SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL O KOORDINACIJSKIH ODBORIH ZS V KS Interes ljudi ne mara dolgih poti Delegati občinske konference SZDL so na seji 7. marca, ki jo je vodil njen predsednik Nilko Lukež, spregovorili o delovanju članov osnovnih organizacij zveze sindikatov v socialistični zvezi s poseb-nim poudarkom na delcvanju v KS. Ideja za to obravnavo se je porodila lani, na 11. vcolilni seji OK SZDL, ko so obravnavali delovanje članov ZK v socialistični zvez/. V drugi delovni točld dnevnega reda so brez razprave m phpomb soglašali s predlogom letašnjih možnih prejemniikov srebrnih priznanj Osvobodilne frontc, kot ga je pripravila in pretdlagala žirija za priznanje in odlikovanje pri P OK SZDL. Predlog smo objavili že v prejšnji številki Naše skupnosti in je v razpravi.. Dokončen predlog bo oblikovalo predsed-stvo OK SZDL v začetku aprila. Sindikati v krajevnih skupnostih Uvod k tej točki sta d;ala An-drej Mozer, profesionalni ičlan IO P OK SZDL in Marija Fedran, predsednica občinskega sveta ZS. Andrej Mozer je poroča] o pogo-vorih na to temo v KS Zelena jama, v kateri so številne delovne organizacije in v KS Vevče-Zg. Kašelj, ki že od nekdaj velja za primer zglednega sodelovanja med KS in Papirnico. Dejal je, da je razprava na to temo pirevajali teorije na to temo v praksii. Pove-dal je, da ob tej temi v krrajevnih skupnostih ni bilo zaslediiti nav-dušenja. Pogovori so billi slabo udeleženi, zaključki pa pcodobni. Delo koordinacijskih oodborov sindikainih osnovnih orgsanizacij v KS se ni obneslo. Ostali sso zgolj na papirju in brez vsakršme prak-tične vrednosti. Sicer pa otbstajajo številna in raznolika sodellovanja med krajevnimi skupnosBtmi in delovnimi organizacijami. Wendar interes ljudi ne mara dolgiih poti, on se ne meni za formaalne in predpisane oblike. Marija Fedran, predsednica OS ZS, pa je povedala, da so pred leti veliko delali na tem, da bi koordinacijski odbori sindikata v krajevnih skupnostih bili dobro sestavljeni in bi funkcionalno za-živeli. Vendar, ko so pred krat-kim na nekaterih organih ocenje-vali delo koordinacijskih odbo-rov, so prišli do podobnih zak-ljučkov kot v socialistični zvezi. Enotni so si bili, da je v sindikatih treba oblike sodelovanja s krajev-nimi skupnostmi razvijali tudi v prihodnje, vendar le tiste, ki so se v praksi izkazale in dajejo re-zultate. Za njima so se zvrstili številni razpravljalci, večina pa je raz-pravljala širše, kot je narekovala točka dnevnega reda. Malo o sin-dikatu m več o medsebojnem so-delovanju delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Razprav-ljalci so naštevali najrazličnejše oblike sodelovanja, ki so v praksi. So trajne oblike sodelovanja in so tudi kratkotrajne, akcijske oblike sodelovanja, so take, ki nastanejo iz obojestranskega interesa in so tudi take, ki nastanejo na podlagi osebnih poznanstev in dobrih od-nosov vodstva KS s poslovodno strukturo v delovni organizaciji. V razpravi so sodelovali: Niko Lukcž, Andrej Mozer, Marija Fedran, Andrija Vlahovič, Ivo Samec, Jože Meden, Janez Trontelj, Stane Matjažič, Tomo Žontar, Tone Korošec in Dobri-voje Vukosavljevič. To je najkrajša in najučinkovi-tejša pot do dobrih medsebojnih rezultatov. O primerih dela koor-dinacijskih odborov sindikatov v razpravi ni bilo slišati. Razmere zahtevajo neposrednješe oblike sodetovanja. Imamo pa primere sodelovanja osnovnih organizacij sindikata z osnovnimi šolami, vrtci, družbenimi organizacijami in društvi. Take oblike bo morali še spodbujati, saj pomenijo izena-čevanje razmer za delovanje in so hkrati most med delovno organi-zacijo in terenom. Sodelovanje med sindikatom in socialistično zvezo v krajevni skupnosti je zelo redko, naveže se pogosteje ob skupnih praznovanjih ali širših družbenih manifestacijah, kot so volitve in podobno. Seveda pa je prvi pogoj sodelovanja med sindi-katom in SZDL v KS najprej do-bro delovanje osnovnih organiza-cij sindikata v delovnih organiza-cijah in socialistične zveze v KS. (nadaljevanie na 2. strani) SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL O KOORDINACIJSKIH ODBORIH ZS V KS Interes ljudi ne mara dolgih poti (nadaljevanje s 1. strani) Ce tega ni, ne more priti do sode-lovanja, pa če tudi bi imeli koor-dinacijske ali kakšne drugačne odbore. Vprašljive pa so tudi de-legatske poti s strani sindikata in DO v krajevni konferenci SZDL ali skupščini KS, je med drugim v svoji razpravi ugotovil Jože Me-den, predsednik KK SZDL Vevče-Zg. Kašelj. Ivo Samec, predsednik občinske skupščine, pa je razpravi dal še širše dimen- zije. Ugotovil je, da nam razmere v delegatskem in skupščinskem sistemu nenehno kažejo na pre-majhno sodelovanje in usklajeva-nje interesov med krajevnimi skupnostmi ter delovnimi organi-zacijami. še zlasti ob sprejemanju prostorskih ureditvenih načrtov, kadar gre za prostorske širitve de-lovne organizacije, ob ekoloških vprašanjih, vprašanjih mestnega prometa, skupne rabe prostora, objektov in podobno. V takih pri-merih je potrebno obojestransko usklajevanje interesov na terenu, v KS in ne šele v delegatskih klo-peh. Kdo naj bo nosilec pobud v takih primerih, ali sindikat ali SZDL, ali ZK ali kdo drug, se po mnenju Iva Samca ne da predpi- sati. Pomembno je, da je prisotna subjektivna sila, ki s posluhom organizira oblike sodelovanja, v katerih se lahko polno izrazi in uskladi interes ljudi. Niko Lukež, predsednik OK SZDL, pa je v zaključkih raz-prave še dodal, da so primeri tudi nesprotujočega si interesa med DO in KS in da je zelo po-membno, da tudi v takih prime-rih pride do medsebojnega sode-lovanja. Taki primeri so zlasti na področju onesnaževanja okolja kar pogost pojav in terjajo veliko mero zrelosti, medsebojnega za-upanja in strpnosti. Po njegovem mnenju bo v prihodnje potrebno več sodelovanja tudi med poslp-vodnimi strukturami v DO, vod- stvi krajevnih skupnosti ter izvrš-nimi sveti v občini in mestu. Treba je razvijati nove gibčne in učinkovite oblike medsebojnega sodelovanja, oblike, ki se v praksi niso izkazale, pa pozabiti. S. GERLICA