak predvsem od naju, kakšno zibelko bova pripravila, zato nama. Vera naju je zbližala in povezala, danes utrjuje najin odnos, čeprav so obdobja, ko pozabiva nanjo. Pomembno pa se nama zdi, da se tudi skupaj obračava na Boga. Nasvet mladim na to temo? Bodite pripravljeni sprejemati ljubezen, ki vam jo Bog daje, in ne bojte se je podarjati naprej. Odprite svoja srca v pogovoru drug z drugim, da boste zgradili trden prijateljski in partnerski odnos - ni namreč najpomembnejše to, kar dobiš za valentinovo. Toni in Sonja Ali imata kakega duhovnega spremljevalca? Ja, Imava duhovnega spremljevalca, ki nama je v pomoč in spodbudo, ko sva brez moči, daje nama pa tudi potrditev, da je to, za kar se trudiva, plemenit cilj, in se veseli skupaj z I SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC—APRIL 2006 17 Ain Karem Z Marijo v Nazaretu BESEDILO IN FOTO: TONECIGLAR Kdo ne bi želel obiskati Svete dežele, kraje, kjer je Bog hodil po zemlji? Po prijateljevi velikodušnosti mi je bila podeljena milost, da sem prehodil Mojzesovo pot izhoda iz Egipta do obljubljene dežele in Jezusovo pot po njegovi zemeljski domovini. Bilo je to v februarju 2005. Nekaj doživetij z veseljem delim tudi z vami. Iz Nazareta more biti kaj VV dobrega« (Jn 1,46)? Po' ' mislek razodeva povsem človeško umovanje. Božje misli pa niso naše misli in njegova pota niso naša. Tisočletno napoved o odrešenju Bog začne uresničevati prav v Nazaretu, v preziranem galilejskem mestu. Vendar kraj sploh ni pomemben, lahko bi bil kateri koli in kjer koli. Prav tu pa je našel dušo, ki je bila sposobna sprejeti Boga. Njo, ki je milosti polna in je našla milost pri Bogu. Z njo smo tudi vsi mi deležni iste milosti. Bog je imel vse, samo matere ne. Sedaj jo je dobil, s tem pa tudi usodo ljudi, postal nam je namreč enak v vsem, razen v grehu. Tu je Božja hiša in vrata nebeška Očak Jakob je samo v sanjah videl odprta nebesa in angele, ki so hodili gor in dol. Nad Marijino hišo v Nazaretu so se nebeška vrata zares odprla. Dotaknila sta se nebo in zemlja in po izgubljenem raju spet sklenila sožitje Bog in človek. Zari- sala se je tudi časovna ločnica in ga razmejila na čas pred in po Kristusu, prav tako med neo-drešenostjo in odrešenjem. Marija je postala vrata nebeška, skozi katera je Bog v Jezusu stopil na naš svet. Pozdravljena, obdarjena z milostjo Zgodnja jutranja ura, nebo žari, kakor bi Bog ponovno hotel stopiti na zemljo. Vrata naza-reške bazilike so odprta. Pokleknem na mestu, kjer je gospodinjila Marija v skromni hišici; bila je to votlina s skromnim nadstreškom. Med ropotom ročnega mlinčka je prepevala psalme Gospodu v slavo. Njena duša pa je hrepenela po Bogu, po izpolnitvi njegovih obljub. In Božji poslanec, nadangel Gabrijel, se spusti k njej s pozdravom in sporočilom Boga samega. Kaj takega še nikdar ni doživel noben človek. Ni bilo v sanjah kot sporočila Jožefu; Marija je zavestno sodelovala in privolila z vso svojo pametjo, srcem in dušo. Kot svoboden človek je dala odgovor Bogu. Tukaj se je zgodilo to, kar 18 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK PO SVETOPISEMSKIH KRAJIH Nazaret z baziliko Oznanjenja kristjani trikrat na dan spoštljivo molimo: Marija, Gospodova služabnica, je po Svetem Duhu spočela Besedo, ki je postala Emanuel, Bog z nami. Poljubljam ta sveti kraj in si zaželim samo to: naj Beseda vedno prebiva med nami. Blagoslovljena ti med ženami Kdor ima Boga, ga zares ne more držati samo zase. Marija s hitrim korakom, kot bi jo nosil veter, hiti z oznanilom, da je Gospod storil čudovite stvari. Postala je prvi apostol, evangelist, oznanjevalec in misijonar. Na zemljo se je razlila pomlad. Marija je kot vrtnica v puščavi, ki oznanja življenje. Srečen Ain Karem, srečni Elizabeta, Zaha-rija in Janez, ki ste bili prvi deležni Gospodovega obiska. Naj prinese vendar pomlad in življenje v naše slovenske družine, ki so marsikdaj kot puščave brez življenja. Marija, Skrinja zaveze Skrinja zaveze, znamenje Božje navzočnosti v Izraelu, je za vedno izginila leta 758 pr. Kr. Kakor da bi Bog zapustil svoje ljudstvo zaradi nezvestobe. Napovedal pa je, da bo sklenil novo zavezo. Bog si je tako izbral Marijo za novozavezno skrinjo zaveze. Bog se ne bo več prvenstveno razodeval v stvareh, kraj njegovega bivališča je človek. Postali smo svetišče živega Boga. Marija kot prva in naj odličnejša. Pri krstu si je Bog izvolil mojo dušo, da bi v njej prebival in razodeval svoje odrešenje. Jezus pa je napredoval Jezus je bil v Nazaretu deležen družinske vzgoje Marije in Jožefa kakor tudi drugih krajanov. Marija je bila hkrati učiteljica in učenka, našla je pravo zadržanje pred Bogom: poslušala, vse shranila v svojem srcu, premišljevala in iz te skrivnosti živela. Zato je Jezus v na-zareški družini napredoval in rasel na vseh področjih: telesnem, umskem in duhovnem, ne samo pred ljudmi, ampak tudi pred Bogom. Za naše družine, da bi opravile svoje veliko vzgoj- no poslanstvo. Otrok se nam mora "zgubiti" v mladostniku, mladostnik v odraslem, ne smemo pa ga prepusti samemu sebi, ampak ga vedno iskati in spremljati z ljubeznijo. Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju Jezus je napovedan kot znamenje, ki mu bodo nasprotovali; najprej ga ne sprejmejo domači, njegov Nazaret - sinagoga. Potem ga doleti ista usoda v Jeruzalemu - v templju, ko ga ne sprejme njegovo izvoljeno ljudstvo. Nazaret ga je hotel pahniti v prepad, Jeruzalem ga je križal zunaj obzidja. To je usoda Boga na tem svetu, ki je še vedno zaznamovan z grehom. Kako svet in posvečen je Nazaret. Kaj naj bi bolj občudoval: Božjo dobroto in ponižnost, da se sklanja k ljudem, ali Marijino dovzetnost za Boga in za navdihe Svetega Duha! Bog, čudovit si, naj se nam Nazaret nikdar ne izgubi. i SALEZIJANSKI VESTNIK | M A R E C - A P R I L 2006 19 M I S I J O N I Praznik v Ze dolgo časa se nisem oglasila, a tokrat me je praznik vrhovne predstojnice nagnil k pisanju. Mesec april 2005 je bil za sestre hčere Marije Pomočnice po svetu zaznamovan s praznikom hvaležnosti vrhovne predstojnice s. Antonije Colombo. Ponosne smo, da je ta praznik potekal na brazilskih tleh v Recite, v deželi velikanske suše. V tropskem predelu Amazonije, v bujnozele-nem pragozdu, smo praznovale med blagodejnim dežjem, petjem ptic in bučanjem slapov reke. Naša skupnost petih sester (dve sta še mlajši, juniorki, iz indijanskih plemen) se je odločila, da praznuje dan hvaležnosti v naselju Bela Vista, od nas oddaljenem kakih 20 minut po reki z motornim čolnom. Domačini so se z veseljem pripravljal i na ta dan. Za nas in zanje je bila to enkratna nedelja. Kot je v teh krajih, kjer ni duhovnika, navada, smo pod vodstvom katehista opravili bogoslužje Božje besede, sestre pa smo med homilijo spregovorile o družbi sester HMP Domačini so bili pozorni na naš prihod. Povedali so, kako so možje celo noč lovili ribe za slavnostno kosilo in kako so za sestre prihranili »ta velike« ribe, ki so jih pripravili brezp//7?e/7/e, da bi jih le z apeti-tom pojedle. Pogostili so nas še z njihovim kruhom iz manjoke ter z bananami. Po kosilu smo skupaj igrali odbojko - sestre proti domačinom. Kot je bilo pričakovati, smo pod vročim popoldanskim soncem sestre izgubile. S tem rezultatom smo bile pravzaprav zadovoljne, saj smo jim tako lahko izročile pokal, ki smo ga v ta namen prinesle s sabo. Veselje ob skromnem obedu Pozno popoldne, po krajšem kopanju v reki, je na ta praznični dan zopet vse oživelo. Prišli so skupaj otroci, mladina, starši in ostareli. Tudi obiskov iz bližnjih vasi ni manjkalo. Ob zvoku flavt so s ponosom plesali sestram in vrhovni predstojnici na čast in jih obdarovali s poljskimi pridelki. Seveda pa smo se tudi me z veseljem vključile v indijanski ples. Predstavljajte si Slovenko, ki pleše po indijansko! Pa je kar v redu šlo. Naj še naprej živi naša družba hčera Marije Pomočnice po vsem svetu, med tolikimi ljudstvi, pod okriljem nje, ki nas je v svojo družbo poklicala. Pa še ti, dekle, ki se hočeš izročiti Mariji, Jezusu, mladini ... pridi in poglej! Ta izkušnja te lahko za vedno osreči. In po tebi še toliko drugih! Iskren pozdrav in Bog plačaj vsem našim prijateljem, dobrotnikom in botrom, ki podpirate naše pridne in revne otroke. Z vsem srcem se vam zahvaljujemo in za vas molimo. Vaša hvaležna misijonarka iz Brazilije. s. Agata Kociper HMP tropski Amazoniji Rajanje v naselju Bela Vista 20 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK Leto dni na misijonu v Malaviju Pred nekaj meseci sem se vrnila z rdeče-rjave dežele ognjenih zubljev, kjer sem bila na prostovoljnem delu skoraj leto dni. Julija 2004 sem sprejela povabilo poljskega salezijanca Che-sterja, da pridem pomagat v sirotišnico sester matere Terezije in sa-lezijancev v Malaviju. Z velikim veseljem in ogromno hitrostjo sem se ob podpori svoje družine, prijateljev in naših salezijancev pripravljala na delo v Centralni Afriki. Sami mi nikoli ne bi uspelo v dveh mesecih urediti vseh potrebnih potrdil, vize, zdravil, cepljenj. Vsem sem za to zelo hvaležna. 8. septembra 2004 sem z brniškega letališča poletela proti Frankfurtu, naslednji dan pa sem v KERECEV SKLAD Od 1. januarja do 19. februarja 2006 ste darovali: Arčan M., Beričič P, Božič C., Brezavšček R„ Car I., Cesar S., Čeferin M., Flis N„ Francovi, Gomboši C., Hribernik P, Iste-nič Z., Ivkovič L., Klakočer M., Kotnik Š., Krautberger A., Lah T., Lavrič E., Levstek M., Lipovšek P, Marinko M., Mihelčič M., Močnik V., Mohar A., Okorn H., Pajnič J.M., Parovel A., Pave M., Plahutnik P, Potočnik A., Romih M., Strniša A.M., Štu-hec F., Vukan M., Zaman L, Zorčec A., Zupančič A., Žagar F.Č. in nekateri neimenovani dobrotniki. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misi-jone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 3) s pripisom "MIS". Vsem iskren »Bog plačaj!« ZA SALEZIJANSKE MISIJONarjE Johanesburgu presedla še v letalo, ki je letelo v glavno mesto Malavija, v Lilongve. Takoj, ko sem stopila iz letala, je vame butnila vročina. Začela se je sušna doba in vročina šele prihaja, mi je pojasnil Chester, ki me je sprejel na letališču. Odpeljala sva se v sirotišnico sester matere Terezije, v predmestje Kava-le. Sprejela naju je sestra prednica, ki sem jo kmalu začela klicati amai (kar v čičeva jeziku, ki je poleg angleščine uradni jezik v Malaviju, pomeni mati, gospa). Prišli sta še dve sestri in šli smo k otrokom. Ne morem pozabiti radovednih oči, s katerimi so malčki, ki lani še hodili niso, letos pa že tekajo okoli, presenečeno gledali, češ, kdo pa je to. Potem so me zagledali še štiri- in večletni otroci, ki so začeli kričati: »Alendo! Alen-dol«, kar pomeni obiskovalec oziroma obiskovalka. Trajalo je skoraj 14 dni, da so videli in verjeli, da jih nisem prišla le obiskat, marveč bom nekaj časa z njimi. Sest od 54 otrok v sirotišnici je hodilo v državno osnovno šolo, 14 otrok je bilo starih od dve do pet let, 20 otrok je bilo enoletnikov, drugi pa so bili še dojenčki. Nekajkrat so sestre sprejele tudi tri dni stare dojenčke! Otroke, ki so jim starši zaradi različnih vzrokov umrli, so največkrat v sirotišnico prinesli stari starši al i pa tete, stri c i. B i I i pa so tud i otroci, ki so imeli očeta, včasih tudi mamo, pa sta starša zaradi revščine prosila sestre za pomoč. Mleko je v Malaviju veliko dražje kot pri nas. Od živali, ki dajejo mleko, so tam le koze, pa še te imajo domačini raje za vir mesa, kot pa da bi jih molzli. Veselje po afriško Sestre so sprejele najbolj življenjsko ogrožene otroke ne glede na versko pripadnost. Spodbujale so, da so se otroci, ko so bili stari okoli štiri do pet let, vrnili v svojo vas k svojcem. Imeli smo tudi 14-letno deklico, ki ii sestre niso mogle najti doma, poslale so jo v šolo, v sirotišnico pa je prihajala za počitnice. Poleg petih sester je bilo v sirotišnici še nekaj domačink. Skupaj smo poskusile ohranjati malčke čim bolj zdrave in vesele. Delala sem vse. Pri taki množici otrok si ne moreš privoščiti lenobe, počasnosti, izbirčnosti, malo-dušja. Amai je bila zelo vesela, ko sem začela tudi s poučevanjem naših otrok. Učila sem tako tiste, ki so v šolo že hodili, kot tiste, ki še niso. Zaupanje otrok in osnovno znanje čičeva, da sem s poučevanjem sploh lahko začela, pa sem si pridobila na igrišču in ga potem s pridom uporabila na verandi, kjer smo imeli pouk. Počasi so otroci začeli pravilno držati svinčnik v ro- > SALEZIJANSKi VESTNIK | MAREC-APRIL 2006 21 kah, potem smo začeli s pisanjem številk, počasi še z abecedo. Ponosna sem, da pouk še sedaj poteka. Amai je namreč po mojem odhodu poiskala domačinko, ki ima veliko veselje s poučevanjem otrok. S severa države, z majhnega ribiškega mesteca Nkhotakote, župnija pa ima polmer 60 kilometrov (!), sta me poljska salezijanca prosila za pomoč pri sestavljanju seznama sirot. Dobri ljudje s Poljske darujejo denar za šolanje revnih otrok iz župnije, njim pa misijonarji posredujejo osnovne podatke in fotografijo otroka. Več kot 1000 otrok smo fotografirali in vnesli v računalnik. Ostal pa mi je še čas za pomoč Modrim sestram, ki so odgovorne za šolanje predšolskih in osnovnošolskih otrok. V Nkhotakoti šolo ravno odpirajo, šolska stavba seveda še ne stoji, imajo pa že predšolski pouk, prvi in drugi razred v prostih sobah v župnišču. Pomagala sem pri pouku matematike, an- Kako malo je potrebno za radost! gleščine, s pomočjo zgodb s slikami, pri telovadbi in tudi pri pouku ročnih spretnosti. Srednješolci so me prosili za inštrukcije iz naravoslovja in dnevi so bili zapolnjeni. Vendar se je vedno našel čas za smeh, jok, žalost, presenečenja, za učenje čičeva. In če je bilo treba, sem tudi belila učilnice, pribijala železne plošče na streho, pomagala pri gradnji. To ni nič posebnega, vendar je v Malaviju neznosna vročina večino leta, od novembra do marca se vročini pridruži še dež in če želiš kaj pametnega narediti, je res potrebno veliko volje. Konec julija sem prišla v zeleno Slovenijo. Lepo je biti spet doma! Zikomo kvvambiri! Najlepša hvala! Nataša Svetina DON BOSKOVE PROSTOVOLJKE V SVETU ZA BOGA Duhovna dediščina sv. Janeza Boska je v Cerkvi obudila veliko družino posvečenih oseb, med katerimi je tudi svetna ustanova don Boskovih prostovoljk (DBP). Delujejo skoraj po vsem sve- tu, tudi v Sloveniji. Ta duhovni poklic je za marsikoga privlačen in še kako potreben v današnji družbi in Cerkvi. Dekle se na zunaj prav nič ne loči od drugih. Živi svoje življenje v svetu z vsemi problemi današnjega časa. Nekaj posebnega je samo toliko, kolikor v odgovor na Božji klic sredi sveta uresničuje poslanstvo z zaobljubami čistosti, uboštva in pokorščine. NAŠE POSLANSTVO je na laiškem področju. Zavzemamo se za svetne vrednote. Toda naša svetnost je posvečena svetnost, ki nas loči od redovnic, naša posvetitev pa nas loči od laikov. Na svoje poslanstvo se trudimo gledati z očmi Kristusa. Zveste don Bosko-vi karizmi se trudimo delati dobro tam, kjer smo: najprej v svojih družinah, kjer živimo, in na delovnih mestih, saj smo redno zaposlene v različnih poklicih. Tako živeta svetna posvetitev je naše globoko in skrivnostno bogastvo, ki si ga ljudje, s katerimi živimo, ne znajo razložiti. Naša pravila zahtevajo, da z odgovorno tajnostjo varujemo svoj poklic. Tako lažje in bolj učinkovito delujemo tam, DBP pri delu za mlade 22 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE kjer duhovnik in redovnica še vedno nimata mesta. Pripravljene smo prisluhniti vsakemu in mu z veseljem pomagati. Zavzemamo se predvsem za mlade in najbolj potrebne, za tiste, ki so revni na moralnem, duhovnem in kulturnem področju. NIMAMO NOBENIH zunanjih znakov, kot so redovna obleka ali skupno življenje. Povezane smo v skupino, kjer se srečujemo, oblikujemo in si nabiramo novih moči za posvečeno življenje. Občestvo je za nas, kakor za vsak duhovni poklic, središčna vrednota, zato smo med seboj tesno povezane. Ker je naše poslanstvo zelo široko, ga ne bi zmogle brez globokega duhovnega življenja. Samo duhovne vrednote so tiste, ki zagotavljajo eno-vitost človeške osebe. NAŠ USTANOVITELJ je tretji don Boskov naslednik bi. Filip Rinaldi. Toda naše ime je povezano z don Boskom, ki je svetnik mladih, človek navdušenja in drznosti ter neomajnega zaupanja v Marijo Pomočnico. Zato ime don Boskova prostovoljka pomeni tudi prostovoljno hiteti za don Boskom pri osvajanju duš za Boga. M. C. Dekleta, kijih poklic don Boskove prostovoljke zanima, naj se za več informacij obrnejo na cerkvenega asistenta don Boskovih prostovoljk: Jože Pozderec SDB, Ig tel. 01/42.02.552 Poživljamo ljudske Slovenski verniki smo znani po raznih lepih ljudskih pobožnostih. Zato nam pravilnik ZMP v 4. členu ne priporoča nič novega, samo spodbuja nas, da v raznih okoljih, kot so "družina, življenjsko in delovno okolje ter krogi prijateljev", poživimo ljudske po-božnosti in se jih radi udeležujemo. Okolje, kjer naj bi člani združenja pričevali kot dobri kristjani, je tam, kjer živijo. Torej ni treba iti kam drugam in si "naprtiti" kake dodatne napore. Prostor delovanja naj bo predvsem družina, domača župnija, prijateljske skupine, delovno področje, sploh tam, kjer se vsak dan gibljemo in srečujemo z ljudmi. V don Boskovem duhu naj bi ohranjali in poživljali ljudske pobožnosti, ki hranijo in poživljajo vero ljudstva. Vsak član naj bi se odločil vsaj za nekatere od naštetih, ki jih bo bolj vestno in zavzeto opravljal. Naštete so naslednje pobožnosti: "Spomin 24. vsak mesec; rožni venec; devetdnevnica pred praznikom Marije Pomočnice; blagoslov Marije Pomočnice; romanja v Marijina svetišča; procesije; sodelovanje pri življenju v župniji: bogoslužje, ka-teheza, obiskovanje ostarelih in bolnikov, razne usluge v cerkvi ..." Po don Boskovem izročilu nam je drag spomin Marije Pomočnice vsakega 24. v mesecu. Ta dan je za nas zares lahko praznik, saj smo v duhu združeni z neštetimi verniki po vsem svetu, ki se kot mi z zaupanjem ozirajo v Marijo in se priporočajo njeni pri- pobožnosti prošnji In njenemu varstvu ter molijo drug za drugega. Molitev rožnega venca naj ne bi utihnila. Po mnogih župnijah še gojijo bratovščino živega rožnega venca. Don Bosko se je bil pripravljen odpovedati prijateljstvu in pomoči vplivnih in bogatih ljudi, nikakor pa ne vsakdanji molitvi rožnega venca. Vemo, da je rožni venec Marijina rešilna vrv ali lestev, po kateri se verniki vzpenjamo k Bogu. Torej ne samo, da sami molimo, ampak skušamo k molitvi pritegniti tudi druge, zlasti domače. Verniki rakovniške župnije v Ljubljani imajo to srečo in milost, da je njihova župnijska cerkev romarsko svetišče, neštetokrat izpričano kot milostni kraj, kjer Marija dokazuje moč svoje priprošnje pri Jezusu Kristusu. Sicer pa, vsak naš obisk katere koli cerkve je vsakdanje ali tedensko romanje. Koliko milosti bi lahko izprosili, če bi Marijo goreče prosili za mir, za blagoslov našemu delu, za družine, za preizku-šane in bolne, za mlade, za nove duhovne poklice, za papeža... Don Bosko bi nam svetoval, naj večkrat na leto opravimo devetdnevnico k Mariji Pomočnici, zlasti pred njenimi prazniki. Sami ste iz dosedanjih prispevkov že lahko zaslutili, da bi imeli veliko korist, če bi bili povezani tudi v združenju, da bi se spodbujali, si pomagali in navduševali. Vabim vas, da prosite Marijo, naj vam izprosi od Svetega Duha razsvetljenje in tudi moč, da se boste odločili, kakor boste slišali navdih. Tone Ciglar MISIJONSKA RAZSTAVA V GRADU RAKOVNIK o življenju in delu g. Andreja Majcna ob 100-letnlci rojstva bo odprta še do konca junija 2006. Prosimo, če obisk razstave najavite na tel.: 01 427.30.28 (g. Tone Ciglar) Ob romarskem shodu na Rakovniku SALEZIJANSKi VESTNIK | MAREC-APRIL 2006 23 RAKOVN I K Uresničene sanje Prebiram kroniko Rakovnika. In sem začuden: ob tolikih preiskavah med vojno in po njej, s strani enih in drugih in tretjih a kronika salezijanskega Rakovnika je ostaia nedotaknjena. V letih pred drugo svetovno vojno so sa- lezijanci skupaj z mladimi na Rakovniku doživljali veliko lepega, obenem pa tudi marsikatero preizkušnjo. V začetku tridesetih let so bile ukinjene strokovne šole. Odtlej se je na Rakovniku pozornost še bolj usmerila v delo za orato-rij. Tako je dozorela odločitev, da bo treba graditi mladinski dom. Določen je bil odbor, škofija je dovolila salezijancem, da prosijo za les in drug gradbeni material po bližnjih župnijah... Vsa ta velika pričakovanja in začeto delo pa je ustavila vojna. Po več deset letih pa se je v lanskem letu ta velika predvojna želja končno uresničila: mladi na Rakovniku imajo z obnovljeno stavbo ob cerkvi idealne možnosti, da svoj prosti čas preživijo z vrstniki, v varnem in vzgojnem okolju, ob navzočnosti vzgojiteljev in s pestro ponudbo najrazličnejših programov. Ker je bilo na Rakovniku vse bolj živahno, ker so se ljudje naseljevali na bližnjem močvirnatem Barju, Galjevici in Ilovici, so se začele porajati ideje, da bi bila na tem območju ustanovljena župnija. Razglašena je bila L 1956, ob prazniku apostolov Petra in Pavla, za zavetnico pa je dobila Marijo, pomočnico kristjanov. Odtlej se je župnijsko življenje vse bolj razvijalo, v začetku sicer v zelo skromnih prostorih, konec sedemdesetih let je bilo na lokaciji tedanjih hlevov postavljeno za tisti čas lepo in prostorno žup-nišče. Trideset let je služilo namenu, z obnovo stavbe ob cerkvi pa je v lanskem letu pridobilo sodobne in lepo urejene prostore, ki že leto dni služijo svojemu namenu. Zlati jubilej Ob prazniku apostolov Petra in Pavla bo minilo 50 let od ustanovitve župnije Marije Pomočnice na Rakovniku. Ob tej priložnosti se želimo predvsem zahvaliti za številne milosti, ki smo jih bili v teh letih deležni. Tudi zato so se verniki v lepem številu odzvali na pobudo župnijskega sveta, da bi se kot župnija na ta praznik pripravljali z obhajanjem devetih prvih petkov. Da pa bi se nekako seznanili z župnijskim življenjem skozi teh petdeset let, so od januarja do junija vsako tretjo nedeljo zvečer pripravljena razna predavanja oz. drugi kulturni dogodki. Lahko rečem, da se uresničujejo besede, ki jih je pred tremi leti za posebno zgibanko ob začetku obnove stavbe ob cerkvi zapisal predstojnik slovenskih sa-lezijancev Lojze Dobravec: »Ob svetišču Marije Pomočnice je zrasel velik zavod, ki je mladini ponudil šolo, vzgojo, igro in razvedrilo ter rast v veri. V zavodu ob Marijinem svetišču so mnogi našli svoj drugi dom. Po drugi svetovni vojni je življenje v zavodu ob cerkvi zamrlo ... Eni so prihajali, drugi odhajali ... Vedno bolj je propadal in končno ostal prazen in zapuščen. Tak je pričakal salezijance, ki naj bi zopet stopili vanj in z njimi življenje, veselje in radost otrok, mladine, staršev. Potrebno ga bo prenoviti: iz zapuščene tovarne ustvariti dom!« Verniki in mladi rakov-niške okolice ter drugi, ki pridejo na Rakovnik, imajo sedaj tako ob lepem duhovnem svetišču in ob zlatem jubileju župnije v stavbi ob cerkvi svoj pravi dom. JANEZ POTOČNIK ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik SKLAD RAKOVNIK Za obnovo Rakovnika ste od 1. januarja do 19. februarja 2006 darovali: Antolin Žerdin R., Avbar M., Bezek I, Bradeško A., Brus G., Burgar A., Dobravčevi, Dolinar M., DolinšekA., Drobnič A.O., Francelj d.o.o., Gaber J., Glavič i Globočnik A.. Hribernik P, Hrvatin M., Jeršin D., Jurca I., Knez J., Kotnik L, Kotnik Š., Kovačič J., Kozina F., Krajnc H.. Kranjc C., Letnar V., Levstek M., Lukan M., Ma-cuh S., Marolt J.T., Mervič M., Mi-kličM., Mikolič M., MivšekF., Mo-horčič M., Mrzel S., Nagode M., Na-potnikovi, Novak T.N., Oblak B„ Pa-rovel A., Peči in I, Perne A., Petelinovi, Pintar J, Plahutnik P, Podržaj F., Popič A., Potočnik A, Potočnik F., Potočnik M., Povše V, Pšeničnik G., Radelj A., Rancinger F., Reich M., Remšak M., Rihar A., Rot M., Rožanc Z., Rupnik S., Sajkovi, Silvester M., Sinigoj A., Skelovi, Skok M., Skomšek Skubic M., Slapnikovi, Stržinar V., Škibin K., Štuhec F., Ta-lijan F, Tekavec M., Terčelj M., Ur-banija S., Vodovnik F, Vodovnik P, Zabel A., Zaje Barbič, Zaman l„ Zupančič A.G., Žabnikar F., Žveglič M., župnija Rakovnik in drugi neimenovani dobrotniki. Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717, sklic 00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. NAJ VAM GOSPOD POVRNE Nove prostore je blagoslovil vrh. predstojnik Pascual Chavez 24 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK ZA RAST KULTURE IN OMIKE priporoča JOŽE ZADRAVEC Živeti z dobro knjigo Živeti z dobro knjigo! Naša Primorska je razglasila Gregorčičevo leto. Podoba »goriškega slavčka« bo oživela zaradi blagoglasja njegove pesniške besede, srčnosti, nežnosti, tenkočutnosti, kijih izpovedujejo njegovi verzi; človeško stisko in trpljenje je upesnjeval, ljubezen in upanje je klical na svoje rojake in vse človeštvo. Poetična in prozna izpoved resničnega besednega umetnika je resnica življenja, zato nikoli ne zbledi. Vselej nas blagodejno poduhovi. Ilustrirana zgodovina sveta Več avtorjev, D1DAKTA, Radovljica_ Časovni razpon dogajanja: od velikega poka pa vse do zore 21. stoletja. Zemljevidi, zgodovinski pregledi, več kakor 2000 barvnih ilustracij, kratka pojasnila pregledno oživljajo velike civilizacije, med njimi Grčijo, Rim, Kitajsko in Indijo, pa tudi nekatera velika imena iz zgodovine, od Aleksandra Velikega do Ivane Orleanske ter od Michelangela do matere Te-reze in papeža Janeza Pavla II. Poučno in razvedrilno: bogati in revni svet, poskusi odreševati svet in ljudi do poskusov množičnega uničevanja, znanost in tehnologija, Zemlja in planeti, velika verstva in umetnost ... V založbi Di-dakta je izšel tudi prevod nemškega izvirnika Naslada, ki ga je napisala Nobelova nagrajenka za literaturo leta 2004 Elfriede Jelinek, našim bralcem znana po romanu Učiteljica klavirja. Izbrane poezije Simon Gregorčič, MOHORJEVA DRUŽBA, Gorica-Celje-Celovec Ob stoletnici Gregorčičeve smrti je prof. Lojzka Bratuž tenkočutno izbrala in uredila najlepše cvetke iz pesniškega opusa »goriškega slavčka«, akademik dr. France Bernik pa je napisal uvodni esej z naslovom Pesnik po milosti Božji. V opombah je Bratuževa pregledno zapisala zanimiva ozadja (nastanek, izid, spreminjanja) posameznih pesmi po razdelkih (osebnoizpovedne, domoljubne, ljubezenske, pripovedne), še razveseljivejše pa je to, ker je pri uglasbenih navedla tudi imena skladateljev, veliko število slovenskih skladateljev je namreč seglo po muzikalično zvenečih, lepih in blagoglasnih verzih »goriškega slavčka«. Priimki v Brdih Peter Stres, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Izsledke dveletnega načrtnega raziskovanja priimkov v Goriških brdih je prof. Stres povezal v knjigo. Iz priimkov je pregledno marsikaj, med drugim tudi značaj Bricev, vplivi družbenega okolja na njihov nastanek in razvoj, pokončnost ljudi na zadnji straži slovenskega življa; posredno priimki izražajo tudi zgodovino in jezikovne posebnosti časa svojega nastanka. Briška deželica je v preteklosti imela poleg mnogih kolo-nov tudi kmečke »svojake«, prav tako veliko duhovnikov, pravnikov, zdravnikov, skladateljev, pesnikov, slikarjev, šolnikov, ki so čast malega briškega sveta ponesli v bližnji in daljni svet. Goriška Mohorjeva družba spodbuja h kulturi branja tudi najmlajše s slikanico Čigava je ta čarobna palica (zamisel iz otroške domišljije Nine, ilustra-torka Paola Bertolini Grudina) ter po-barvanko Cvetje iz črk Zlate Volarič. Živeti, delati, ljubiti Stanko Gerjolj, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE Obsežna knjiga (376 strani) profesorja za pedagoško psihologijo, didaktiko in pedagogiko religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani lazarista dr. Gerjolja je zgovorna že z naslovi treh poglavij: Bog nas kliče in blagoslavlja, Mojzesova pot od »izgubljenega sina« do narodnega voditelja, Angeli v našem življenju. Z laskavimi ocenami so profesorjeva razmišljanja pospremili pomembni izvedenci različnih smeri: teologije, filozofije, psihologije, bibli-cistike. Gerjolj je na samem začetku postavil iztočnico svojega sporočila: »Sveto pismo je knjiga, ki s svojimi sporočili in razglabljanji o temeljnih vprašanjih ne zastara. Pred tisočletji oblikovana in vedno aktualna besedila nam odpirajo in pomagajo artikulirati vprašanja, s katerimi se srečujemo bolj ali manj vsak dan.« Rože in trnje / Moje življenje Mirjam Tozon, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE »Zakaj sem napisala svoje spomine? Rada bi vam jih ohranila, otroci, ker so tako čudovito lepi in dobri. Nisem pisala novele ali romana, pisala sem vam o svojem življenju. V teh stavkih ni laži, ni potvorb, čeprav se vam bo zdelo marsikaj čudno, izmišljeno...«Zatem se film Moje življenje vrti naprej s srhljivo lepo, prisrčno, prepričljivo, duhovno bogato življenjsko zgodbo. Ugledna glasbenica prof. Mirjam Tozon je svojim otrokom zapustila svoje Spomine in bogato pisemsko zapuščino (v 560 mapah je skoraj 5100 enot). Njena prijateljica Roža Gantar, ki je tipkopis uredila in pripravila knjižno izdajo, je na koncu izluščila duhovne cvetke iz pisem Tozonovi od okoli 70 znanih osebnosti iz umetniškega in širšega kulturnega življenja med Slovenci doma in v izseljenski tujini. VthrSirtt Pili Id Vriimki v Btiik SALEZIJANSKi VESTNIK | MAREC-APRIL 2006 25 ZALOŽBA SALVE i salve Pravilo svetega Benedikta BERNARDOVA KNJIŽNICA 23, Stična, uredil opat Anton Nadrah Prvi zavetnik Evrope, oče zahodnega meništva sv. Benedikt je s svojim Pravilom postavil eno najpomembnejših krščanskih listin. »Ker je Benediktovo Pravilo povzetek duhovne izkušnje mnogih rodov starih menihov, je odraz najgloblje starokrščanske duhovnosti ter ima zato za poglobljeno krščansko življenje trajno vrednost,« piše opat Nadrah v uvodnem razmišljanju. Menihi, ki so živeli po Benediktovem Pravilu, so pokristjanili Evropo. V stiski knjižici so objavljeni le nekateri odlomki, ki utegnejo zelo koristiti poglobljenim kristjanom. Iz mojega življenja Joseph Ratzinger, avtobiografija, NOVI SVET Izvirnik La mia vita je poslovenila dr. Marija Zupančič. Življenjsko zgodbo prvoosebno pripoveduje kardinal Ratzinger. Ta lok se vije od otroštva v družini vestnega orožnika in dobre matere, sklepajo pa ga razni intervjuji in nagovori, ko je postal papež Benedikt XVI. V preprosto, razumljivo, prepričljivo, izklesano pripoved vdirajo prvine globoke vere, predanosti Cerkvi, molitvi, krščanskim izročilom, vstaja nečisti čas vojnega nasilja in trdega družinskega življenja, hkrati pa tudi velike osebnosti, ki jih je mlad študent teologije odkrival med svojimi profesorji. Založbi Novi svet daje odlično spričevalo tudi izbor priročnih knjižic. Dnevi tišine / dediščina velikega papeža vsebuje številne duhovne utrinke iz govorov papeža Janeza Pavla II., Spomin srca obsega 365 misli na temo hvaležnost, Kruh, ki daje življenje obsega 365 utrinkov za življenje iz evharistije, Pri krščanskih koreninah Evropske zveze dokumentira zgodovinske in kulturne korenine stare celine, globoke krščanske, svetostne osebnosti pa so Zvezi postavili temelje (Robert Schuman, Konrad Adenauer in Alcide De Gasperi). i Joseph Ratzinger IZ MOJEGA ŽIVLJENJA Andrej Majcen /dobrotna Božja sled MISIJONSKA PRIČEVANJA 12, zbornik uredil Tone Cigiar Zbornik predavanj na študijskem dnevu v dvorani rakov-niškega gradu, 22. oktobra leta 2005, o misijonarju Andreju Majcnu ob 100. obletnici njegovega rojstva je v celoti uglašen na pričevanje, ki ga je višji predstojnik slovenskih salezijancev Lojze Dobravec opredelil v uvodu: »To je podoba dobrega in ljubeznivega človeka, vzornega duhovnika in redovnika, iskanega spovednika in duhovnega voditelja ter gorečega misijonarja.« Vietnamski salezijanec Janez Ty, Peter De pa ga je imenoval patriarha, Abrahama, duhovnega očeta. »Spomin hvaležnosti na Vas bomo nosili vse življenje s seboj kot posebno milost, ki nam je bila podeljena.« Trinajst predavateljev upodablja duhovno podobo velikega misijonarja. Kako najti pravega PVital Vider, zbirka KNJIŽICE, 174 Imeti srečen zakon, razumevajočo družino je najlepša vezenina življenja. V uvodu v knjižico p. Vider piše: »Težka in tvegana naloga je najti človeka, s katerim bi lahko vse življenje bival in z njim delil lepe in osrečujoče trenutke, a prenašal tudi težke dni z vsemi preizkušnjami. Večina mladih si to želi, a koliko je v tem uspešnih? V Sloveniji že skoraj vsak drugi zakon razpade. Mnogi pa se niti ne upajo vezati s poroko, ker niso globoko prepričani, da so našli pravega.« Prijatelj mladih družin, njihov duhovni sopotnik in svetovalec, p. Vider, odstira poglede na pot, ki pelje k uspešni izbiri življenjskega sopotnika. Križ - naše upanje in zmaga Branko Balažic, POSTNE NEDELJE, posebna izdaja za otroke Šestim nagovorom ob postnih nedeljah v letu 2006 bi lahko rekli tudi kateheze za otroke. Jezusovo trpljenje, umiranje, smrt so vodilni motivi, ki jih postni čas oznanja vse do velikonočne vigili-je, ki napoveduje največji praznik krščanske vere-Jezusovo vstajenje. Vsaka sporočilna enota je trodelna: uvod (s sodelovanjem otrok), homilija / nagovor (izhodišče je svetopisemsko besedilo) in predložene prošnje za vse potrebe (otroci jih na svoj način oblikujejo poleg običajnih prošenj). Otroci bodo v nagovorih našli veliko spodbudnega za svojo duhovno rast, odrasli pa bodo gotovo vse razumeli, kajti tudi njim je namenjena postna misel, da bi jo delili skupaj v družinskem okolju. Kako zelo bodo zapisane homilije prav prišle duhovnikom, ki jim za pripravo nedeljske pridige pogosto zmanjkuje časa. KRIŽ - NAŠE UPANJE IN 2MACA PRIPRAVA ZA TISK | ZALOŽBA | VIDEO | TRGOVINA Rakovniška 6 | Ljubljana trgovina je odprta 01 427 73 10 vsak delovni dan 8.00-18.00 info@salve.si ob sobotah 8.00 -13.00 www.salve.si ter ob romarskih shodih 26 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK SALEZIJANSKI VESTNIK VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. x Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovnlška 6 1000 LJUBLJANA tel.: 01/42.73.028 faks: 01/42.80.579 NAŠI RAJNI t Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Mašne zveze in molivci za duhovne poklice Božič Zofija, Ponikove Bratuša Jožefa, Rogaška Slatina Čuček Genovefa, Voličlna Hrvatic Ivan, Celje Jekovec Jerica Kuhar Lea in Gabrlel, Ljubljana Lunder Pavla, Velike Lašče Meglic Ivanka, Logatec Ozebek Cecilija, Šebrelje Peterna Jožefa, Mošanjci Pisar Avguština, Ravne na Kor. Plaskan Ivanka, Polzela Štefe Doroteja, Trstenik Štrubelj Milka, Videm Dobrepolje Taslč Franc, Sevnica Vodlan Tone, Kamnik AMALIJA - MALIKA POLJŠAK 1930-2005 Božični praznik, 25. december 2005, rojstni dan Odrešenika kot človeškega otroka - Marijinega sina, je za rajno Mallko postal praznik rojstva-dies natalis - za nebesa, kakor kristjani Imenujemo prehod iz zemeljskega v nebeško življenje. V luči božičnih praznikov zasveti Malikino preprosto življenje v novi, odrešenjski luči. Malika se je rodila 29. marca leta 1930 na Blatnem vrhu v župniji Šentru-pert nad Laškim. Zaradi težkih takratnih časov je bila njena mati Marija prisiljena zapustiti svoj dom in z desetmesečno hčerko Maliko priti služit na kmetijo Sivkovih v Curnovcu v šentruperški fari. Po dobrem letu dni je njena mati dobila službo v Celju, Malika pa je ostala na Sivkatovi domačiji, kjer je odraščala in pomagala pri kmečkih in gospodinjskih opravilih vse do leta 1973. Takrat je odšla v salezijanski zavod v Žellmlje, kjer so se vzgajali številni bodoči slovenski duhovniki. S preprostimi deli, ki jih je opravljala, je na svoj način prispevala k velikemu namenu Cerkve na Slovenskem, ki so duhovni poklici. Tu je neutrudno delala do upokojitve In ostala vse do svoje bolezni (2004), ki jo je priklenila na bolniško posteljo. Zadnje poldrugo leto jI je dom za ostarele v Ormožu nudil primerno nego in oskrbo. Zahvala gre dobri Sivkatovi domačiji, ki je Mallko sprejela, in še posebej mami Angeli (poročeni Seitl), ki je, le trinajst let mlajša, bila Maliklna botra. Zahvala gre tudi Seitlovim in dobrim sosedom, ki so Maliko spremljali z ljubeznijo in naklonjenostjo vse do njene smrti. Pokojna Malika se je vseh svojih rada spominjala, o njih pripovedovala in jim voščila za praznike. Za svojo mamo, dobrotnike, sosede in znance ter za pozabljene duše v vicah je redno naročala svete maše. Ime Amalija po domače pomeni ljubljena, po staronemškem izvirniku pa pridna In delavna, in taka je bila. Kljub velikim preizkušnjam je Malika postala zgled dobre in zveste Gospodove pričevalke, ki nas utrjuje v veri, krepi v upanju in spodbuja k ljubezni do Boga In do bližnjega. Na bogoslužni praznik Svete družine se je k njenemu pogrebu v Želimljem zbralo dvanajst salezijanskih duhovnikov, da so se skupaj s predstavniki želimeljske skupnosti, pevkami in pevci iskreno zahvalili rajni Maliki za njeno dolgoletno in nesebično pomoč v salezijanskem zavodu. Molitev za njen mir in pokoj so pridružili Jezusovi daritvi. Odrešenik sam naj bo njena nagrada za nesebično darovanje v služenju drugim. Gospod sam naj jI podeli polnost radosti in življenja v družbi svojih svetih In Izvoljenih. A. S. S. Razpis za Ritem Duha 2006 Salezijanski mladinski center Maribor in Radio Ognjišče objavljata razpis za Ritem duha 2006. Čas za pošiljanje glasbenih prispevkov: do 17. aprila 2006. Več na spletni strani ritemduha.net. Objavljen je razpis za Rok za oddajo prispevkov: 7. www.ritemduha.net SALEZIJANSKi VESTNIK | MAREC-APRIL 2006 27 PISMA VELIKOKRAT SE VAS vseh spominjam in se vam zahvaljujem za vaša dobra dela, ki jih storite tukaj na zemlji. Vem, da se žrtvujete in si prizadevate, še zlasti za mlade, da bi nam pomagali na popotovanju proti nebesom. Veliko koristnega storite tudi z molitvami - pa saj smo prepričani, da bo vse stokratno poplačano pri Bogu. To vam iskreno želim in tudi veliko molim za vse, drugo ne morem. Želim vam zdravja in vse lepo ter dobro. Pošiljam dar za mlsijone. Saj boste vi poslali tja, kamor je potrebno, ker najbolje veste, kam. Anica POŠILJAM MAJHEN DAR za Sa-lezijanski vestnlk, ki ga zelo rada prebiram, čeprav mi oči zelo hitro pešajo; stara sem namreč že 87 let. Se vam prav lepo zahvaljujem za vaš trud in skrb. Upam, da bom spomladi še toliko pri moči, da bom še prišla na Rakovnik. Saj tja hodim že od otroških let. Hodila sem z očetom, potem s kako prijateljico, tako da sem prav malokdaj izostala od tega romanja. Upam, da bom tudi letos zmogla in prinesla svoj dar. Hvala lepa za ves trud, ki ga vlagate v tako dobre stvari. Se priporočam v molitev. Posebej priporočam naše mlade družine in našo mladino. Bog vam povrni za vse. Marija DODATNO ŽREBANJE ZA LETO 2005 ROMANJE V KRAJE SV. JANEZA BOSKA Izmed vseh pravilnih rešitev šestih križank Salezijanskih vestnikov v I. 2005 je na praznik sv. Janeza Boska na Rakovniku lanski novomašnik in voditelj vseslovenskega projekta Oratorij Jure Babnik izžrebal 10 nagrajencev, ki imajo posebne popuste za romanje v don Boskove kraje od 26. do 30. aprila letos. Izžrebanci so: 1. nagrada - 1x: (100 % popust, zastonj romanje): KATJA VRENKO, Ljubljanska 22, 1381 Rakek. 2. nagrada - 2x: (50 % popust - cena samo 17.500 SIT): JURE KAVČIČ, Racovnlk 23, 4228 Železniki in ŠPELA TRDAN, Želimlje 39b, 1291 Škofljica. 3. nagrada - 3x: (30 % popust - cena samo 25.000 SIT): URŠKA GOJAK, Dole 3,1291 Škofljica; MARIJA LATIN, Trata Vll/14,1330 Kočevje in VIDA LEBAN, Gorica 25, 3263 Gorica pri Slivnici. 4. nagrada - 4x: (15 % popust - cena samo 30.000 SIT): ANICA KOSALEC, Prešernova 9a, 9240 Ljutomer; IVAN KRANJC, Kuzeletova 8,1210 Lj. Šentvid; MARIJA KUZMA, Šalincl, 9242 Križevci pri Ljutomeru in SEBASTJAN TRPIN, Adamičeva 3b, 1290 Grosuplje. Če nagrade ne želite izkoristiti sami, lahko izberete tri načine, kako jo vnovčiti: 1) lahko jo namenite komu izmed svojih znancev in sporočite njegovo ime; 2) lahko jo zamenjate za knjižno nagrado do višine zneska; 3) nagradi se odpoveste v korist drugemu romarju, ki bi rad šel na romanje, pa za to nima dovolj sredstev; organizator romanja pa bo iz seznama zainteresiranih izbral tistega, ki ustreza pogojem. Na hišna vrata potrka berač In reče precej debelušni gospodinji: "Lačen sem! Že cel teden nisem jedel!" "0, srečnež!" je vzkliknila gospodinja. "Ko bi le tudi jaz imela tako močno voljo!" "Ta vžigalica se noče in noče prižgati!" "Zakaj pa ne?" "Ne vem. A prejšnjič se je takoj prižgala!" Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Janeza. "Zakaj ste ubili zajca, če niste član naše lovske družine?" "Zato ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine." Duhovnik po končani maši: "Drage faranke in farani! Zopet bomo zbirali prispevke. Ker imamo gumbov že dovolj, vas prosim, če v pušico vržete še igle in niti!" ROMANJE BRALCEV SALEZIJANSKEGA VESTNIKA V KRAJE SV. JANEZA BOSKA 26. 4. 2006 ob 22.00 odhod z Rakovnika, vračanje v nedeljo, 30. 4. 2006, pozno zvečer. Cena romanja: 35.000 SIT za odrasle; otroci in mladi 20% popusta (28.000 SIT). Cena vključuje prevoz in 3x polpenzion (večerja, prenočišče, zajtrk). Prijave zbiramo do zapolnitve mest. Nekaj mest je še prostih. Prijavite se na naslov: Janez Potočnik, Rakovniška 6,1000 Ljubljana ali e-pošta: janez.potocnik@salve.si Geslo tokratne križanke pošljite do 14. aprila 2006 na uredništvo Salezijanskega vestnika. Izžrebali bomo 5 nagrajencev. 1. nagrada: 3—dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanskl zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci; 2. nagrada: knjiga V. Schauber, Svetniki / varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve); 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve). Bi bili, prosim, malo pri miru?! Predsednik parlamenta je v bolnišnici. Poslanci mu pošljejo telegram: "S 75 glasovi za in 12 proti vam želimo čimprejšnje okrevanje!" 28 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK NAGRADNA KRIŽANKA VIŠINA SEST. STAVB M. N. GLEDE NA OKOLICO ROČNA MASAŽA - STISKANJE MIŠIC LETALIŠČE SALEZI-JANSKI VESTNIK NEHVALEŽNO VEDENJE DRŽAVNA BLAGAJNA SEVERNI JELEN REKA V TURČIJI IZREZ FILMSKEGA PRIZORIŠČA ELEKTRON. OBDELAVA PODATKOV (OKRAJŠ.) JEZERO V TURČIJI SENČNA STRAN NRAVNOST, MORALNOST VELIKA NERODNA ŽENSKA NAGLAS, ZNAMENJE ZA POUDAREK REKA NA ŠVEDSKEM KEMIJSKI ELEMENT NATRIJ VSILJENO DEJANJE DRUŽBENI POLOŽAJ MISA NOVAK SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU STEKLENICA Z IZOLACIJO ŽENSKO IME GL. MESTO POKRAJINE TIGRE V ETIOPIJI KDOR ŽANJE ŽITO RIMSKI BOG SONCA, TUDI ZAČIMBA BOKSARSKO BORIŠČE NOGOMETNI KLUB MUSLIMAN. M. IME MANJŠE NASELJE MOČAN EKSPLOZIV ZNAČILNOST SAJAVEGA LENONOVA VDOVA 2. IN 1. SAMOGL. GRŠKI KIPAR (5. ST. PR. N. ŠT.) DOMAČA OBLIKAM. IMENA ERNEST NAT TURNER NEMŠKI FILOZOF IN PISATELJ GEORG KRADUIVEC, ZMIKAVT SALEZIJANSKI VESTNIK Nagrajenci prejšnje nagradne križanke 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijan-ski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci: Marica PEČNIK, Partizanska 44, 4220 Škotja Loka. 2. nagrada: knjiga V. Schauber, Svetniki -varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve): Franc KOS, Martinjavas 9, 8230 Mokronog. 3. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve): Petra, Alenka Marinka CIMERMAN, Vinje 47 g, 1262 Dol pri Ljubljani; Luka KUZMA, Šalinci 31, 9242 Križevci pri Ljutomeru In Anica REPINC, Polje 24 a, 4264 Bohinjska Bistrica. Geslo v prejšnji nagradni križanki je bilo: Frančišek Šaleški ORATORIJ ZA DRUŽINE V VERŽEJU Družine, ki želite preživeti dopust (počitnice) v prijetnem družabnem in duhovno bogatem ozračju, si rezervirajte teden od petka 7. do petka 14. julija 2006. Čaka vas veliko pestrih trenutkov, kot se spodobijo za oratorij. Prepletanje igre, zgodbe, kopanja v raznih okoliških termah, molitve, romanje, izleti, predavanja, degustacije, delo po skupinah... Vse to bomo povezali v skupno temo: GRADIMO DOM. Potrudili se bomo, da bo lepo in ugodno. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Salezijanski zavod Veržej Tel: 02 588 90 60 GSM: 031 319 242 (Jožef Krnc, voditelj) www.donbosko.si/verzej SALEZIJANSKi VESTNIK | MAREC-APRIL 2006 29 DUHOVNE VAJE ŽELIMLJE 10.-12. marec: Za ministrante. Informacije in prijave: Peter Pučnik BLED 24.-26. marec: Za dekleta 5.-9. razreda Informacije in prijave: s. Marija Imperl ZA ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH 7. - 9. april: Koprivnik, duhovne vaje. Informacije in prijave: Janez Potočnik MOLIVCI ZA DUHOVNE POKLICE, ČLANI MZ IN DRUGI 5.-8 julij: KUREŠČEK 20.-23. julij: VERŽEJ Za obe skupini velja: začetek v četrtek ob 18.00 uri s sveto mašo, zaključek v soboto s kosilom. Prijave Ivan Turk POSTNE DUHOVNE VAJE ZA MLADE 1. MIRENSKI GRAD: 3.-5. marec 2. BLED 1.: 10.-12. marec 3. BLED 2.: 17.-19. marec 4. VERŽEJ: 24.-26. marec 5. POHORJE: 31. marec.-2. april Informacije in prijave: Marko Košnik, Jože Vidic CELODNEVNO SREČANJE DRUŽIN Veržej, 14. maj 14. maja bo tradicionalno enodnevno srečanje za družine. Začetek ob 9.00 uri, sklep ob 16.00 uri s sveto mašo. Poskrbljeno bo za varstvo otrok in primeren program zanje. Prijave: Ivan Turk DUŠA - duhovna šola za animatorje, Rakovnik 6. srečanje: 19. marec 7. srečanje: 23. april Informacije in prijave: Marko Košnik I DON BOSKO Slovenija spletni portal: www.donbosko.si UTRINEK POD MARELO 17. april - velikonočni ponedeljek. Na Rakovniku. Pevsko- glasbeni koncert mladih iz SMG. Informacije In prijave: Marko Košnik ENODNEVNO SREČANJE DRUŽIN ŽELIMLJE, 7. maj Informacije in prijave: Peter Pučnik VERŽEJ, 14. maj Informacije in prijave: Ivan Turk ROMARSKI SHOD POHORJE - DOMINIKOV DOM, 7. maj, nedelja popoldne ob 15.00: Romarski shod ob prazniku don Boskovega učenca Dominika Savia, zavetnika mladih, ministrantov... TEDEN ANIMATORJEV V SALEZIJANSKIH KRAJIH Animatorji, ki sodelujejo s sestrami HMP bodo letošnji teden animatorjev preživeli v Mornesah - rojstnem kraju sv. Marije Mazzarello in obiskali Torino - don Boskovo mesto. Vabimo animatorje in druge mlade, ki bi radi preživeli teden dni v krajih salezijanskih začetkov, da se jim pridružite od 18. do 23. avgusta 2006. Polna cena znaša 40.000 SIT. Cena vključuje prevoz in 5x nočitev s polnim penzionom. Informacije In prijave: s. Marija Imperl Prijaviš se do 13. maja 2006. Ob prijavi vplačaš 10.000 SIT. www.oratorij.net RAKOVNIK, 11. marec, sobota Za animatorje oratorljev VERŽEJ, 12. marec, nedelja Za animatorje oratorijev ŽELIMLJE, 12.-14. maj Za voditelje oratorlja - začetno usposabljanje. Informacije in prijave: Jure Babnik INFO _______ Jure BABNIK | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana j 01 427.13.42 | 041 856 452 | jure.babnik@salve.si Matej CEPIN | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana 01 427.71.40 s. Marija IMPERL | Partizanska 6 | 4260 Bled | 04 574.10.75 Marko KOŠNIK | Rakovniška 6 j 1000 Ljubljana j 01 427.30.39 | 051 337 556 j marko.kosnik@salve.si Janez POTOČNIK j Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana j 01 427.30.28 | 041 215 711 | janez.potocnik@salve.si Peter PUČNIK j Želimlje 46 j 1291 Škofljica | 01 470.21.23 | 040 360729 | peter.pucnik@zelimlje.si Miran SAJOVIC | Rakovniška 6 j 1000 Ljubljana j 01 427.13.42 | 041 855 351 j miran.sajovic@guest.arnes.si Ivan TURK | Puščenjakova 1 | 9241 Veržej | 02 588.90.60 ali 031 358.018 j ¡van.turk@salve.si Jože VIDIC j Tabor 29 j 1380 Cerknica I 01 709.68.80 j 041 728 293 30 MAREC—APRIL 2006 I SALEZIJANSKI VESTNIK FRANCE ŠKRABL Družino Bosko je prizadela še ena velika preizkušnja. Oče Frančišek je iznenada hudo zbolel in čez nekaj dni je zaradi pljučnice umrl. Zdravnik si je zelo prizadeval, da bi mu pomagal, toda vse je bilo zaman. 12. maja 1817 se je poslovil s tega sveta. Bilo mu je komaj 33 let. Sin Janezek takrat še ni dopolnil polni dve leti življenja. Ta dogodek je Janezu Bosku ostal vedno v spominu, še posebno pa materine besede ob tem dogodku: "Glej, Janezek, zdaj nimaš več očeta." Sam Janez Bosko pripoveduje: "Vsi so že odšli iz sobe rajnega očeta, jaz pa sem hotel na vsak način ostati. 'Pridi, Janezek,1 me je mama prijazno silila. 'Če ne gre ata, tudi jaz ne grem,1 sem odvrnil. 'No, pridi, moj mali, očeta nimaš več.' S temi besedami me je dobra mama vzela v naročje in me odnesla iz sobe. Zajokal sem, ker sem videl jokati mamo." Odločujoča sprememba Za mlado vdovo pa je bil to odločujoč preokret v življenju. Začeti je morala z novim, bolj samostojnim načinom življenja. Sedaj je morala za vse skrbeti sama, posebno si je prizadevala za primerno vzgojo in preživljanje treh sinov. Iz ljubezni do njih se ni hotela še enkrat poročiti, čeprav je imela ponudbe. Rekla si je: "Bog mi je dal enega moža in mi ga je tudi vzel. Na smrtni postelji mi je mož pustil tri fante in jaz bi bila kruta mati, če bi jih sedaj, ko me potrebujejo, pustila na cedilu. Nikoli jih ne bom zapustila, čeprav bi mi kdo hotel dati zanje vse zlato in srebro tega sveta. Sedaj je moja največja naloga, da skrbim za njihovo krščansko vzgojo." Marjeta je vedno tako načrtovala življenje v družini, da je lahko dobro vzgajala svoje otroke, kajti to je bil njen prvi cilj in največja naloga. Naravno, da je pri tem uporabljala tudi izkušnje svoje matere. Poleg tega pa je imela tudi sama izkušnje iz svojega doma, kjer je imela sedem bratov in sester. Na žalost pa je gospa Occhiena, to je Marjetina mati, umrla 22. marca 1818. leta, stara komaj šestdeset let. Od takrat si hči Marjeta ni mogla več pri njej pridobivati izkušenj, zato se je še z večjo ljubeznijo in vdanostjo povezala s taščo, s katero je živela nekaj let skupaj v Becchiju. Pa tudi tašča je leta 1826 umrla. Marjeta je imela taščo rada. Njeno avtoriteto je branila pred otroki, tako da so tudi njene opomine radi sprejemali. Ko je bila tašča še zdrava, sta se radi pogovarjali in si medsebojno pomagali, ko pa je tašča zbolela, pa ji je Marjeta stala ob strani. Vzgoja otrok Morala je premagovati tudi nekatere težave, na katere je naletela pri vzgoji svojih otrok. Težav ji sicer nista delala njena sinova, ampak pastorek Anton, ki se je vedno čutil kot "pastorek". Vendar to ni bilo edino: Anton se je čutil po drugi poroki svojega očeta ogoljufanega za nekatere pravice in prednosti, ki bi mu naj pripadale. Do svoje mačehe se je vedel zelo rezervirano, včasih celo sovražno. Prav zaradi tega je bila do njega zelo pozorna in ga je obravnavala kot prvorojenca. Kljub temu pa je prihajalo do neprijetnih dogodkov. Ne redko je Anton tepel svoja mlajša brata, mačehi pa je posebno zameril, ker se je zanju zavzemala. Včasih je prišlo do popuščanja napetosti komaj pri skupni večerni molitvi, ko je mati pri molitvi očenaša pri prošnji in odpusti nam naše dolge pogledala najstarejšega in ga opomnila: "Sedaj povej to prošnjo!" Potem se je opravičil. Marjeta je imela zanj tako dobre kot stroge besede, dajala mu je toliko dela, kolikor ga je lahko opravljal. Do najtežjega spora je prišlo zaradi vprašanja šolanja mlajših polbratov. I SE NADALJUJE SALEZIJANSKi VESTNIK | MAREC-APRIL 2006 31 SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER CELJE ■ Foto: arhiv SMO Salezijanski mladinski center je namenjen veselju, razgibanim dejavnostim, pesmi, igram, učenju krščanskega življenja ... Naš je še v nastajanju. Naša želja je, da bi se mladi tu počutili doma In da bi se tudi starši aktivno vključili. Za vso okolico je salezijanski mladinski center dobrodošla sprememba. Za vse pa je velik izziv, da zaslutijo vrednoto zastonjskega darovanja, da se učijo skupinskega dela, da koristno preživijo del svojega prostega časa, da se učijo za življenje. Salezijanski mladinski center Celje Don Boskov trg 1 | 3000 Celje 03/42.82.954 | smc.celje@salve.si