BELOKRANJEC Izhaja 1. In 15. vsakega mesca. — Naročnina za celo leto znaša K 1*50. Qlasilo belokraniskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošiljatve prosimo > na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. J I. letnik. Ljubljana, dne 1. vel. travna 1908. Štev. 4. Uredništva vseh slovenskih in hivaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. Upedništvo. Belokranjcem v pomislek in spodbudo. Pise J. M. Belokranjc! Tvoja zemlja je zdrava, zu pridno nj« lega najprava, lo/.a, vinograd, vrt in polje, ruiJii, kupčija tebe rede. Išče te sreča, um ti je dan, Nagel jo boS, če nisi zaspan! Vo Vodnikit. ttledeče vrste piše Belokranjec, ki je nekoliko opazoval svet z duševnimi in te- lesniini očmi, svojira belokranjskim rojakom v premislek in prevdarek. Piše jih kot pri- jatelj prijatelju, srčno želeč opozoriti vas na lepoto in bogastvo našo zeralje, holer dati nekaj nasvetov, ki se dajo z dobro voljo in nekolikim trudom izvesti v korist vašo in vaše dece. Naši ofetje so skrbeli žalibože le zslsn, pa še to ne posebno, a pozabili so popolnoma na nas — na svojo deco. Zato je ludi naša Bela Krajina zanemarjena, skoraj bi rekel opustošena. Izgleda revna in nje sinovi raorajo po svetu s trebuhom za kruhom, da si zaslnžijo nekaj drobiža za poplačevanje neizogibnih dolgov in da si nekoliko po- pravijo svoja st.ara z večine lesena in s slamo pokrita stanja — materijal, ki zahteva vedne popiavo. Verina teh po delu in zaslužku hrepe- nečih Belokranjcev je zahajala dosedaj v za nas obljubljeno deželo — v Ameriko, nekaj pa tudi na Nemško krošnjarit. Amerika je pa v zadnjem časn gospodarsko propala. in ni pričakovati, da si opomore. Naši ljudje, ki so v veliki večini navezani samo na svoje zdrave in krepke roke, na delo v rudokopih, se vraeajo trumoma v svojo staro domovino, ako imajo le s cim. Ostanejo v Araeriki le oni. ki imajo kaj posestva in ki nimajo dc- narja za pot. Bere se, da je v severni Ame- riki okoli dveh milijonov delavcev brez dela. Krošnjarenje po Nemškem je od Belo- kranjcev sedaj po zakonih (postavah) dovo- ljeno samo Poljancem, ker se je dokazalo, da bi si ti pridni in podjetni ljudje ne mogli brez tega pridobiti dorna niti snmega kroin- pirja za življenje. Saj je znano. da je verina njih posestva kamenita, koder raste samo stelja in brinje. Gledati bodemo morali saini na to. da bodo irneli našinci doma dovolj dela in hrane. To je pa mogoce, ker Bela Knijina krije se ninogo, ranogo skritega in nevzdignenega bogastva. Pri pravem in umnem upravljanju in nporabi svojili zakladov rcdi lahko dva- krat — Irikrat toliko Ijudi, kakor jih more zdaj. Loze, vinogradi, vrti. polje, ruda in kupčija more jo ] »ri nas cvesti, kor so nam zato dani vsi predpogoji. Kedor je količkaj prepotoval Belokrajino, Podlistek. Belokranjsko dekle. Kaj mar so mi zemlje zakladi, kaj mar mi je mestni ves kras, v prelestno cvetoči pomladi najlepša domača je vas. Po polju škrjančki žgolijo, na vrtu mi rože cveto, na nebu ko zvezde gorijo, pa iantje mi pesen pojo. Na griču, kjer koča je mala, tarn sreča je moja doma, v tujini ne bom jo iskala, tu moje so nade srca. T i h o z o r. Medvedova pojedina v Črnomlju. Nercsnična povcsl. bpisal /ajoc. Pod obokom Stoničeve hiše v Örnomljn je zaropotal voz. Kakor vselej ob taki pri- liki, so se odprla tudi zdaj okna sosednih hiS in nekoliko radovednih ženskih glav je bilo videti na oknih. Izpod oboka je ]>ri- drdral enovprežni voz. Na sprednjem, koči- jažu namenjenem sedežu je sedel še en možakar, opiavljen v lovsko obleko in s pnsko v roki. Zadaj ob vsaki ročici je sedel na lestvi po en mož, na dnu voza pa je bil zleknjen — medved kosmatinec. Bil je sicer rartev, toda videti je bilo, da kosmatincu še vedno ne zaupajo povsem, ker sta ga stražila spredaj in zadaj po dva moža in je imel sprednji zraven kočijaža sedeči mož v rokah tudi britko risanico. Dasi je konj hitro vozil, je bila vendar takoj za vozom gruča radovednih in vsled hitre hoje upehanih ljudij, mož in žena, odraslih in otrok. Vsi ti ljndje so drli za vozom, ki se je ustavil pred Laknerjevim hotelom. Nenavadno urno so se zaprla okna sosednih his: videti je bilo, da se je žen- skam silno mudilo spraviti v najkrajšem času z novico, da so pripeljali mrcino medvedovo v Črnornelj, vse mesto po koncu. To se je prvim opazovalkara tudi temeljito posrečilo, kajti v dobri četrt ure ni bilo Žive duše v OrnoHiljn, ki bi še ne bila vedela, da je v Črnomlju medved. Marsikatera ženica je pre- strašena zavpila, ko ji je vsled novosti vsa razvneta soseda od daleč jednostavno zakri- čala: „Ti, medved je v Crnomlju". Reva je mislila v prvem hipu, da je prišel živ medved na obisk. Takoj je bilo okoli voza vse, kar leze in gre. Posebno živahno je pa postalo, ko je prišla šolska mladina zraven. Ni ga bilo učenca in nčenke, ki bi se ne bil spustil takoj pri solskem poslopju v tek in ki bi ne bil tekel prav do voza. Gnječa je posta- jala vedno večja, kajti visoki, nizki, atari, inladi mcdveda vidi-li bi radi, ki lovčev ga podrl je strel, ker ropar bil za Bmrt je zrel. Tudi občespoštovani in vneti rodoljnb, vpokojeni davkar g. Kadilnik se je priril do voza. Hotel je vprašati znanega rau lovca, kje da so ustrelili medveda, toda lovca ni bilo nikjer. Na vprašanje častitljivega rodo- ljuba, kje da je lovec, se oglasi nekdo izmed množice: „Vsi štirje pijejo zdaj na medve- dovo kožo." Glasen smeli je zaoril. St run II B E L 0 K R A N J E d Lsiinik I. Ali ste že posiali naročnino 1ŠZ I-50 za eelo leto um naslov Belokranjec, Grndac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. videl je, kako muügo sveta obstoji samo iz stelnikov, kjer raste le stelja, kaka breza, brinje in take malovredne rastline. To pa niso sanio nerodovitni prostori, ampak je vecinoma rodoviten, toda neobdelan in zane- marjen svet, ki bi se dal spremeniti v lepe loze (gozde), ponekod tudi v njive in trav- nike in bi s tem prinašal stokrat več do- bička, kakor do zdaj. Da so nam pa naši očetje zapustili tako zanemarjeno zemljo, niso krivi sami. Za naše očete, kakor deloma tudi za nas, se nihče ni brigal, zlasti se mora to očitati avstrij- skim vladam. Belokranjec je bil dober samo, kadar je bilo treba plačevati davek — de- narni in krvni (vojake), sicer so se vlade prokleto raalo brigale, kako in od česa se v Belikrajini živi. Sploh so mendazunaj naših gor ljudje mislili, da tukaj samo pijemo in nam najbrže ni potreba niti jesti. Šele do* lenjska železnica nas je zdrnžila nekoliko, tesneje z ostalo Kranjsko, seznanila je ne- koliko ljudi z nami in raislim, da so se čudom začudili, ko su videli, da tudi mi jemo, četudi slabo, da se tudi mi oblačimo, Četudi večkrat s hod no obleko in da imamo pac tiste potrebe, kakor drugi ljudje. V zadnjih lotih je začelo naše vlade vendar skrbeti, kam pride, ako se vse od nje zanemarjene dežele naSe države vsled izseljevanja izpraznijo; nabavili so si toliko novih kanouov in drugih morilnih strojev, a bati bi se bilo kmalu, da ne bi bilo skoraj ljudi, ki bi te upravljali. Začela je vlada pospeševati pri nas zasaditev od trtne uši uničenih vinogradov; bil je to pač edini in zadnji dohodek za plačevanje davkov in pre- potrebne soli. No, sedaj imamo zopet vina, a manjka nam pripravnih cest in žcleznice, da to kar imamo, spraviino tudi v denar. Moledujemo že leta in, leta za popravo škan- daloznih cest in dobili smo že na stotine obljub, drugače je pa ostalo vse pri sturem. — No, vsaj železnico dobimo, in sicer tako- zvano belokranjsko železnico, kakor jo ne- kateri žalijo, ker bo vendar tekla ob robu Bele Krajino, katero si bo lahko vsak ;po- potnik lepo oil zgoraj z visokih hribov ogledal in vzel selioj lep utis te deželice. — Vlada je torej vendar uvidela potrobe Bele Krajine, poreče ta ali oni. Kaj še! Prisilil jo je k temu naš zavcznik in pri- jatelj Lah, kateremu se cede sline po od nasih vlad tako zanemarjeni Dalrnaciji. Železnico dobimo torej edino zato, ker se more le skozi oz. blizu mimo Bele Krajine zvezati Dalmacijo z ostalo Avstrijo. Skrb nas samih pa bodi, da bomo imeli s to železnico tudi kaj izvažati. Naša skrb bodi, da na- ravno bogastvo naše zemlje saini vzdignemo, da okoristimo z njenimi zakladi sebe in svoje otroke. To pa moremo doseči le, če se združimo vsi Belokranjci in složno po- skrbimo za svoje potrebe in svoj prospeh. Ni ti prijatelj oni, ki ti pomoč ob- ljub 1 j a, ampak oni. k i t i v p 0 t r e b i pomaga, ali pa te nauči, da siznaš pomagati sam. (D.-iijo slcdi.) Iz Bele Krajine. Priporočamo se svojim somiš- ljenikom, da naj nam pridno do- pisujejo iz svojih okolišev 0 vsem, kar ljudstvo teži in kar bi zini- malo tudi druge Belokranjce. VOlilnl letak,kije izšel dvakratpod naslovom „Belokranjec,'' je državno pravd- ništvo obakrat zaplenilo. Prva številka, je bila medtem že vsa razdana, drugo so pa Ko si j<> ljudstvo napaslo radovednost, je odšel vsak po svojem poslu. Lovec pa je prodal kožo, na katero je bil že pil s tova- riši, takisto vnetemu lovcu dr. Pravdi, meso pa je kupil hudomušnež gosp. Dlaka. Da ta večer v celem Črnomlju in oso- bito po vseh gostilnah ni bilo druzega go- vora, kakor 0 medvedu, tega pač ni treba še posebej povdarjati. Tudi v Šprajcarjevi gostilni, kamor zahaja zvečer večji del in- teligeuce, da se pogovori pri čaši rujnega vinca 0 dogodkih preteklega dne, se je vnela živahna debata 0 tera, odkod da je bil zašel medved v okoliš občine Vrh, ko ga že vendar sto let ni bilo na obisk v te kraje. Gostje, večinoma lovci, so se tako živahno vdele- ževali debate, da se je tudi sedeminosem- desetletni gostilničar Peter parkrat oglasil za peejo pri svojem „frtalu" in segel v de- bato. Peter je namreč vkljub visoki starosti telesno in duševno še tako eil, kakor kak mladenič, le noge ga ne vbogajo več rade. Sliši in vidi pa jako dobro in ima tudi še vse zobe. Posebno židane volje je bil črnomaljski odvetnik dr. Prodan, ki se je na poziv g. Dlake posebno pogosto spominjal pokojnega župnika iz Plemenitaša.*) Ko je prikipela dobra volja do vrhunca, je povabil g. Dlaka za drugi večer vse navzoče goste na vecerjo, ki jo bodo pripravile priznano dobre kuharice, gostilničarjeve hčerke, osobito pa Fančika. Obljubil jim je za vecerjo — medveda, t. j. medvedove tace. Ker velika večina ni bila nie kaj vneta za medvedovo meso, je povabil vse one, ki bi ne hoteli jesti medveda, na govedino, pripravljeno ;t la divjačina in pri- stavil, da bo na zgornji mizi medved, na spodnji pa govedina. S tem so bili vsi zado- voljni. Zazvenele so še enkrat case, vsi so pili na spomin plemenitaškega župnika, pla- čali in odäli mirno dornov, le g. Dlaka se je skrivnostno smejal. (Konec priii.) *) Pokojni župnik iz Plcmcnitasa je običeval izpiti polno kupico vina do dua. Sporninjati se žup- nika plemenitaškega, se pravi torej toliko, kakor v njogov spomin izpiti polno kupico vinu do dri;i. pošte na brzojavni poziv drž. pravdništva zadržale. Nekaj dni po volitvi, ko je bil inandat žc na varnem, je isto pravdništvo poštam naročilo, naj „Belokranjca" izroče adresatom. Kdor bi to številko želel, mu jo radi pošljemo. S prvo ne moremo več postreči. Gospodarsko delo v Bell Krajinl. Dne 20. pretečenega meseca je začela Kmetska hranilnica in posojilnica v Gradcu svoje delovanje. Poslovanje je otvoril g. načelnik s ])rimernim nagovorom, kjer je opozarjal na važnost samopornoči za kmeta ter na pomen, ki ga ima kmetska hranil- nica za ljudstvo, ker mu omogoči s tem, da mu preskrbi denar, d;i dobi podlago za vs<5 nadalnje gospodarsko napredovanje. Posojil- nica je iniela do konca tega meseca cez 10.000 krön prometa. Tudi število članov neprenehoma raste, ker se ljudstvo zelo za- nima za ta res svoj zavod, kjer je kniet sam gospodar. Načelstvo je sestavljeno ta- kole: Načelnik: Macelle Julij, župan v Gradcu; odborniki: knjigovodja. in blagajnik Jckoviic riril, strojnik, Kloster; Murn Danijel, trgovec in posestnik, Gradac; Küre Miko, posestnik, Grm; Klepec Miko, župan, Krasinec; Sti pan i č Jakob, posestnik, Gra- dac in Mären tič Anton, posestnik, Kap- Ijišče. Zavod sprojenia hranilne vloge od vsakogar, in jih obrestuje po 4Vs«%- I*oso- jila pa daje le svojim članorn, za katere sprejema samo prebivalce štirih občin, namreč Gradac, Griblje, Krasinec in Vinji vrh. Kmetje, obračajte se s zaupanjem na svojo posojilnico, kjer imajo vsi člarii enake pia- vice. Delavnih moči primanjkuje vodno bolj, v zadrugi si naročimo strojev, ki jih bodo imeli člani na razpolago. Öim več nas bo v zadrugi, tem lažjn si bomo pomagali. Ob prillki občnegra zbora „Slov. planinskeg^a društva". JSlov. plan. društvo je imelo v soboto dne 28. pr. m. svoj občni zbor v Ljubljani. L. 1907. je imelo 2662 članov in 17 podružnic. Ko človek bere 0 vspešnem delovanju tega društva zadnjih 15 let, se nehote vsili misel: Ali bi ne bilo rnogoče osnovati tudi belo- kranjsko podružnico Slov. plan. društva? Kaj nima naža Bela Krajina tudi lepih točk? (jmenjamo le lepe razglede raz Gorjancev, raz ceste v Poljane, z Preloke po Plrvat- skem, 7, Žumborskih goric itd.? Velikih tur kot jih imajo Gorenjci, pri nas ni, pač pa so pri nas po obzorju prijetni izleti, a doli po Beli Krajini imamo pa zopet ob Kolpi in Lahinji tako lepe krajine, da se jih nara res ni treba sramovati. Ali bi ne bilo torej umestno, da še predno izteče železnica, po- iščemo najlepse točke ter jih ohranimo zase, predno pride tujec, ki zna take stvari dobro oceniti in še boljše denarno izrabiti. Na delo torej, da ostanejo krasote Bele Krajino naše! Odlikovan belokranjskl ro- jak. Tvrdka Janko Popovič, eksportna trgovina živine v Cerknici je bila odlikovana na razstavi za pitano živino na Dunaju s srebrno kolajno. To je prvi slučaj, da je bila naša domača živinoreja na razstavi odliko- vana, kar nas veseli tembolj, ker je dal ta vzgled umnega gospodarstva Slovencem naš ožji rojak, kateremu čestitamo k vspehu in mu kličemo: le tako naprej! Letnik I. BELOKRANJEC Stran 15. Občni zbop kmei. podružniee v Metliki se je vršil dne 1(5. t. ra. Izid je bil popolnoma drugacen, kakor se je pri- čakovalo, ker smo nekaterim, ki bi radi v kalnem ribarili, štreno zmešali. Izvoljoni so bili v odbor sledeei posestniki: načelnik : Dako Makar, odborniki: Valentin Burnik, Anton Trček, Franc Barbie in Ivan Jorina. Pričakujemo, da bode delovanje novega od- bora plodonosno in koristno za podružnico. Deželni g-lavar Šuklje je posetil te dni Belo Krajino. Bil je v Črnomlju, Po- Ijanah, Vrliu, Vinici, Prcloki, Adlešičah in v Metliki. Sprejema ni bilo v črnotnaljskem okraju nikjer. Čez Črnomaljce se je baje pri- tožil, da si gospodje vse to preveč po do- mace predstavljajo. Če so bili Belokranjci dobri, da je po njih hrbtu kvišku splezal, je ta zamera res malo neumestna. Domačin nam vendar ne bo zameril, da smo z njim po doraače. Pripominjamo tndi, da nam same obljube ne zadostujejo več, čo prihajajo iz še tako „blagorodnih" ust, in da bi jih dali sto za eno sarao izpolnjeno. Belokranjci pa tudi nismo več tako ponižni, da bi se dali pitati samo z besedami. „Sijajna večina" 22H glasov zadnjih volitev naj bo Sukljetu resen memento. Dejanj zahtevamo! Kdor svojih obljnb ne drži, mu mi po domače pravimo lažnik. Belokranjski Sokol v Gra- dacu. Dne 12. t, m. je napravil Belokranjski Sokol v Metliki pešizlet v Gradac; vdcle- žilo se ga je čez 20 članov. Javne tolovadbe so je vdeležilo 15 izvršujočih članov, ki so izvajali z voliko natančnostjo proste vaje. Ljudstvo se je za nastop mlade in čile so- kolske čete zelo zanimalo. Po prostih vajah se je vršil v gostilni g. župana bratski se- stanek in prosta zabava, kjer se je izrekla marsikaka navdusena beseda in krepka na- pitnica. Zcleti bi samo bilo, da bi čila četa poletela še dostikrat med narod, da bi se ji posrečilo marsikje vzbuditi zanimanje Ijud- stva za sokolsko misel ter nstanoviti po vseh večjih krajih telovadne odseke. Belokranjska železnica. Dne 22. t. m. so imeli sestanek inženerji iz No- vega mesta in iz Karlovca. imeli so dogovor radi zveze belokranjske železnice s brvaško. Daj bog, da bi kmalu pripihala od Gorjancev doli k nam železna kača, ki jo tako težko pričakujemo. V Leskoveu pri Kpškem je umrl g. Ivan Rupnik, naducitelj istotam. ki je bil dolgo vrsto let učitelj v Črnomlju, kjer je bil splošno priljubljen. Lalika mu zemlja! V vodo je padel v Četrtek 23. p. ra. dveletni sinček posestnika Potočnika v Gradcu. K sreči je to opazila navzoča pa- starica ter ga pravorasno izvlekla iz vode. Železniea Karlovec-Metlika Na predlog trgovsko-obrtniske zbornice za- grebške, da naj sc železnica Karlovec-Metlika zgradi kot proga prve vrste, odgovoril je ogrsko-hrvaški trgovinski minister z dopisom od 26. marca t. 1. sledeče: „Kar se (ice vloge zbornice od 12. fobruarja t. 1., da se proga Karlovec-Metlika zgradi kot proga prve vrste, se nisera mogel na to prošnjo ozirati iz sledečib razlogov: Kot nadaljevanje te proge za snovani avstrijski del proge se bo bo mogel vsled obstoječib nepovoljnih odnošajev terena samo z izravnanjem dviga oziroma pada od 25°/00 (pro mille) ustvariti, napram kojim odnošajem dviga odnosno str- mine, se bo mogel ogrski del proge zgraditi istotako ob maksimalnib odnošajih strniine od 103;0l, (pro mille), a ker bo v takih okol- nostih ogrski del proge i ob izravnanju normalij vicinalnib železnic še vedno imel večjo delotvoino sposobnost nego avstrijska proga, ki se projektira kot nadaljevanje proge Karlovec-Metlika, ne smatram za do- gnano, da bi že sicer znatno investicijo za- litevajoči stroški te proge še bolj povečali z že vnaprej znano neproduktivno investi- cijo, ki je v zvezi z graditvijo železnice prve vrste." Iz Vinice, 25. apr. Prigodom obiska naše občine je vročila deželnemu glavarju F. Sukleju deputacija treh mož sledečo spo- menico: Vaše blagorodje, g. deželni glavar! „V cast nam je, da ste prišli v naš pozabljeni kraj, kateremu je potreba nujne in izdatno pomoči. Pozdravljamo Vaše blagorodje, zraven pa Vam pri tej priliki razkrijemo svoje težnje in potrebe, katere blagovolite upošte- vati ter Vas prosimo hitre in dejanske po- moči. Naže kričeče potrebe so v prvi vrsti te: 1. Železnica naj se podaljsa čez Črnomelj do Vinice. Z železnico, ki bi bila oddaljena do 20 km od Vinice, nam ni prav nič po- magano. Mi potem graviramo še nadalje na postaje: Generalski stol, Karlovec in Vr- bovsko. 2. Dcželna cesta Crnomelj-Vinica naj se uvrsti med državne ceste in izpelje 1)0 Vinici. .}. Okrajna cesta Vinica, Vrh in Poljane do Brezovice naj postane deželna cesta. 4. Oboinska cesta Vinica, Preloka, Adlešiče, katero je okrajni cestni odbor sprejel leta 1907 med okrajne ceste, naj blagovoli deželni zbor v prvem zasedanju odobriti. 5. Občinska cesta Vinica, Bojance, Adlešiče naj se uvrsti istotako med okrajne ceste. 6. Podobčina Preloka, kjer sta samo- stojna žnpnija in šolski okoliš, naj postane samostojna občina. Visoki deželni zbor naj pri prvem svojem zasedanju prošnjo, o tej zadevi odposlano deželnemu odboru, povoljno reši. Ponavljajoč svojo prošnjo, Vas blago- rodni gospod deželni glavar, kot svojega poslanca prosimo v dosego prej omenjenib 1 »čk hitre dejanske pomoči." Vinica, dne 21. aprila 1908. (Sledijo podpisi.) Metllški Sokol v Črnomlju. Helokranjski Sokol priredi v nedeljo, due 10. t. m. izlet v Črnomelj, kjer bo javna telovadba, in sicer proste vaje in vaje na orodju. Zeleti bi bilo obilne vdeležbe zlasti iz okolice, in pa da bi belokranjski Sokol dobil kmalu v Ornomlju svojega druga. Iz VIniee. Na velikonočno ncdeljo je prišla k deseti maši histerična dekle Kate Filipčič iz Fratrovec. Pred povzdigovanjem je pričela razsajati in kričati, da je bila vsa cerkev razburjena. Naj bi poklicane osebe skrbele, da se taki prizori več ne dogode v cerkvi. Iz Podklanca. Klobase in slanino so kradli trije mladi tički. Da si ugase žejo, so udrli tudi v zidanico. Tudi kubarico so imeli, ki jim je kuhala, zato pride tudi ona s svojimi pajdaši pred okrožno sodišče. Iz Metllke. Z velikim veseljem smo vzeli težko pričakovanega „Belokranjca" v roko. Res vsa čast možem, ki se toliko žrtvujejo, da nas Belokranjce seznanijo z ostalim svetom. Ljudje se jako pridno naro- čujejo na „Belokranjca" in ga tudi radi čitajo. „Bpatje, ljubitesemed seboj.** Tako je rekel naš Odrešenik svojim učencem. Takega mnenja pa ni „Donoljub." Ta ima sicer vero vedno na jeziku, toda ko se je treba po nji tudi ravnati, jo pa takoj izda. Koraaj je izšla prva številka našega lista, že zabavlja in sčuje, čeprav v isti sapi sam prizna, da naš list „še ni pokazal barve," to je, da ni dal prav nie povoda za to." Povemo mu samo to : list je za belokranj- skega kmeta, in ta bo odločil, ali hoče list ali ne. Zakaj smo dobili kmetje svoj list, je Domoljubovemu dopisniku tudi znano, ker prosi v svojem dopisu naj mu somišljeniki od nas o vsem gibanju poročajo, „da bo v našem listu t. j. Domoljubu več brati oBelo- krajini, kakor je bilo doslej. Na delo torej, sovražnik se bliža!" S temi besedami se je izdal Domoljub popolnoma. Priznava prvič, da se doslej ni brigal za Belo Krajino. Da se nihče za nas ni brigal, smo čutili mi kmetje preklicano živo na sebi, zato je ni družine pri nas, ki bi ne imela svojega člo- veka v Ameriki. A zato smo si pa ustanovili list, ki bo ves posvečen samo Beli Krajini, ne pa imel sem in tarn o nas kak glas kot to o sebi priznava Domoljub. Ta z gorenjira dopisom priznava tudi, da se bo šele sedaj za nas bolj brigal. ker smo se začeli sarai gibati. Če bi bil res naš pravi prijatelj, bi bil ravno tedaj moral za nas vedeti, ko je bilo pri nas vse zapušceno. Da tega pred ni storil, dokazuje, da njegova nova ljubezen do nas ne bo odkritosrčna, temveč bo to le strab, da bi si mi ne pomagali sami, brez — njega. Dalje še nekaj njegov dopis do- kazuje. Komaj smo začeli delati sami zase, nas že imenuje „sovražnike." Njegov do- pisnik naj si to zaporani: res je, kar trdi, da „je velikanska večina Belokranjcev udana sveti veri." Zato pa tudi noben Belokranjec ne bo dolgo premišljal, koga naj si izbere, ali Kristusa innjegovebesede „Bratje, Ijnbite se med seboj," ali „Doraoljubovo" brez- versko netenje sovraštva. Tudi naš list „Belokranjec" se bo ravnal po Kristusovih besedah ter vedno opozarjal kmete: „Bratje, ljubite se medseboj," to je „Kmetje, združimo se!" Sankcljonlrani zakonskl na- Črt. Cesar je sankcijoniral zakonski naert kranjskega dež. zbora glede posvetovanja retorme deželnega reda in deželnega vo- lilnega reda za vojvodino Kranjsko. Dež. zbori imajo namreč tako omejeoe pravice, da se raora celo za tak odsek predložiti poseben zakon cesarju v potrjenjc Iz ŠOle. Katebet: ,.No, s kakšnim orožjem je Samson pobil Filistejce?" — Vse molči. — Kateliet (kaže na svojo čeljust): „No, kaj je to?" — Učenci prično kričath „Oslovska čeljust!" Po „Domoljnbu." Stran 16. BELOKRANJEC Letnik T. MALI OGLASI za trJstopno petlt-vrsto 15 v, za plačuloče naročnlke list a 10 vin. Oglas *• Za usebino oglasou uredniätvo ne preuzema nihahe odgovornosti. MALI OGLASI za trlstopno petit-vrsto 15 v, za plačujočc naročnike llsta 10 vin. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), = Je iirsdll ter doblvajo «e prl njem In prl vseh knjlgotržclh naslednje prawne knjlge : 1. Clwllnoprawdnl zakonl (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slovcnskim in hrvatskim stvarnim kazalom, ob- seRajoči XII. in 900 strani. 1906. V platno vez. knjiga K 8-— 2. Odwetnlika tapis a; določila o rabi hrvatskega in slo- venskcsa jczika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 label). 1906. Broširano......K 1-80 3. Zakonl O Jawnlh knjlgah, zemljiških itd. (V. zv. Prav- nikove zbirke) z vscini predpisi, ki so z njimi v zvczi, s stvarnim kazalom y hrvatskem in slovenskem jeziku, zvzorci kniiinih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 dclih, skup 618 strani. Mehko vczana knjiga........K 5-6O popolno v platno vczana..........K 6*— Ponatisi iz knjige pod točko 3.: 4. Vzgledl predlogov, sklepov in vplsov za zem- liiško kiiji^o; dotična kolkoviiiiia in vpisnina . Bros. 1 K 6. Kolkovnlna In vpisnina pri zemljiški knjitfi. Tahcla na niočncni papirju, obesek /.a nrt steno.....60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja druötvo „Prawnik": Zvczck I. Zakon o dowoljevanju potl za allo, s pojasnili in vzorcem prošnjc. 1