NA LAZAH PIHA BISTRA SAPA
Kmečka korenina ne popusti
Za pristno kmečko mizo ob krušni peči bi lahko sedel v pogovoru z Nandetom Kapla-nom debele ure. Na Lazah 2 je doma prava kmečka korenina. Možak bi s svojo sloko postavo, zagorelim obrazom (na morju še ni bil), kiklopskimi dlanmi, s srebrom prepre-denimi brki in lasmi in izvirnim izrazoslov-jem lahko vstopil v marsikateri kader slo-venskega domačijskega in partizanskega filma.
Nande Kaplan. Po dolgih lctih boja za življenjski obstoj, za narodni obstoj in za pravično povojno izgradnjo odmaknjenih krajev ni v njem izgorelosti za današnji in jutrišnji dan. Kot, da vetrovi, ki bijejo Laze leto in dan, ne dovoljujejo vdirati v možako-' vo telo in zavest niti kanček slabosti, neči-mrnosti, samozadovoljstva.
V zapisu »Razvoj odborov OF in delova-nje narodne zaščite v Robu leta 194101942« je Iva Škulj-Albreht omenila Nandeta Kaplana kot člana vaškega odbora OF na Velikem Osolniku in člana zasede Narodne zaščite, ki se je 20. maja 1942. leta spopadla z italijanskimi fašisti na Kuclju.«
Prvi čas v.'''¦;::¦¦- ¦-¦ •¦¦¦¦> v ¦>-;¦•
Takrat, ko je bil v Društvu kmečkih fan-tov in deklet na Velikem Osolniku, ko je
vsesava! vedenja o Oktobrski revoludji, se vključeval v tekmovanja koscev, grabljic in žanjic, presliševal vabila vaških posebnežev na »pomembne« ministrske in cerkvene obi-ske v Robu, je bil za kmeta in delavca težak čas. »Ob treh zjutraj sem šel pozimi z Veli-kega Osolnika in tudi po hudem snegu peša-čil skoraj do Cerknice! Tam sem delal dva, tri dni in se ves premražen vrnil domov. Le tako sem si lahko obrani! delo v gqzdovih. Zaslužka ni bilo. Ko sem šel včasih s fanti na smučarsko tekmovanje ali na veselico po maši, mu je hudičevo dišal kozarec vina. Pa sem bil brez cvenka. Še obleke nisetn imel prave. Življenje je bilo en sam boj za obsta-nek. Zato je razumljivo, da je vsaka vizija boljšega vnesla v mlade nemir, voljo po boju, po združevanju in napredku,« je listal po predvojnih spominih Nande.
Dragi čas              J             '     ,
Verjamemo mu. Pred dvajsetimi leti je bil njegov spomin bolj svež kot danes. Zato je nas vznemirilo Nandetovo vprašanje zbra-nemu omizju: »Kaj bi se zgodik) z nami, če bi zr. agali nasprotniki?« Ni čakal odgovora, ampak ga je iz borbene izkušnje, pred našim razmišljanjem, položil na mizo: »Podušili bi nas! Kot posameznike! Kot narod!«
Zato danes še raje spregovori lovski druž-bi, ostali tako ne zahajajo na Laze, o svojih vojaških bojih, o izkušnjah. Da tudi budno oko lahko ne vidi izdajalca. Da je treba vsako komando dobro pretehtati, da ne bi bilo med borci preveč žrtev. Nande pravi, da je vojni čas prinesel toliko hudobije, da se človek želi znebiti spotnina nanjo.
»Nisetn hodil z glavo skozi zid. Krogla prizna le en fizikalni zakon. Na istem mestu ne moreta biti istočasno dva predmeta. Žal tega niso spoštovali nekateri tovariši na Kuclju.
Tretji čas
Nande Kaplan. Tajnik krajevne skupnosti zveze borcev in kmet. Krajani so zadovoljni. Nič več očitno ne kritizirajo, kot pred ča-som. Za borce je dobro poskrbljeno. Nande ne hodi na zdravniške preglede v Velike Lašče. Dvakrat bi se moral po polno uro pomikati od doma do laščanske zdravstvene postaje in potem še na Vič. Škoda je (kme-tovega) časa in tudi napor je precejšen. Zi-ma v Lazah in na Osolniku ne prizanaša. Burja nameče neprobojne snežene nasipe. Dvakratno bivanje v Smarjeških toplicah mu je vlilo toplote v telo. Na morje bi šel zaradi vednosti. Pa ne more, ker kmetije ne sme pustiti brez moških rok. Otroci so odšli. Konj, krava in ovce ne bi mogle biti brez krme.                                                 , ;
Na planoti bi kmetje pridelovali več krme, imeli več krav, če bi velikolaščanska zadruga pobirala mleko tudi iz vasi okrog Laz. Kljub temu, da so tu v večini delavci-kmetje. Za-nje, za delavce, je pozimi še posebno hudo. Nande ne govori le o svojih mukah. Snežni meteži so taki, da ne morejo na delo. Tudi peš ne. Žal ne morejo sporočiti v tovarno, da jih ne bo. Telefon. Da bi drogovi, ki so jih postavili sami tja do Srnjaka, res čimpre-je nosili telefonski kabel. Pa ne prazen. Am-pak vezan na domove po hribih. Veliko olajšanje bi bilo to za Ijudi.
Četrtičas
Stiske zbližujejo ljudi. Nande sicer pravi, da je bLl kraj res deloma pozabljen, ker v njem pač ni takega dela, da bi hodili vanj. Kristalno čista kmečka beseda.
Dokažimo, da nam niso bili ljubi ti kraji Ie v polpreteklem obdobju, ko smo doživljali na osamljenih kmetijah in v drobnih zasel-kih in vaseh topel pozdrav. Skledo polno kmečke hrane. Kljub temu, da jo je tudi domačim primanjkovalo... Toplo zavetje.
Nič manj iskreno nas ne bi sprejeli te in prihodnje dni. Tudi zato ne, ker vedo, da je mogoče splošno zadovoljstvo le takrat, ko stopata delavec in kmet družno v napredni čas.
STANE JESENOVEC