Konec leta 1881. Sveto leto 1881 bliža se avojemu koncu. Kinalu 8e završi in zapiše v zgodovin8ke knjige. Za elovo preglejmo kratko najvažnejše dogodke! Najvisji poglavar kralje8tva božjega na zemlji, rimski papež Leon XIII. proglasili so izredno sv. leto. Na milijone ljudi opravilo je svetoletinske dolžnosti in prejelo av. zakramente. Bodi jim v zveličanje. Znanienito oetane 1. 1881 posebno Slovanom, kajti njihova apostola sv. Ciril in Metod bila sta viaoko proslavljena, njuni prazniaki spoiniu ae ima obbajati v vesoljnej Cerkvi, za kar «o atevilni Slovani, med njimi tudi Slovenci, prali v Rim dostojno ee zahvalit sv. očetu. Bosn?,- in Hercegovina dobila je prvega katoliškeŁ * ladakofu preč. g. Stadlerja. Z rusko in nemak'o vlado pogajajo ae papež, da tamošnjitn katoličanom pomorejo do cerkvenega miru. Freimaurerstvo na Francoskem, y Belgiji, Španiji in Italijanskem nasaja se v katoliško vero in v Rimo so grdo motili ponočni pogreb Pija IX. Po vsej En-opi in Ameriki se strašno siri neverstvo, razuzdaoost in zločinstva in pobožniki imajo tehtoib uzrokov proaiti milosti in pomoči z nebes. Sv. Cerkva dobila je 4 nove svetmke in mogočne priprošnike pri Bogu: sv. Janez (Rubeia), sv. Lavrencij (Brindiaki), sv. Benedikt (Labre) in 8V. Klara (Montefalška), proaite za na8! V našej škofiji natanovila je ae bratovačina sv. Reanjega Teleaa in močno napreduje. Smrt nam ,je pobrala 16 dubovnikov. Med mrtvimi je tudi bivši urednik nSlov. Goapodarja" in nadžnpnik konjiaki pre5. g. dr. Jožef Ulaga! Blagor mu, ki ae spočije, — V bladni zemlji mirno spi, — Lepše aolnce njemu sije, — Lapaa zarja rameni! Svetne države so nživale mir to leto, samo Francozi ao imeli vojsko v Afriki pa tudi pograbili rodovitno deželo Tunis. Na Irskem pripravlja ae upor zoper Angleže, Črnogorci in Grki so dobili precej turških dežel. Vendar najbolje nepozabljeno ostane leto 1881 zaradi strašnega umora ruskega carja Alekaandra II. in predaednika severno-ameriakej republiki Garfielda. Ves avet je se prestrašil zločinstev. Mladi ruski car Alekaander III. skuša razbnrjeno Rusijo pomiriti. Z nemakim cesarjeua Viljelmom je ae eošel vGdanskem in obnovil staro prijateljstvo prusko-rusko! Avatrijsko ceaaratvo obhajalo je sijajuo in veaelo mladega ceaarjeviča Rudolfa poroko z lepo princesinjo Štefanijo. Na Ogerakem je zmagala pri volitvah minister Tiszajeva stranka, na Hrvatskem pa ban Pejačevičeva. Vojaaka granica je spojena v Hrvatsko-Slavonijo. V Bosni in Hercegoviui proglasili so vojaško postavo in bodo tudi ondi novince pobirali za vojake. Pri naa so v državneoi zboru nemaki liberalci z večnim beaedovanjem uspešno delovanje rnotili, kolikor so mogli. Razaajali ao v zbornici in zuuaj nje bižčas, da bi vladarja oplašili in prisilili v razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Zato 80 kmete, zlasti nemake, dražili z nravnavo grantnega davka in lovili s nBauernvereini" meačane strašili rekoč: nnetnštvo je v nevarnosti", Slovane žalili s nSchulvereini", poazročili pouličnih tepežev v Pragi in Brnn. Ali vse je bilo zastonj! Merodajni možje jim ne verujejo nič in nemako-liberalna atranka peša! — Danajako mesto je pa proti koneu leta zatopljeno v žaloat, ker je v nRingtbeatru" pogorelo 449 ljudi! Slovenci smo zgubili avojega očeta, dr. Janeza Bleiwei8a in prvega pisatelja J. JurSiča. Zatisnola sta svoje oči pa jima ni bilo dano gledati uresničeno jednakopravnost svojega naroda v uradih in šolah. Se vedno brezvspešno se borimo za svoje narodne pravice. Toda videti je, da napredujemo. Sedaj so se celo Korošči vzdramili. V novem letu dobijo avoj poseben liat v Celovci. Na Štajerskem smo začeli priprave delati za politično slovensko društvo. Prihodnji meaec skličemo občni zbor. Sosedi bratje Hrvati žalujejo na preranem grobu svojega najizvrstnejšega romanopisca Senoaja! Letina je bila splob srednja, kakor smo v Gospodaratvenej prilogi obSirneje dokazali. Nadejali smo se vsakšnih pridelkor vec, toda napoaled bilo jih je veliko menje, posebno v vinogradih. Toče 80 zopet atrabovito veliko škode nčinile. Kmetako ljudstvo si ni moglo znatno pomagati in prodalo je se zopet neznano veliko posestev ria posilnej dražbi. Hranilnice so zaradi tega dobile nalog, da ne smejo nobenega posestva več na dražbo spraviti, dokler jim tega c. k. namestnik v Gradci ne dovoli. Sicer pa tudi ministerstvo in večina v državnem zboru resno prevdarja pomočke kmetski stan rešiti pogina. Nekaj se je uže zgodilo, n. pr. odernaka postava je obveljala in brzda vgaj nekoliko nesramne oderube. Naa rSlov. Gospodar" je to leto bil izredno pogosto napadan od raznih nasprotnikov, uemčurjev in liberalcev. Konečno se je obranil veeh. Zato pa rad vzame slovo od starega leta in izreka vseni prijateljem, podpornikom, dopisateljem najprisrčnejšo zahvalo, in proai še nadalejauje naklonjenosti ter želi vsem veaelo novo leto!