PoftnVna platana v gotovVnt
Itcv. 127.	V	Ljubljani,	ponedeljek	5.	junija	1939.	Leto	IV
Dr. Korošec je danes govoril
Predsednik senata dr. Anton Korošec je Ha današnjem delavskem taboru imel naslednji govor.
Dragi prijatelji!
• Danes je prvi tabor slovenskih delavcev. Prireja ga Zveza združenih delavcev. Ta strokovna zveza slovenskih delavcev je stara še komaj dobra tri leta. Čeprav je Zveza še tako mlada, vendar je že danes tako upoštevana in tako vplivna, da si je lahko upala prirediti današnjo prvo veliko, vsemu slovenskemu delavstvu njenega prepričanja namenjeno zborovanje. Ta prepolna dvorana je dokaz, da je tabor že uspel in da upanje na dober uspeh ni bilo drzno.
...o uspehih ZZD
Zveza združenih delavcev je imela v tej kratki dobi iz treh razlogov tako sijajen uspeh:
1. Ker je v strokovnem, socialnem in gospodarskem oziru nudila slovenskemu delavstvu, kar je za njegov stanovski razvoj in napredek potrebno. Zato ji je tudi državna oblast mirne duše izročila pred kratkim vodstvo Delavske zbornice v Sloveniji.
2. Ker Zveza združenih delavcev noče ne kulturno, ne nacionalno, pa tudi ne politično kakih drugih potov, kakor jih hoče večina slovenskega naroda. Njeno mesto je ob strani njenega naroda!
3. Ker se ne izgublja v internacionale, ampak hoče ostati nacionalna, jugoslovanska, svoji državi in svojemu kralju zvesta delavska stanovska organizacija.
V tem oziru se je znašla skupaj z Jugoslovansko delavsko zvezo, »Jugorasom«.
... o levičarskih zaslepljencih
Komunisti in socialisti nosijo zadnji čas tablice v sprevodih, in trakove na prsih s patriotičnim napisom: Branimo državo! Branimo narod! A vsakdo, ki ni udarjen z duševno slepoto, ve da se to mora pravilno brati Branimo državo od strani drugorodnih •komunistov!
Sami vidite, da mi beseda sili v politiko. Zato pa dajmo dve tri besede povedati tudi o naši zunanji in notranji politiki.
... o naši zunanji politiki
Dobrega pol leta je živela Evropa v stalnem vojnem razpoloženju. Naši pogledi 86 mesece in mesece vsakega dne bojazljivo-vprašujoče plazili po zidovih, da li je na njih že nabit mobilizacijski ukaz. Hvala Bogu, sedaj je bojazen že mnogo manjša. Zopet mirneje gledamo v bodočnost, kar seveda ne pomeni, da bi nasprotniki naše sedanje modre, trezne in dobro premišljene zunanje politike že mogli delati neumnosti, kakor bi hoteli.
... o slovesnih zagotovilih iz Berlina
Naš knez namestnik Pavle je s kneginjo Olgo na državnem obisku v Berlinu. V tem slovesnem trenutku je voditelj nemškega naroda in kancelar rajha Hitler pred našim knezom namestnikom zopet izjavil, da so skupne jugoslovansko-nemške meje postavljene za vedno in da bodo dobri prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili obema državama trajen mir, a tudi zasidrali mir na naši vznemirjeni celini.
In zato je naš knez namestnik kancelar-ju izrazil veselje nad temi slovesnimi zagotovili, da velika Nemčija želi ohraniti in »krepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in da je pripravljena ozirati se na njeno svobodo, neodvisnost in tudi na meje, ki nas vežejo v trajnem sosedstvu.
To so besede, izgovorjene v slovesnem trenutku od dveh mož, ki govorita v imenu svojih narodov!
Zadovoljni smo z njimi, radujemo se jih iz vsega srca. Pričakovali smo jih, a vendar se jih, to ponavljam, globoko radujemo. Kakor smo pričakovali, da bo velika Nemčija sijajno sprejela našega kneza namestnika in kneginjo, pa vseeno čutimo potrebo, da zadovoljnost in veselje nad tem pričakovanim dejstvom izjavljamo pred vsem svetom.
... O'notranji politiki in sporazumu
V naši notranji politiki sta dve točki na dnevnem redu:
1. je reorganizacija JRZ novim dejanskim razmeram primerno,
2. nadaljevanje dela za dovršitev sporazuma.
Reorganizacija JRZ ne pomeni nikakih programatičnih sprememb, ampak je istovetna s poživljenjem političnega delovanja stranke na celi črti. Glede sporazuma, ali prav za prav v zvezi s sporazumom pa mi naj bo dovoljeno, da bom enkrat tudi oseben, čeprav je moje načelo, da sem v svojih govorih strogo stvaren.
... o dr. Mačku
Govoril bom o osebi dr. Mačka, ki je ena izmed osrednjih oseb pri delu za sporazum. Nočem omenjati njegovih duševnih vrlin in sposobnosti, to bi bilo laskanje. Dr. Maček ni samo dober Hrvat, ampak tudi dober Slovan. Krivico mu dela, kdor si upa misliti, da mu slovansko časopisje in mišljenje ni sveto. Govorite karkoli hočete, mislite o njem. karkoli hočete, vendar so le Slovenci, vendar so le Srbi dr. Mačku najbližji bratje na svetu. Dr. Maček ne pozna bližjih bratov na svetu, kakor so Slovenci in Srbi. Jaz cenim dr. Mačka in visoko mislim
o	njem. Zato pa tudi no obupam nad delom *a sporazum, po bolj ali manj številnih peripetijah bo vendar le do njega prišlo.
Razkošne svečanosti na čast naši knežji dvojici v Berlinu
Prireditve in manifestacije kažejo veličastje in prisrčnost kakor je ni bil deležen noben tuj obisk v nemški prestolici
Berlin, 4. junija.. Snoči ob 20.30 sta nemški zunanji minister v. Ribbentrop in njegova gospa priredila v hotelu Kaiserhof slavnostno večerjo na čast knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Na večerji je bilo čez 200 povabljencev, med njimi 18 jugoslovanskih osebnosti. Točno ob 20.30 je prispel državni kancler in vodja rajha Hitler, ki je bil odšel v dvorec Bellevue po kneza namestnika in kneginjo Olgo.. Na vsem potu od Bellevueja do hotela Kaiserhofa je berlinsko prebivalstvo v velikim navdušenjem pozdravljalo kr. visočanstvi in vodjo rajha.
Veža in dvorana hotela sta bili izredno slavnostno okrašeni po navodilih prof. v. Arehnta, ki je vodil tudi vsa dela za okrasitev Berlina v zvezi z uradnim obiskom. Vodja rajha Hitler je peljal kneginjo Olgo, za njim pa sta šla knez namestnik Pavle ter ga. Ribbentropova, za njimi pa člani spmestva, med njimi jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Cincar Markovič, jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Ivo Andric. Knezu Pavlu so bili predstavljeni člani diplomatskega zbora, člani generalitete in admiralitete, najvišji strankini
funkcionarji ter številne druge ugledno osebnosti. Potem, ko so ostali visoki gostje nekaj časa v razgovoru z omenjenimi osebnostmi, so se podali vidno zadovoljni v zgornjo dvorano, kjer je bila slavnostna večerja. V zgornjem delu dvorane je bila postavljena miza za 22 oseb. Za to mizo so zavzeli mesta vodja rajha Hitler ter kr. Visočanstvi z najvišjimi osebnostmi. Razen tega jo bilo postavljenih še 14 okroglih miz.
Značilno je bilo, da se je slavnostne večerje udeležilo tudi veliko število umetnikov.
Snočnja slavnostna večerja na čast knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi je bila vrhunec prireditev sedanje sezone v Berlinu, in hotel Kai-serhof že davno ni videl takega sprejema in toliko odličnih gostov. Večerji je prisostvovalo tudi večje število nemških knezov in kneginj. Ob 12.05 je zapustil hotel Kaiserhof maršal Goring, medtem ko je knez Pavle ostal še naprej v ljubeznivem razgovoru a princi ter drugimi uglednimi osebnostmi. kakor tudi gostitelji in gledal ples.
Točno ob 2 ponoči sta knez Pavle in kneginja Olga zapustila Kaiserhof. Gostitelja nemški zunanji
minister v. Ribbentrop in gospa sta spremljala visoka gosta do izhoda hotela Kaiserhof. Velika množica ljudstva, ki je čakala vso noč, da ponovno vidi in pozdravi kr. Visočanstvi, ju je pozdravila z burnimi Heil! Knez in kneginja Olga sta se ljubeznivo in prisrčno poslovila od gostiteljev.
Danes ob 10.30 jo prispel v dvorec Bellevue maršal Goring ter se stavil na razpolago Nj. kr. Vis. knezu namestniku za ogled letalske la/ske eskadre v Richthofen v Deberitzu ter letalske vojne akademije v Gattowu. Ob 12.30 je prispela v dvor Bellevue ga. Goring ter spremljala kneginjo Olgo v Gottaw, kjer je bilo slavnostno kosilo v domu vojne letalske šole. Po kosilu so se visočanstvi in gostitelji vozili po Havelskem jezeru z motorno jahto. Nocoj ob 20.30 sta maršal Goring in gospa priredila na čast visokima gostoma slavnostno večerjo v zlati galeriji dvorca v Šcharlottenburgn. Ves veliki park dvorca v Šcharlottenburgn je razsvetljen z bengaličnim ognjem. Reflektorji osvetljujejo ves dvorec. Po sprejemu bo ples pod milini nebom. Velika množica ljudstva stoji v špalirjn \ bližini dvorca Scharlottenburg.
Predsednik vlade Cvetkovič je govoril na taboru delavstva ZZD
o socialnem delu vlade ter o pomenu in namenu državne strokovne organizacije, ki šteje že 180.000 članov
Ljubljana, 4. junija. Na današnjem delavskem taboru je imel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič naslednji govor:
Bratje in prijatelji: Vsak politični človek ima družabno okolje, v kateri se čuti domačega in ki ga iz vsega srca ljubi. Dragi bratje in prijatelji! Od vsega početka svoje politične poti sem se najboljše počutil v delavskem okolju.
V delavskih vrstah je res veliko število ljudi, ki so mogoče majhni po svojem socialnem in gospodarskem položaju, ki so pa zato veliki po močni zna-čajno6ti in svojem idealizmu. (Ploskanje.) To je ona politična družba, ki je tudi v najhujših trenutkih svoje politične borbe nisem nikoli zapustil. (Navdušeno odobravanje.) Toda tudi delavstvo je meni pri vseh mojih političnih stremljenjih zvesto in požrtvovalno sledilo.
Iz tega delavskega okolja sem se politično dvignil, za naše delavstvo sem živel in se zanj boril ter ga nikoli ne bom zapustil. Odtod moje zanimanje za socialno zavarovanje delavcev ter posebno za naš delavski strokovni pokret.
Naš strokovni pokret, katerega začetki datirajo še iz časov pred konec minulega leta, vezan na razne mednarodne delavske skupine, dokler se ni pojavila Jugoslovanska delavska zveza ali ?Jugoras«. Ta zvezanost našega delavskega gibanja z mednarodnimi sindikati je bila tako duhovna kakor organizacijska.
Pred nepolnimi štirimi leti sem kot minister za socialno politiko in narodno zdravje čutil, da so pridobljene skušnje silile k spremembi tedanjega stanja na strokovno-organizacijskem področju pri nas. Si-roki delavski sloji so stali ob strani, kakor da čakajo nove strokovne orientacije, ki naj bi jih vodila po novih potih.
Naš delavec ni mogel razumeti ideologije, ki je zanikala nacionalno vzajemnost. Prvi in najstarejši rod našega delavskega stanu v sodobnem smislu besede je še živa in izhaja neposredno iz vasi, ki je bila v V6ej naši zgodovini nositeljica narodne zavesti in bojevitosti. Ogromna večina našega delavstva ni mogla nikoli niti razumeti, še manj pa se ogreti za nauk o razrednem boju v svojem lastnem narodu. Ta nauk je bil zanje tuj, nerazumljiv in nesprejemljiv.
Toda velika gospodarska kriza leta 1933 je napravila pravo puščavo v delavskih vrstah. Več sto-tisoč delavcev je ostalo brez dela.
V takih razmerah sem konec leta 1936 dal pobudo za ustanovitev Jugoslovanske delavske zveze »Jugorasa«, ki si je postavila nalogo s popolno stvarnim načrtom, ki je bil po zamisli zelo blizu širokim delavskim slojem:
Izvesti stanovsko organizacijo z narodno strokovno organizacijo, osnovano po razmerah in potrebah v naši državi.
To gibanje je moralo biti brez vsakega besedičenja in meglenosti, da bi moglo služiti samo napredku gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, in da je istočasno spoštoval in gojil v delavskih vrstah prirojeni narodni čut ljubezni do lastnega naroda in domovine.
Delavci so razumeli to vabilo ter ga poslušali Dovolj je, če navedem kot dokaz za to samo en podatek: V mednarodnih sindikatih je bilo leta 1933 po njihovem lastnem priznanju okoli 33.000 članov, medtem ko je »Jugoras« zbral v manj ko treh letih delovanja že okoli 180.000 članov. S tem so bile ustvarjene močne in trdne delavske organizacije, ki so lahko služile kot osnova za akcije, ki naj bi koristile delavcem na eni strani in ki so lahko zavarovale uvedbo sprejetih socialnih ukrepov na drugi strani.
V takih okoliščinah sem storil dve temeljni dejanji za zboljšanje življenjskega položaja delavcev. Eno je imelo nalogo dvigniti raven delavskih mezd, drugo pa zavarovati delavce za čas, ko postanejo nesposobni za delo, v onemoglosti in starosti ali če njihove rodbine ostanejo brez hraniteljev — ob smrti. To so uredbe iz leta 1937. Prva se nanaša na določitev minimalnih mezd, sklenitev kolektivnih pogodb, pomiritev in arbitražo, druga pa na izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt in na razširitev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo. Sprejem teh uredb predstavlja ogromno pridobitev za naie delavce. To fe bilo uresničenje dejanja, Id so se ga komaj lahko nadjali in ki je izglodalo pred nekoliko leti kot nedosegljiv sen.
Uredba o zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt je stopila v veljavo 17. marca 1937 ter se nanaša na okoli 700.000 delavcev, ki so že zavarovani, medtem ko je uredba glede starostnega zavarovanja določila, uvedbo pokojninskega zavarovanja za privatne nameščence. Ta uredba se nanaša ni okoli 80.000 umskih delavcev. Obe veji zavarovanja sta omogočili zbiranje velikih denarnih sredstev, ki bodo znašala vsako leto več sto milijonov dinarjev.
To so torej, dragi bratje in prijatelji, uspehi našega smotrnega dela v socialnem zavarovanju delavstva in dviganju njegove življenjske ravni. Delo v tej smeri se bo nadaljevalo tudi v bodoče ter bo prineslo novih plodov.
Na koncu, dragi bratje in prijatelji, vam želim povedati, da mi je drago, ko vidim, da tudi tukaj v Sloveniji delavci zapuščajo marksistične vrste ter se
zbirajo okoli svoje narodne Zveze združenih delavcev. Bratje in prijatelji delavci, lahko vam rečem tole: Od vaa samih, od vaše zavednosti, od vaše organizacije in vaše moči zavisi, ali bo prišlo do ostvaritve vseh vaših upravičenih teženj, Ako bodo delavci v Sloveniji vsi pristopih' k našim delavskim organizacijam, ako bodo delavci v Sloveniji zapustili vsa ona strašna komunistična in marksistična gnezda, potem ste lahko prepričani, da boste povsod na vseh straneh našli popolno razumevanje za vse vale potrebe in vaše koristi
V	tem smislu, dragi bratje in prijatelji, dragi moji delavski tovariši, pozdravljam ta vaš današnji sijajni tabor ter vam želim mnogo 6reče pri plodnem delu tudi s svoje 6trani ter vam obljubl/am: Zvestobo za zvestobo, ljubezen za ljubezen! (Navdušeno odobravanje in burno ploskanje.)
Italija je premagala Jugoslavijo v nogometnem boju z 2:1
Belgrad, 4. junija.
Postavi: Italija: Oliveri, Foni, Rava, Depe-trini, Andreolo, Locatelli, Biavati, Perazzolo, Pi-ola, Meazza, Colaussi.
Jugoslavija: Lovrič, Požega, Dubac, Manola, Dragičevi«, Lechner, Glišovič, Vujadinovič, Petrovič, Matošič, Perlič.
Sodnik je bil Belgijec Langenus; stranska sodnika pa Atanasov (Bolgarija) in V. Beranek (Nemčija).
Tekmo je gledalo 30.000 ljudi.
Danes je naše moštvo odigralo verjetno najtežjo tekmo zadnjih let. Vsi smo pričakovali, da bo težko premagati Italijane, ker se oni drže
Vesti 5. junija
Konkordat med Vatikanom in Litvo je bil sklenjen danes. Litovska vlada bo v kratkem imenovala svojega diplomatskega zastopnika pri Sv. stolici.
Sporazum o spojitvi diplomatskih in konzularnih služb Italije in Albanije ter prevzemu dolžnosti italijanskega zastopanja Albanije sta podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in albanski zunanji minister Džemil Gino. Pri tej priliki je Ciano izročil Džemilu Ginu, ki je bil pred kratkim imenovan za veleposlanika, lento sv. Mavricija, s katero ga je odlikoval italijanski kralj.
Daljši sestanek z italijanskim poslanikom v Sofiji je imel danes predsednik bolgarske vlade Georgij Kjuseivanov. O čem sta govorila, doslej še ni znano.
Skupno število žrtev v podmornici »Thetisc znaša po zadnjih poročilih 99 mož posadke.
Glede sklenitve angleško - francosko - sovjetskega sporazuma smatra današnje angleško časopisje, da bo možno prebroditi vse težave ter da se bo našla rešitev tudi za vprašanje baltskih držav. Listi pravijo, da Sovjeti kritizirajo le obliko, ne pa vsebine sporazuma.
Angleška kraljevska dvojica je včeraj ob 23.30 odpotovala iz Saskatona proti Melvillu. V Sasskatonu so kralju in kraljici priredili nadvse navdušen sprejem, pri katerem je bilo tudi mnogo kmetov iz okolice.
Italijanski legionarji, ki se vračajo iz Španije, bodo jutri prispeli v Neapelj. Prva ladja, ki bo priplula v pristanišče, je vojna ladja >Duca d’Aosta«, s katero se pelje v Italijo tudi italijanski poveljnik Gambara. Sprejel ga bo zunanji minister grof Ciono, popoldne pa bo velika vojaška parada, ki jo bo gledal tudi kralj.
Sožalje nad izgubljenimi mornarji podmornice »Thetisc sta mod prvimi poslala tudi kralj Jurij in kraljica Elizabeta iz Amerike.
strogega gesla:	treba	je zmagati in ni važno,
kako se zmaga. Glavno je, da se zmaga, kajti vse se pozabi, le rezultat ostane.
To so danes Italijani tudi dokazali. Le malokdo, ki pozna italijanske igralce, je upal v zmago domačih, to pa še predvsem zato, ker je imel naš vratar oteklo koleno. Kljub temu pa so se naši izvrstno držali in če gostje ne bi bili tudi močno surovi, gotovo ne bi odnesli iz Belgrada zmage, čeprav so bili, kar moramo priznati, tehnično nekoliko boljši. Niso pa zmagali s svojim znanjem, temveč s skrajno nasilnostjo, 9 katero so našim proti koncu igre preprečili, da bi izenačili.
Tekmo so gledali poleg drugih tudi vojni minister general Nedič, prometni minister dr. M. Spaho, ministri Rajakovič, čejovič, Maštrovič, Al-tiparmakovič, predsednik poslanske zbornice Simonovič, angleški poslanik Campbell, italijanski poslanik Indelli.
Tekma se je začela kmalu po 5. Po pozdravnih himnah so imeli začetni udarec naši, ki so takoj prešli v napad. Prve minute so bili naši nekajkrat pred italijanskim golom. Šele v 4. minuti so Italijani prodrli in izsilili na naši strani kot. Streljalo ga je desno krilo. Vratar Lovrič odbije, Meazza tolče Čez prečko. V 8. minuti su naši izvedli preko Glišoviča lep napad. Glišovič je izvrstno streljal, toda vratar Olivieri je gol ubranil. Igra poteka enako močno na obeh elra-nek. V našem moštvu se opaža dobra povezanost v krilski vrsti. Nekoliko slabša je obramba. V na-(Nadaljevanje na 4. strani.)
Minister dr. Krek n« mladinskem taboru v Mokronogu
Mokronog, 4. junija. Na tabor slovenskih fantov in deklet iz tre-banjškega in mirenskega okrožja, ki je bil v Mokronogu, je popoldne okrog 4 prišel minister dr. Krek, senator Smodej in gostje iz Belgrada: podpredsednik Jugorasa Djordjevič, tajnik Popovič in tajnik Delavske zbornice v Belgradu Mitič. Po končanem telovadnem programu, ki so ga telovadci in telovadke prav dobro izvedli, so nagovorili mladino in taborjane minister dr. Krek. senator Smodej in podpredsednik Jugorasa Djordjevič. Veliko navdušenje ljudstva je spremljajo besede vsakega govornika. Gostje so ostali v družbi mladine in njenih voditeljov še nekaj časa po taboru, nato pa so se posloviti med navdušenimi pozdravi.
Minister dr. Krek se v ponedeljek popoldne udeleži pogreba g. tajnika JRZ Mateja Tomazina popoldne pa obišče nekatere občine v krškem okraju. V ponedeljek zvečer se vrne minister dr. Krek v Belgrad.
Prvi slovenski delavski tabor ZZD
Ljubljana, 4. junija.
Ljubljana j« bila danes pozorišče tabora slovenskega delavstva, organiziranega v novi narodni delavski organizaciji ZZD, ki je kot sestavni del povezana z vsedržavno delavsko organizacijo Jugorasa. Tabor je izpričal življenjsko voljo te organizacije in je bil manifestacija delavskega stanu v smislu pogojev, ki jih našemu delavstvu narekujejo posebne razmere in socialne potrebe v naši državi
Z jutranjimi vlaki je v Ljubljano dospelo iz vse Slovenije, zlasti pa iz bližnje in daljne okolice Ljubljane veliko delavstva, organiziranega v ZZD, zlasti mladine, ki se je v enotnih oblekah zbirala po določenih mestih, da odide v cerkev sv. Jožefa k maši in blagoslovitvi prapora. Del došlih se je z narodnimi nošami m zastavami zbral na ljubljanski postaji, da pozdravi predsednika vlade in predsednika Jugoslovanske delavske zveze Dragišo Cvetkoviča ob prihodu na delavski tabor. Posebno pozornost je vzbujal oddelek trboveljskih rudarjev v zgodovinskih paradnih nošah z zeleno knapovsko zastavo na čelu.
Ob prihodu belgrajskega brzega vlaka je zaigrala v pozdrav godba. Med navdušenim vzklikanjem zbranega delavstva je stopil iz vlaka Dragiša Cvetkovič, ki so ga takoj nato pozdravili predsednik senata in stari prijatelj slovenskega delavstva dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Krek, ban dr. M. Natlačen, zastopniki oblasti in predsednik ZZD g. P r e i e 1 j. Dekleta v narodni noši so predsedniku izročila šopek nageljev, nakar je g. Cvetkovič z drugimi dostojanstveniki obšel zbrane zastopnike delavstva.
Maša v cerkvi delavskega patrona sv. Jožefa
Po sprejemu na postaji so se dostojanstveniki med živim odobravanjem ljudstva pred postajo odpeljali, delavstvo pa se je uredilo z zastavami, godbami in napisi v sprevod, ki je odšel do cerkve sv. Jožefa.
Ob 9 je bila tam služba božja in blagoslov desetih novih zastav ZZD. Maše se je udeležila v cerkvi in izven cerkve velika množica organiziranega delavstva in drugega ljudstva. Po maši se je od sv. Jožefa uredil krasen sprevod, v katerem je šlo nad 2000 astopnikov delavstva, moških in ženskih, organiziranih v ZZD. Sprevod so začeli trije zastavonoši z dvema državnima zastavama. Med državnima zastavama je bil prapor ZZD. Za zastavami so šli fan-faristi v delovnih dresih, za njimi predsedstvo ZZD s predsednikom Prežljem in glavnim tajnikom Križmanom, nato skupina narodnih noš, zastave, skupina članov ZZD v enotnih nošah z zelenimi kravatami, nato izborna godba Krekovega društva z Jesenic, zaton pa impozantna skupina kovinarskega delavstva, delno v delovnih nošah s plavžarskim in kopaškim orodjem. V sprevodu je bilo šest godb.
Pisan in navdušen sprevod
Posebno pozornost so vzbujali žebljarji iz Krope r delovnih oblekah in cokljah ter s svojim znamenjem, izdelanim v kovanem železu. Veselost so vzbujali oglarji v narodnih nošah in z ogljem namazani, kakor poje narodna pesem. Za temi so prišla zastopstva iz vseh večjih industrijskih krajev v Sloveniji: tekstilci iz Kranja, čevljarji in tekstilci iz Tržiča, trboveljski rudarji z zastavo, Zabretcvi o Varji iz Bobovka z veliko sliko lanenega olja na čelu, zastopniki delavstva iz drugih krajev Slovenije, večja skupina Jugorasa iz Zagreba, iz Kragujevca z godbo, iz Splita, Novega Sada, Belgrada, Niša in iz drugih krajev države.
Sprevod je šel med vzklikanjem kralju Petru, kraljevemu domu, knezu-namestniku, vladi, dr. Korošcu in ZZD po Poljanski cesti do magistrata, čez frančiškanski most na Miklošičevo cesto in mimo hotela Uniona do konca ceste, kjer je bil obrat, nakar so udeleženci korakali v unionsko dvorano na slavnostno zborovanje.
Manifestacije pred dostojanstveniki na unionskem balkonu
Z balkona v Unionu so sprevod in manifestacije gledali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec, minister za gradnje dr. Miha Krek, trgovinski minister Tomič, ban dr. M. Natlačen .senatorji dr. Kulovec, Smodej in dr. Schau-bach, številni slovenski poslanci, zastopnika glavnega odbora Jugorasa: podpredsednik Djordjevič in tajnik Popovič, predsedstvo ZZD, predsedstvo Delav, zbornice z g. Kozamernikom na čelu, številni časnikarji in drugi. Mnogoštevilno delavstvo v sprevodu je navdušeno pozdravljalo svojega predsednika in svoje voditelje ter se v manifestaciji družili s tisočglavo množico, ki je tu gledala sprevod. Posebno pozornost in odobravanje visokih gostov je vzbujala slikovita, pisana ureditev sprevoda in pa dejstvo, da so številne slovenske skupine nosile v sprevodu simbole, orodje in izdelke svojega vsakdanjega truda.
Dostojanstveniki so ostali na balkonu vse do zaključka veličastnega sprevoda, nakar so odšli v nabito zasedeno unionsko dvorano. Velik del delavstva in večina drugega občinstva seveda ni moglo v dvorano in je poslušalo potek zborovanja po zvočnikih, ki so prenašali govore na prostor pred Unionom.
Pozdravi v dvorani
Ko so med viharnim pozdravljanjem in vzklikanjem zasedli dostojanstveniki svoja mesta za mizo na odru, čigar ozadje je bilo — kakor vsa dvorana — okusno okrašeno z državnimi zastavami in z veliko sliko Nj. Vel. kralja Fetra II., je predsednik ZZD g. Prezelj začel taborno zborovanje in pozdravil najprej predsednika senata, slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, predsednika vlade in predsednika Jugorasa Dragišo Cvetkoviča, pokrovitelja tabora bana dr. Marka Natlačena, trgovinskega ministra Tomiča, ministra za gradnje dr. Kroka, zastopnike jugoslov. delavske zveze, senatarje dr. Kulovca, Smodeja
in dr. Schaubacka, poslance Brodarja, Gabrovška, Stareta, Smersuja in druge, zastopstva raznih drugih stanovskih in političnih organizacij, zastopstva Jugorasa iz ostale države, zastopnike Delavskih zbornic iz Ljubljane, Belgrada, Novega Sada in Splita ter vse zborovalce.
Med viharnim odobravanjem je nato predlagal in prebral pozdravne brzojavke kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu ter ministru za socialno politiko Rajakoviču, nakar je dal besedo predsedniku Kmečke zveze poslancu Brodarju, ki je tabor pozdravil v imenu slovenskega kmečkega ljudstva in poudaril idejno ter socialno vzajemnost, ki mora družiti oba stanova — stebra slovenskega naroda in države.
Za njim je imel daljši načelni govor član odbora ZZD g. Langus, ki je razložil idejno podlago novega narodnega delavskega gibanja ter nujnosti, ki so do njega dovedle. Poudaril je glavna načela, na katerih temeljih delo ZZD, in napovedal v imenu narodne delavske organizacije neizprosen boj vsem gibanjem, ki so mednarodnega nam tujega in škodljivega pokreta.
Nato je spregovoril pokrovitelj tabora, ban dr. Natlačen in dejal:
Ko Zvezi združenih delavcev k njenemu današnjemu lepemu prazniku čestitam, bi hotel poudariti tole:
Govor bana - pokrovitelja
Zveza združenih delavcev naj se širi, naj raste in naj v vsakem oziru napreduje, da bo mogla čim več dobrega storiti za naše delavstvo, za zboljšanje njegovih življenjskih razmer, za njegovo izobrazbo, za njegov vpliv in ugled. To svoje delo pa naj uravnava vedno tako, da bo v skladu s koristi naroda kot celote. Izživlja naj se ne v boju zoper druge stanove, marveč v plemenitem tekmovanju z njimi, da bo tako s svoje strani častneje pomagala za napredek naše narodne in državne skupnosti. Boj pa naj vodi — in to skupno z ostalimi stanovi — zoper socialne krivice in zoper škodljive zajedalce, ki bi hoteli brez
dela, koristnega za skupnost, živeti in bogateti ali e čez mero okoriščati na račun drugih. Tudi delavcem bodi življenjski program: verni Bogu zidajmo lepšo bodočnost svojemu narodu in svoji
državi! Izražajoč to željo, vas vse, ki ste se današnjega zborovanja udeležili, najlepše pozdravljam.
Dr. Krek govori
Za tem je spregovoril v pozdrav gradbeni minister dr. Miha Krek, ki se je zahvalil požrtvovalnim tvorcem ZZD s prošnjo, naj vztrajajo pri delu za blagor delavstva, slovenskega naroda in Jugoslavije. To delo je primerjal z delom ljudstva v zadrugah, ki branijo vojvodinsko zemljo pred eilo vode in s tem branijo kruh državi in Sloveniji. Prav tako, kakor ti branilci nasipov, je nova delavska organizacija, zasidrana v veri očetov, branilka naroda pred navali revolucije in nesreče. Delavci, ki 6e bore proti brezvestnemu kapitalu in proti zlorabam v lastnih vrstah, so vedno na braniku svojega naroda. Tega se morajo zavedati vsi. Kraljeva vlada in vsa domovina naj ve, da za stroji v naših tovarnah stoje zavedni Slovenci in Jugoslovani, ki imajo pred očmi neprenehoma napredek in lepšo bodočnost Jugoslavije.
Zaključek tabora
Za ministrom dr. Krekom je govoril voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, nato pa predsed-sednik vlade Cvetkovič, nakar je voditelj zborovanja Preželj med navdušenimi manifestacijami kralju, Jugoslaviji in delavskemu stanu, zaključil tabor. Zborovalci so stoje zapeli narodno himno in se razhajali pred Union, kjer so neprestane manifestacije večkrat priklicale odlične prijatelje delavskega gibanja na balkon. Skupine delavstva, ki so se udeležile tabora, pa so do večera ogledovale ljubljanske zanimivosti ter s svojo navzočnostjo po raznih krajih manifestirale za ideje svoje organizacije.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 4. junija.
Končno se je po mesec dni trajajočem deževju vendarle napravilo lepo vreme. Ljudje so se popoldne odpravili ven na deželo, kjer so preživeli lep, sončen in topel dan. Zvečer so se zadovoljni vračali z vlaki in peš na svoje domove. V mestu je bilo na ulicah živahno le dopoldne, popoldne pa je zavladalo popolno zatišje. Še tisti, ki so ostali, so večinoma pohiteli na Kongresni trg, kjer je bila dane« poštarska tombola. Tam se je nabralo najmanj 10.000 gledalcev.
Tombola na Kongresnem trgu
Ogromno ljudi se je nabralo danes popoldne na Kongresnem trgu, kjer je bila danes popoldne poštarska tombola. Sreča 6e je na tej tomboli na-smenlila zlasti devetim igralcem. Prvo darilo avto je dobil trgovski potnik Ivan Plesko iz Rožne doline. Drugo danilo, motorno kolo, je zadel kamnoseški brusač France Okrepič z Lavrice. Šivalni stroj ije dobila Marija Mencinova iz Korytnikove ulice. Moško kolo je zadel Anton Kozine, z Vodovodne ceste, Moško kolo je zadel dijak Anton Kozinc z Vodovodne ceste, zensko kolo mizar Franc Perovšek a Šmarja-Sapa, žensko kolo Jože Bitenc z Dunajske ceste, otroško kolo akademik Alfred Majcenovič z Dunajske ceste, otroško kolo Irance Čibej s Celoške ceste, nevestino opremo pa Anica Cotarjeva, delavka, stanujoča v Podmilšakovi ulici. Na Kongresnem trgu je bilo izredno živahno. Vršalo je kakor v panju. Padale so šaljive opazke, ljudje so kmentirali posamezne dobitke in njihove dobitnike .
Zlata poroka v mestnem zavetišču
Danes dopoldne sta slavila v Ljubljani ga. Marija roj. Prebil in njen mož g. Jurij Zalaznik zlato poroko. Oba sta oskrbovanca mestnega zavetišča za onemogle. Oba zlatoporočenca sta se udeležila službe božje v cerkvi sv. Petra, kjer so bili za priče zastopniki ljubljanskih listov, v imenu mestne občine pa direktor Jančigaj in mestni fizik dr. Rus kot hišni zdravnik. Pridigal je župnik g. Koš-» merlj. Cerkveno opravilo je opravil dr. Demšar. Po zlati poroki je mestna občina zlatoporočencema na čast priredila v mestnem zavetišču obed, ki so se ga udeležili vsi varovanci tega zavetišča in pri katerem je imel mag. direktor g. Jančigaj lep nagovor.
Praznik ljubljanskih mater s številnimi otroki
Lepo navado je uvedla mestna občina ljubljanska zadnja leta, ko počasti ljubljanske slovenske matere s številnimi otroki. Taka počastitev je bila danes ob 5 popoldne v restavraciji hotela »Union«. Zbralo se je okoli 60 mater, od katerih je sleherna dala življenje najmanj 13 otrokom. Žal pa je bila najbolj plodna mati, to je ga. Banovčeva, ki je dala življenje ‘25 otrokom, danes bolna ter je izostala. Na to prisrčno slavje so prišli župan dr. Adlešič s svojo soprogo, obč. svetniki gg. Vider, Vončina in Jemec, direktor Jančigaj in načelnik socialnega urada Svetel. Slavnost je začel kvartet »Fantje na vasi«, ki je zapel več lepih domačih pesmi, nato pa je imel prisrčen govor g. župan dr. Adlešič, ki je slavil požrtvovalnost slovenskih mater. Navzočnost ljubljanskih mater, ki so žrtvovale toliko truda in dale življenje toliko otrokom,
Predsednik vlade je obiskal velesejem
Ljubljana, 4, junija.
Danes ob 8 :je obiskal Ljubljanski velesejem predsednik vlade in notranji minister ^ Dragiša Cvetkovič. Spremljal ga je trgovinski minister Tomič, ki je častni predsednik Ljubljanskega velesejma in je včeraj tudi velesejem začel, ban dravske banovin dr. M. Natlačen ter načelnik trgovinskega ministrstva Grgaševič. Visoki gost, ki si je z vso pozornostjo ogledal velesejem, se je o prireditvi odlično izrazil. Pri tvrdki »Plamen«, kovinski zadrugi iz Krope, je naročil devet lestencev in svečnikov, umetno na roko izdelanih izdelkov. Predsednik se .j« tudi zelo zanimal za razstavo »Pregled slovenskih narodnih ženskih izdelokov«.
Naš velesejem, ki je letos zares v vsakem pogledu sijajno pripravljen, pester in zanimiv, ima izredno srečo tudi z vremenom. Obisk je zelo velik. Skozi paviljone je tekla ves dan reka ljudi. Prispeli so tudi številni zunanji posetnild, tako iz Zagreba, Belgrada, Zenice, Sarajeva, Banjaluke,
Užic, Valjeva, Leskovca in Skoplja ter iz Nemčije in Italije. Med domačimi obiskovalci je bilo precej kmetskih ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali tudi obširno razstavo poljedelskih strojev, kjer so največ interesentov imeli univerzalni mlini, ki so poceni in se dajo lahko in z največjim pridom uporabiti v vsakem kmetskem gospodarstvu. Pohištvena razstava je letos še posebno lepa, v vseh paviljonih pa se opaža, da so tvrdke svoje razstavne prostore tokrat izredno okusno uredile in so se zlasti nemški posetniki o tem prav laskavo izražali. Variete pred veliko restavracijo je imel stalno množico gledalcev, ki so ee posebno čarodeju do solj nasmejali. Pa tudi vse druge točko varietejskega programa so prav res odlične. Predstave so se vrstilo vedno znova, z malimi odmori, od 4—12. Ob delavnikih pa se prično te pradstave ob 7 in trajajo do 12. Okrog bazena, kjer kažejo svoje težko delo potapljači vojne mornarice, je vedno toliko ljudi, da se niti zvrstiti ne morejo.
dokazuje, da Ljubljana ne zaostaja za ostalim slovenskim narodom.
Učenke Lichtenturnovega zavoda so ped vodstvom dveh svojih učiteljic, od katerih jih je ena spremljala na klavirju, druga pa vodila petje, izvajale prisrčne rajalne vaje, spremljane s petjem. Zastopniki in navzoče matere so bile ganjene nad tem lepim prizorom. Ga. županja je nato razdelila med matere spominske svetinjice s podobo Matere božje in z gravuro mestne občine. Svetinjice so iz čistega zlata in dodana jim je zlata tenka verižica. Med slovestnostjo so matere od ginjenosti jokale. Mestna občina je med slovestnostjo matere tudi lepo pogostila.
Začetek protituberkuloznega tedna
V	soboto zvečer je bilo v magistralni dvorani zborovanje ProtMuberkulozne zveze in s tem tudi pričetek Buotituberkuloznega tedna. Zborovanja sose bdeležili zastopnik bana načelnik dr. Kosi, župan dr. Adlešič z gospo, podžupan dr. Ravnikar, predsednik OUZD inž. Sodja in šef-zdravnik dx. Drobnič, zastopnik vojaške oblasti polkovnik dr. Brust, zastopnik prosvetnega oddelka insp. prof. Kranjec, predsednik RK dr. Krejči, predsednik Zdravniške zbobnice dr. Meršol, zastopnik apelac. sodišča dr. Strasser, direktor pošte Štrukelj, zastopnika krščanskih karitativnih organizacij prior dr. Učak in dr. Levičnih, rektor dr. Kušej in drugi odličniki.
Dr. Bohinec je v pozdravnem govoru poudaril, da je treba največ skrbi posvetiti mladini in slovenski vasi, kmetu, ki je zaradi raznih okoliščin vedno bolj ogrožen. Dolžnost vsakega od nas bodi, da bo zaključek tedna čim prej pokazal vidne sadove v novo ustanovljenih dispanzerjih, ki naj bodo ljudstvu v pomoč ob vsaki priliki.
Načelnik dr. Kosi je v govoru omenjal, da je jetika še vedno zdravstveni in socialni problem, ki zasluži, da se z njim posebno bavimo. Boj proti jetiki je uspešen, ker statistika nam kaže, da število smrtnih primerov, ki jih jetika zahteva, pada.
V	boju proti jetiki vsi sloji složno sodelujejo. Število dispanzerjev jo naraslo že na 21, ki so postali važen oinitelj zdravstvene organzacije v Sloveniji. Čeprav je protituberkulozna organizacija v Sloveniji še pomanjkljiva, vendar je postalo vzor za druge dele naše države. Župan dr. Adlešič ije zagotovil pomoč mestne uprave Zvezi in omenil, da mestna občina sama vzdržuje protituber-kulozni dispanzer in žrtvuje zanj vsako leto 100 tisoč dinarjev. Ljubljana predvsem skrbi za mladino, ki jo pošilja na počitnice in tudi gozdna šola bo kmalu odprta. Pa tudi drugod je občina mnogo storila, da bi se stanje jetike in jetičnih zboljšalo, zlasti skrbi za zdrava stanovanja in se je ustanovil tudi tržni in veterinarski urad. Ljubljana je visoko cenila prizadevanja Protituberku-lozne lige in ji bo ostala zvesta podpornica šc naprej.
Fantje na vsi so zapela par lepih pesmi.
APZ v Ptuju in v Murski Soboti
V	petek zvečer je Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredil koncert »Pesmi slovenskega preporoda« tudi v Ptuju. 2e na kolodvoru v Ptuju so bili pevci deležni izrednega sprejema. Na peronu jim je zapela ptujska Glasbena Matica ter jih je nagovoril v imenu meddruštvenega odbora dr. Sluga. Nato se je formiral sprevod, ki je z godbo na celu krenil skozi mesto. Zvečer je bil v razprodanem gledališču koncert, ki so ga Ptujčani poslušali z največji m navdušenjem in odobravanjem.
Snoči, v soboto, zvečer pa so pevci APZ priredili svoj koncert tudi v Murski Soboti. Zaradi izrednega zanimanja 80 pevci priredili popoldne samostojen koncert za šolsko mladino, zvečer ob pol t) pa drugi koncert. V vsem Prekmurju je vladalo za koncert neverjetno zanimanje. Ljudje so prihajali celo po 20—30 km daleč. Dvorana je bila tudi tu razprodana. Pevci so svoj program odpeli izborno disponirani ter eo bili spet deležni veli-kih ovaciij. Po prvem delu koncertnega programa jo zbor pozdravil z izklesanim nagovorom g. Potokar. še dolgo po koncertu ee ni moglo poleči navdušenje občinstva. Ob odhodu so morali pevci obljubiti, da bodo še prišli.
Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939
Mariborski drobiž
Dve tovarniški nesreči
sta ee pripetili včeraj v tekstilnih obratih. Pri Hutterju je stroj za čiščenje bombaža odtrgal kazalec leve roke delavcu Francu Kočevarju. V Mariborski tekstilni pa je padel delavec Štefan Hamer 3 in pol metra globoko iz dvigala ter si razbil desno koleno. Oba ponesrečenca so reševalci zapeljali v bolnišnico.
Razburljiv dogodek
se je odigral sinoči v Strmi ulici. Šla sta po cesti moški in ženska ter se med seboj hudo prepirala. Naenkrat se je moški ustavil, potegnil je iz žepa majhno steklenico ter izpil iz nje neko tekočino. Steklenico je vrgel v žensko, da se je razbila, sam pa se je takoj zgrudil v hudih krčih na tla, medtem ko je ženska mirno nadaljevala pot. Ljudje so na tleh ležečemu priskočili na pomoč ter videli, da se je mož zastrupil. Poklicali so reševalce, ki so nesrečneža takoj odpeljali v bolnišnico. Bil je to optikar Tomaž Žnidar. V bolnišnici so mu zdravniki z naglo pomočjo rešili življenje.	o
Požar je uničil
pri Pragerskem stanovanjsko hišo železniškega uslužbenca Ivana Dreva na Spod. Polskavi št. 68. Ogenj je nastal pri dimniku, v katerega je bil vzidan tram. Les je začel tleti, pa je ogenj prišel do slamnate strehe ter je ubogi družini uničil domačijo do tal.
Za 7000 din jo je opeharil
Drznemu sleparju je nasedla žena delavca Lubše na Pobrežju. Prišel je k njej nepoznan moški ter ji prinesel pismo, v katerem ji naroča njen mož, naj izroči donositelju 7000 din kot posojilo. Neznanec se je izdal za Alojza Raušla, ki je znan ponarejevalec denarja. Ker je bila pisava v pismu popolnoma slična pisavi njenega moža, ni Lubša nič oklevala ter je izročila moškemu sedem jurjev. Ko pa je prišel njen mož zvečer z dela domov, pa sta oba z žalostjo ugotovila, da je izvabil drzen slepar težko prisluženih sedem tisočakov. Na policiji so pokazali obema množico slik raznih sleparjev, vendar nista mogla v nobeni prepoznati goljufa, ki ju je tako drzno opa-laril.
Prva letošnja žrtev Savinje
Celje, 4. junija,
Danes popoldne je sonce po dolgem času močno pripekalo in privabilo k Savinji že več kopalcev. Med njimi je bil tudi 16 letni krojaški pomočnik Albin Belak, sin vdove iz Zavodne pri Celju, ki se je kopal nekoliko višje od izliva Voglajne v Savinjo pri Zamggerjevem skladišču. Skočil je v vodo in hotel plavati, pa^ je kmalu izginil v valovih. Prijel ga je najbrž krč in si ni mogel več pomagati. Za njim je skočil v vodo g. Veble, da bi ga rešil, a ga ni mogel več dohiteli. SaVinja je utopljenca odnesla seboj in ga dozdaj še niso našli. Opozorjeni so bili takoj savinjski splavarji, ki se jim bo gotovo kaj kmalu posrečilo najti nesrečnega Belaka. To je prva žrtev, ki jo je letos zahtevala Savinja med kopalci.
Nemški jadralec pristal v Rogatcu
Maribor, 4. junija.
Na kratko smo poročali v »Slovencu« o čudnem ptiču, ki se je spustil na travniku tik kolodvora v Rogatcu včeraj popoldne na tla. Bilo je to jadralno letalo, ki je priplulo nad Rogatec med Donaško goro in Bočem. Nad Rogatcem je začelo letalo izgubljati na višini ter se je vedno bolj bližalo tlom v velikih zavojih. Pojav ogromnega ptiča je vzbudil med Rogatčani splošno pozornost, saj je malo med njimi takih, ki bi bili videli jadralno letalo. Letalec jo srečno pristal z nepoškodovanim letalom. Takoj ko je stopil iz svoje kabine, ga jo že obkrožila množica domačinov ter mu je na njegovo vprašanje povedala, da 6e nahaja v Rogatcu. Letalec je nato povedal, da je priletel iz Nemčije. Kmalu so bili tam tudi orožniki, ki so takoj obvestili oblasti na vse strani o popisu tujega letala. Jadralno letalo jo letalec s pomočjo ljudi zložil ter ga spravil v železniško 6kladiSče, sam pa je moral do danes čakati, da 6e njegova usoda odloči. Letalec je priletel iz Brucka ob Leithi — glavnega mesta prejšnje avstrijske dežele Gradiščanske, v kateri živi še toliko gradiščanskih Hrvatov. Pise se Friderik Zanko ter je visokošolec. V Brucku so je dvignil v zrak včerajj ob pol 11 dopoldne s pomočjo letala, ki ga je zavleklo 500 m visoko. Potem je začel jadrati, ko pa 'je videl, da ima ugoden veter, se je spustil na polet v daljavo. Letei je z brzino 40—50 km na uro ves čas v veliki visim naravnost proti jugu. Hotel je izkoristiti ugodno priliko dobrega vetra ter leteii, dokler se.,° , f‘ Naenkrat je po pokrajini pod seboj	j
že preletel nemško mejo. Nahajal se je n	-
borom, kjer ee je mislil najprej; spustiti, kei pa je videl, da piha ugoden veter še naprej je letel dalje, misleč, da bo pristal v Zagrebu. Komaj pa je preletel gorovje med Bočem in Donačko goro, ni ie ugodnega vetra naenkrat zmanjkalo in m mu preostalo drugega, kakor da se spusti na tla. Danes zjutraj j« prispela v Rogatec letalska komisija ki jo dovolila, da sme mladi letalec 6 svojim letalom svobodno odpovati. Prispel je tudi nemški konzul iz Maribora ter dal jadralcu potrebna sredstva, saj je priletel k nam brez denarja, samo v tem, kar je imel na sebi. Zanko pa še sedaj čaka v Rogatcu, da bo prispel ponj iz Brucka poseben avto za prevoz jadralnega letala, s katerim se bo vrnil domov. Od Brucka do Rogatca je Pr0' letel v ravni črti okrog 230 km.
K Božu j« odšel po plaiil° naš Iiublieni oče, gospod
Lovrenc Tršar
Pogreb dragega rajnkega bo v ponedeljek, dne 5. junija 1939 ob 17 na farno pokopališče v Dolenjem Logatcu.
Priporočamo ga v pobožno molitev.
Brod 12, Dol. Logatec, dne 4. junija 1939.
Žalujoči ostalL
Od tu in tam
Blagoslovjena je bila nova turistovska kora
na Peristeru pri Begovi česmi. Kočo je zgradilo j društvo za pospeševanje turizma »Jug« iz Bitolja.
V	njej je 60 postelj.
Odbor za zaščito pred zračnimi napadi v Varaždinu je sklenil, da bo zgradil nekaj zavetišč pred zračnimi napadi. Ta zavetišča bodo betonirana, dala pa se bodo tudi hermetično zapreti.
Stoletnica osnovne šole je bila proslavljena v vasi Bednji v hrvaškem Zagorju. Pri tej priliki je bila v šolski dvorani odkrita tudi spominska plošča kulturnemu delavcu in nekdanjemu učitelju na tej šoli, Franju Seru.
Poštni avtomobil je povozil volčico na Čudi-nem klancu, na nekem samotnem kraju blizu Plit-vic. Nenadoma sta pred poštni avtobus skočila dva volkova. Čeprav je že bila noč, so se potniki dvignili s svojih sedežev in opazovali volkova, ki sta tekla pred avtobusom po cesti naprej, oslepljena od močne luči, ki sta jo metala reflektorja. Tekla sta po cesti nekaj sto metrov, nato pa je šofer, ki je videl, da se volkova nočeta nikamor umakniti v stran, spustil večjo hitrost. Nekaj trenutkov je minilo in že je bil prvi volk pod avtomobilskimi kolesi. Šofer je vozilo ustavil in stopil ven z nekaj potniki, da bi videl, kaj je z volkom. Razmrcvarjena je ležala volčiča za kolesi. Šofer jo je razparal ter našel v njej štiri mladiče. Potniki so volčico natovorili na streho avtomobila ter jo odpeljali v Otočac.
Za »Nelsona Eddieja« je bil krščen v Brčkem sin kinematografskega podjetnika Martin Knebla. Velika ameriška filmska kompanija je v Brčko poslala svojega predstavnika in operaterja, ki je posnel za film krst jugoslovanskega Nelsona Eddieja.
Ker ni hotel dati kose, je bil ubit sedemdesetletni kmet Martin Krč iz Šota v i loškem okraju. Stjepan Boldiš bi bil rad nakosil trave, pa je dejal Martinu Krču, da mu da koso. Krč pa mu je ni hotel dati. Boldiš se je nato tako ujezil, da je udaril z motiko Krča po glavi ter ga ubil pred očmi njegovega sina, hčere in žene. Nato je odšel Boldiš domov ter legel spat kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Orožniki so ga našli v postelji.
Svinjska kuga in črni prišč sta se pojavila v vasi Šereg Ilova v prujavorskem okraju. Oblasti so brž podvzele vse potrebne ukrepe, da bi kugo omejile samo na to vas in preprečile, da se ne bi razširila še na sosedne kraje.
»Seljačko kolo< v Baniji in Kordunu nedeljo za nedeljo prireja predavanja in od časa do časa tudi kulturne prireditve, zabave ter družabne večere. Kmetje so osnovali diletantska gledališča že v večih krajih. Prav lepe uspehe so že dosegli.
V promet je bil izročen veliki betonski most preko reke Mlave v centru trga Petrovca. Gradnja tega velikega mostu je veljala 1,500.000 din.
Najštevilnejša rodbina v Mačvi je družina Mi-lorada Gavriča, kmeta iz štitarja. Milorad in žena sta stara petdeset let, imata pa deset otrok, kar je za Mačvo izreden primer.
Devetsto let je star samostan Veljusa v bližini Strumice. Dobro uro od Strumice, nekdanjega Tiberianopolisa leži Veljusa, 000 letni samostan, ki ga čuvajo vrhovi Jeleniče Planine. Nad vasjo Veljuso se dvigajo? 'tri pisano in mafivne kupole cerkve. Notranjost je zelo pestra: zidovi so tako konstruirani, da so omogočili slikarju, da je v freskah lahko izrazil dogodke iz Kristusovega in Marijinega življenja. Na ikonah v oltarju so podobe apostolov. Veljusa pa je imela tudi 9vojo ustavo, ki sicer ni ohranjena, vendar se nekatere točke iz te ustave izpolnjujejo tudi še dandanašnji. Izvrševalci posameznih odredb v tej ustavi so nune, ki trikrat vsako noč hodijo molit. Samostan je ustanovil leta 1080. menih Manuil.
Pelsto kilogramov sardel so ujeli budvanski ribiči v enem dnevu. Ribe so prodali po 3 din kilogram.
Kontinentalno rudarsko društvo d. d. in delavci, ki so organizirani v zagrebškem >HrvaSkem radničkem savezu« so napravili kolektivno pogodbo.
Združenje študentov v Pančevu je organiziralo serijo predavanj z brezplačnimi vstopnicami. Študentje so zaprosili univerzitetne profesorje in druge znane javne delavce, da bi s svojimi predavanji pomagali njihovi kulturni akciji do čim lepšega uspeha.
Avtomobilska nesreča v Sremski Mitroviči. Včeraj proti večeru se je peljal na svojem avtomobilu Milenko Paf, študent tehnike iz Blatičeve-ga proti Zagrebu. Ker je vozil prehitro, se je zaletel v meščana Zivana Kumine,a ter ga težko poškodoval. Avtomobil pa se je zaletel še v električni drog, tako da ga je podrl in ga prevrnil nase. Kuzminca so takoj prepeljali v bolnišnico.
Tatovi se vzpenjajo skozi odprta okna. Zagrebški tatovi so prav pridno na delu. Mato Salaič, urarski pomočnik je dobil nezaželjen obisk. Skozi odprto okno se je v njegovo sobo povzpel neznan tat ter mu ukradel zlat briljantni prstan, zlato pleteno narokvico, zlat prstan h štirioglatim kamnom, zlat prsfan z belim safirom ter zlato žensko Uro; vse skupaj je bilo vredno 2500 din.
Erar zahteva 8000.000 din odškodnine od Dra-gutina Tironija. Tironio je falzificiral žig za igralne karte, v Zagrebu so bile Žc dalj časa v prometu igralne karte s potvorjenim žigom. Policija je dolgo iskala krivca, končno pa jo ugotovila, da je v to stvar zapleten trgovski potnik Dragutin Tironio z Keko Preiskala je njegovo stanovanje. Pri tej preiskavi jo našla policija celo vrsto stek-leničic z raznimi^kemikalijami in barvami, dobila pa’je tudi štiri čiste Igralne karte. Tironio je takrat priznal, da je potvarjal žig. Pred sodiščem pa je zanikal, da bi bil napravil dve štampiljki in razpečal okrog BO »igerc. Sodišče pa se za to njegovo zanikanje m prav nič zmenilo, ampak je Tironija obsodilo na 2 meseca zapora in 000 din brezpogojne globe. Zastopnik erarja pa je postavil J® posebno odškodninsko zahtevo v višini 600 tisoč dinarjev.
.. ^jfcaok© so kar preplavile zagrebško periferijo. Zadnji čas no se na zagrebški periferiji pojavili spet cigani v izrednem Številu. Cigani in ciganke hodijo okrog po hišah, hkralu pa tudi neprestano pazijo, da bi izrabili ugodno priliko za krajo. Stražniki go prijeli ciganko Dra^o Miku-lič, ki je imela v naročju otroka, ter Mirka Srena, ki je tudi prosjačil po hišah.
V Zagrebu so priredili tečaj predavanj 0 raku na želodcu. Pokazalo se je, da je bilo na zagrebški kliniki operiranih 348 ljudi, ki so imeli raka na želodcu. Zagrebški zdravniki in znanstveniki so predavali o bolezni roko na želodcu iu O zdravljenju.
Vinarska razstava v Šmarju pri Jelšah
Celje, 4. junija.
Trg Šmarje pri Jelšah je bil danes ves v zastavah. Z vseh krajev so prihiteli slovenski vinogradniki, da se udeleže vinarske razstave in zbora, ki ga je priredilo Vinarsko društvo v Ma-riI>oru. Letošnji kongres, ki je prvi te vrste, naj bi vzbudil več pozornosti za vina šmarskega okr. Kongres ge je prav za prav začel že snoči v restavraciji Habjan, kjer je bil občni zbor Vinarskega društva. Udeležili 60 se ga poleg drugih zastopnik bana, načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik, načelnik vinarskega odd. Kuret, poslanec dr. Ogrizek, okr. načelnik Kardin, šmarski župan Turk, številni kmetijski strokovnjaki, kmetijski referent in številni vinogradniki.
Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, ki mu zdaj predseduje g. Šerbinek.
Danes ob 9 je bila v Katoliškem domu slovesno odprta vinarska razstava, na kateri so razstavili svoja vina člani vinarskih podružnic iz št. Petra pod Sv. Gorami, iz okoliša Škofje in Babne gore, iz ŠmŠarja, iz Pilštajna in Tinskega, K od inski h goric, od Sv. Eme, Rogaške Slatine, Žetal in od drugod. Razstavo je odprl šmarski
župan g. Turk. Na njej je razstavljenih okoli 1000 steklenic najboljših vin od 126 vinogradnikov.
Ob 10 se je začel XI. vinarski kongres v dvorani restavracije Habjan. Vodil ga je predsednik Šerbinek, ki je predlagal najprej udanostne brzojavke kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, kmetijskemu ministru inž. Bešliču in banu dr. Natlačenu. V imenu bana je pozdravil kongres inž. Podgornik in izrazil željo, da bi kongres rodil popoln uspeh za napredek našega vinogradništva in bi bil nekak mejnik dobe štiridesetih let. ko bo naše vinogradništvo spet oživelo. Ravnatelj Priol iz Maribora je pozdravil kongres v imenu Vrtnarskega in sadjarskega društva, ® imenu Kmečke zveze pa ravnatelj g. Munda iz Ormoža. Sledila so poročila, ki so jih podali kmetijski svetniki gg. Kuret, ravnatelj Munda in Vojsk. Pred konec kongresa je bila sprejeta resolucija.
Poslanec dr. Ogrizek je na kongresu govoril o zadružništvu, o gospodarstvu v Sloveniji, o kmetijskem kreditu, o nepravilnem ustroju ljudskih šol, o kmetijskem pouku itd.
Popoldne so udeleženci kongresa priredili izlet v Tin in Št. Jurij.
Kako na koroških šolah uče zgodovino
>Koroški ^Slovenec« piše v danji številki:
V	neki šoli v slovenskem delu Koroške je tamošnji učitelj diktiral otrokom sledeči zgodo-vtnski sestavek: >Kako je postala Koroška nemška. — V 6. stoletju so se Slovani priselili v našo domovino. Roparski Avari so bili njihovi gospodje, oni pa so se selili s svojimi čredami kot pastirji od pašnika do pašnika. Jarem avar-skega_ gospostva jih je • hudo tiščal, zato so zaprosili Bavarce za pomoč. Ti so jih osvobodili avarskega jarma in tako so se mogli Slovani raztreseno naseliti po vsej Koroški. V severni in južni Koroški so stanovali Franki in Bavarci, medtem ko so se na srednjem Koroškem naselili, v pretežni meri Slovani. Slovani so počasi privzeli višjo nemško kulturo, navade in jezik in tako je Koroška postalo polagoma nemška. V neznatnem delu našo domovine je slovanstvo zapustilo sicer sledove, vendar pa se razen maloštevilnih izdajalcev priznava vse prebivalstvo k svoji nemški domovini. Severni duh je zmagal v zemlji. To so pokazali koroški boji in najbliža preteklost.« — Tako uči koroška šola slovensko mladino že nad pol stoletja, zato pač ni čudno, če med slovenskim koroškim ljudstvom zgodovinski pojmi niso vedno popolnoma jasni.
»Vfindisch« v očeh nemške naborne komisije
Kakor je znano, se je pri zadnjem ljudskem štetju vpisoval za materni jezik iia Koroškem nemški izraz za koroško slovensko narečje >\vin-disch«. Tem bolj zanimivo postane vprašanje, kako Nemci iz rajha gledajo na to vprašanje. Pri naborih morajo fantje izpovedati tudi svojo narodnost. Člani vojaških komisij so večinoma častniki iz starega rajha. Ko so v Beljaku in Čajni prihajali k naborom poleg zavednih slovenskih fantov tudi številni naborniki nezavednih slovenskih družin, so navajali kot svoj narodni jezik >windiscb<. Častnik pa jib je kratko zavrnil z besedami: 3\Vindiscli< ni nobena narodnost, ter velel zapisnikarju: »Zapišite slovenisch!« Pred vojaško komisijo ni ugovora in tako je pojem »windischc izginil iz vojaških zapiskov. Zelo hvalevredno bi bilo, če bi ta pojem izginil tudi jz pregleda o ljudskem štetju na Koroškem in če bi se celovški krogi od zavednih in narodnih Nemcev učili pravega vrednotenja.
»Nmav čez izaro«
Drobne vesli s Koroške
V Libučah se je Janez Hartman poročil z Malko Pušnikovo iz Klopic pri Velikovcu. Ženi-tovanjske svečanosti so bile v Pliberku in jim je prisostoval tudi rektor ljubljanske univerze g. dr. Rado Kušej kot ženinov stric in starešina. — V Selah pa si je posestnik znane Grosove kmetije, Urh Roblek, poiskal družico v osebi Jugove Mi-cike, nad vse delavne prosvetne delavke v Slovenskem kulturnem društvu. — Novo ustanovljenim zavednim slovenskim družinam obilo sreče!
V Trdanieah, fara Marija na Zilji, je umrla v nedeljo v starosti 70 let Terezija Grafenauer, mati profesorja Franca, posestnika Janeza in zdravnika dr. Jožeta Grafenauerja. Pogreb bo v torek v Mariji na Zilji ob 10 dopoldne.
V Železni Kapli je umrl v visoki starosti 80 let pd. Kajžarjev oče, v Škofičah pa Mašivčev oče, ki je dosegel enako lepo visoko starost. Oba moža sta bila pristni 6lovenski korenini starega kova, narodno vse skozi zavedna, tudi kadar je bilo treba doprinašati žrtve. Blag jima pokoj 1
Pri postaji Gumern na progi Beljak—Spital se je pretekli teden zgodila buda železniška nesreča. Osebni vlak je zadel ob tovornega, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Nevarno poškodovani so bili trije potniki, večje število pa je odneslo le lažje poškodbe.
V Dobrli vesi. Galiciji, Bistrici, v Romu in Čajni bodo v kratkem urejene nemške knjižnice, ki jih je omenjenim občinam podarila berlinska mestna uprava.
V Št. Rupertu pri Celovcu je nekdo streljal vrabce in pri tem po nesreči zadel delavko Heleno Tušar, ki je kmalu nato izdihnila.
Na podlagi odredbe dež. Sol. sveta za Koroško se je z 20. majem spremenilo vodstvo sirotišnice »Vincenlinuim v Celovcu. Za komisarja je postavljen neki Lintov. — Državna policija je tudi zaplenila bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini in jo izročila v upravo koroški deželni vladi.
Kakor poroča >Koro.ški Slovenec«, so odlikovali z zaslužnim križcem nad 70 let stare matere s številnimi otroki. V Rožeku sc je zgodilo, da je bila k odlikovanju vabljena tudi slovenska mati Marija Ropač, pd. Majarjeva mati iz Dol, ki je stara nad 70 let in ima 12 otrok. Pred proslavo pa ji je komisija, ki je izročala odlikovanim materam zaslužne križce, izjavila, da bodo odlikovane samo nemške matere, in slovensko mater odslovila.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Težko pričakujejo gostovanja ljubljanske opere
Kako so bili svoj čas zadovoljni z gostovanjem ljubljanske Opere v Trstu, priča dejstvo, da so letos z liajvečjim veseljem sprejeli vest, da namerava ljubljanska Opera spet tja v goste. Da so napovedi takšnega gostovanja v Trstu resnične, dokazuje poročilo tržaškega »Piccola«, ki se ga je tudi naše prrimosko prebivalstvo iz srca razveselilo. Po poročilu omenjenega lista, bi bile pri bližnjem gostovanju, ki bi trajalo nekaj dni, na sporedu Borodinova opera »Knez Igor«, Mu-sorgskega »Boris Godunov« in Smetanova »Prodana nevesta«. To gostovanje bo v drugi polovici meseca julija, če bodo le do tedaj odstranjene še nekatere tehnične ovire. Ljubljanska Opera je v Trstu imela svoje prvo izredno gostovanje leta 1937 in si je pridobila velik sloves med tamkajšnjim občinstvom. Tudi lani so vsi ljubitelji operne glasbe pričakovali takšnega izrednega uiitka, a je gostovauje na žalost moralo odpasti. Letošnje gostovanje ljubljanske Opere z nestrpnostjo pričakuje ne 6anio tržaško, pač pa tudi okoliško občinstvo, ki bi rado čim prej spet slišalo svoje rojake od onstran meje.
Idrija že vse leto nima dekana
Idrijsko prebivalstvo z nestrpnostjo pričakuje, kdaj bo dobila svojega novega dekana na mesto, ki je bilo izpraznjeno že pred letom dni. Razloga, da novi dekan še vedno ni bil postavljen, sta predvsem dva. Idrijska fara ima približno 10 tisoč duš. Zato ni čudno, da škofijski ordinariat smatra to dekanijsko mesto za posebno važno in ie zato deloma tudi razumljivo, zakaj se toliko časa ne more odločiti, katera osebnost bi bila najprimernejša in najsposobnejša za to mesto. Poleg tega pa jo prebivalstvo po veliki večini slovensko. Starejši rod sploh ne razume italijanskega jezika. Zato se je pri izbiri novega dekana treba seveda ozirali tudi na to. Drugi razlog, da Idrija še do danes nima novega dekana, pa je žalostno dejstvo, da sploh zelo primanjkuje starejših izkušenih duhovnikov, ki bi službo na tako odgovornem mestu lahko zadovoljivo upravljali. Ljudstvo želi, da bi na dekanijsko mesto prišel takšen mož, kakršen je bil pokojni msgr. Arko.
Tudi škocijanska jama naj bi bila vabljiva
Podzemeljske kraške jame privabijo dokaj tujcev, čeprav seveda vse ne toliko, kot na pr.
i	ostojnska jama, ki je oblagodarjena menda z vsemi krasotami, kar jih skriva v sebi kraška zemlja. Italijani pa se zelo prizadevajo, da bi vzbudili cim več zanimanja še z« druge podzemeljske jame, ne samo za Postojnsko. Tako so «e zadujc case z vso vnemo spravili tudi na ško-
cjansko jamo in jo preurejajo, kolikor se le da. vedno kaj delajo v njej, prenavljajo stare poti m steze, ali pa grade nove, pri čemer pa seveda naletavajo na precejšnje težave. Toda, največ preglavic pa jim menda res dela napeljava elektrike, kakor da bi to, kar je ustvarila narava, na noben nčin ne hotela podati roke onemu, kar so ustvarile človeške roke in njegova iznajdljivost.
Iz vojaške suknje spet na polje k delu
Veliko važnost italijanske vlada polaga na to, da kmetijstvo vsaj ne bi nazadovalo. Zato je temu vprašanju posvetila tudi vso svojo skrb. Zadnje čase smo mnogo slišali, kako so nekatere države hitele klicati pod orožje svoje vojaške letnike, zdaj pa s čisto drugačnim občutkom beremo, da je bilo iz italijanske vojske odpuščenih kar 100.000 ljudi, in sicer predvsem zato, da ne bo trpelo delo na poljih, če bi bilo premalo delavcev.^ Tako se je tudi v Julijsko Krajino v zadnjem času vrnilo od vojakov prav lepo število prej vpoklicanih vojaških obveznikov in se tako zdaj spet lahko v krogu svojih družin posvete v miru in brez strahu delu na svojih kmetijah.
Z vzpenjače je padel
Pred kratkim se je zgodila v bližini Kobarida težka nesreča, ki je zahtevala življenje 81-letnega Rudolfa špehonje. Hotel se je peljati z vzpenjačo, s katero spravljajo drva v dolino. Nekaj časa sc jo tudi peljal, nato pa mu je nenadoma popustil pas, s katerim je bil privezan. Nesrečnež je padel 6 precejšnje višine na tla in so na mestu ubil.
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetak ob 20.
5. junij, ponedeljek: Zaprto.
6. junij, torek: Zaprto.
7. junij, sreda: »Utopljenca«. Red Sreda.
8. junij, če<trtek: »Upniki, na plan!« Izven. Glo-
bako znižane cene od 14 din navzdol
Opera: Zaietek ob 30.
5. junij, ponedeljek: Zaprto.
6. junij, torek: »Ančka«. Izven. Globoko znižane
cene od 24 din navzdol.
7. junij, sreda, ob pol 20: »Lohengrin«. Red A.
8. junij, četrtek: »Werther*. Red četrtek.
Drevi ob četrt na 7 bo t mali dvorani Filharmonije I. skepna produkcija šole Glasbene Matice. Spored obsega 22 točk za klavir, violino in flavto. Naslednja in zadnja produkcija šole Glasbene Matice bo v sredo prav tako ob Četrt na 7 v mali dvorani Filharmonije. — Podrobni spored so dobi v knjigarni Glaebene Matice.
Ne pozabite, da bo jutri ob 20 v frančiškanski cerkvi koncert Trboveljskih slavčkov pod vodstvom njihovega zborovodje gosp. Avg. Šuligoja. Na koncertu bo sodeloval kot solist in spremljevalec na orglah prof. Matija Tomc. Vstopnice od 20 din navzdol v knjigarni Glasbene Matice.
Risarska razstava na I. državni realni gimnaziji je odprta 3., 4. in 5. junija v riBalnici v I. nadstropju.
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo jutri, v ponedeljek, 5. junija ob 6 zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi svoje zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veber o temi: Dvojna narava čutenja.
Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-uradniika I. plač. razreda v ambulatcv riju v Celju. Rok za vlaganje prošenj je do 1. julija 1939.
Osrednji odbor Bran-i-bora v Ljubljani, poziva svoje člane, da se udeležijo koncerta »Večera narodne umetnosti«, ki ga bo v ponedeljek, dne 5. junija t. I. ob 8 zvečer priredil Akodemski narodno-obrambni svet. Udeležite se ga v čim večjem številu in pokažite, da nam je narodnoobrambno delo največja dolžnost.
Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu je zaradi velesejma podaljšana. Da se omogoči obisk te lepe in pomembne razstave tudi podeželanom, ki pridejo ta čas v Ljubljano, je odprta še do 12. junija. Poslužite se lepega kataloga, vstopnice pa shranite za žrebanje. Obisk toplo priporočamo.
Na razstavi slovenskih vezenin na pomladanskem velesejmu od 3. do 12. junija bodo zastopani vsi slovanski narodi s svojimi značilnostmi kljub vsem težavam in oviram, ki jih 6tavlja težki čas prirediteljicama: Splošnemu ženskemu drutvu in Zvezi gospodinj, v Ljubljani. Poleg Slovenk, Hrvatic, Srbkinj, Bolgark bo pokazala Čehinja, Slovakinja, Lužiška Srbkinja svoje bogastvo duha in srca, 6vojo vero in moč, pokazala bo Poljakinja in Rusinja, da prepleta bogastvo barv in idej vse Slovane. To bo neizčrpen vir novih idej za opremo naših domov in naših oblačil. Naj ne bo v nas tuje navlake ne v naši mi6elno6ti. ne v naši zunanjosti.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek. J. junija: 12 Harmoniko igra jr. Ivan Magister — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 lz operet (plošče) — m Napovedi — 18 O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. Fr. Dobevec) — 18.20 Mossu-ger: ploščo — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — llt.30 Nius ura: Nalogo gasilstva v človeški družbi (Fran Mežek) Ljubljana — 19.50 Zanimivosti — 20 Narodne in vesele pesmi o spremi jevanjem harmonike gs. Janko Vekoslav, Svetozar Banovec, Avgust Stanko — 21 <Buči,
buči morje.. Konoert Kadijakega orkoHtrn   «•’>
Napovedi, poročilu — 22.15 Itezervirano za prcuoa t velesejma. Konec ob 23.
Torelt, 6. junija: 11 Šolska ura: Junij doma in v prirodi, dialog vodi g. Miroslav Zor — 12 Španski plesi, Špansko pesmi (plošče) — 12.45 oProfilu — 13 Napovedi — 13.20 Konoert Radijskega orkestra in g. Friderik Lupša — 14 Napovedi — 18 Citraški trio < Vesna — 18.40 O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. Tomaž Furlan) 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Našo staro mestao pesništvo (Djuro Gavcla) Bgd — 19.50 Deset miuut labavo — 20 A. Dvorak: Rus&lku. fantazija po operi (plošče) (vel. sinf. ork., dir. dr. Woisrnnnn) — 20.20 Ivan Pregelj: Ljubljanski študentje, igra iz stare Ljubljane v 5. dej (izvajajo člani rad. igr. družine) — 23 Napovedi, poročila.
~PFAFFoviTvei^iNGER-
Jevili in raznih drugih šivalnih strojev a dvajsetletno garancijp, poceni naprodaj pri: »PROMET« v Ljubljani, nasproti križansko cerkve.
Celuloldne ščite m vrata!
Celuloid v ploščah naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana Kopitarjeva ulica 1.
Izbira ni težka
kadar Je treba določiti Časopis, v katerem naj oglašuje trgoveo »11 obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) Ust. t katerim bo prliel zagotovo T stik ■ naj-iiršlml kupnomoSnlml sloji prebivalstva. Id to Jo nafl dnevnik »SLOVENEC«, IU ca bere, posebno ob nedeljah, a malo Izjemami vsak* slovenska h IS a. En poskua Vas
o	uspehu preprl&a.
UZHJEimm POSOJILNO
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 3#/o po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posolila
Italijani so zmagali v Belgradu 2:1 (1:0)
Nadaljevanje s 1. strani.
padu ni prave povezanosti. V 21. minuti imajo naši lepo priliko pred italijanskim golom, toda italijanski branilec surovo foula našega Ferliča. Prosti strel da Matošič čez prečko. Igra se razvija nato v medsebojnih napadli. 2e je kazalo, da bo prvi polčas končal neodločeno, toda v 36. minuti so Italijani prišli zelo poceni do gola. Lechner je prodrl, podal Matošiču, ta pa desnemu krilcu, nato jo je dobil Biavanti, jo podal Pioli, ki jo je nalahno poslal v desni kot. Lovrič bi po našem mnenju ta strel lahko ubranil
Zatem so naši ostro pritisnili, niso pa imeli sreče. V drugem polčasu so začeli igro Italijani, toda naši so prešli brž v protinapad po Glišovi-ču. Napad je bil zelo nevaren in je gol šele v zadnjem trenutku ubranila italijanska obramba.
V	4. minuti je Aca Petrovič poslal iz neposredne bližine žogo na gol, toda Olivieri jo je spet ubranil. V 10. minuti so naši ponovno zamudili lepo priliko. Petrovič lepo prodre, strelja na gol, Olivieri žogo odbije in v trenutku, ko se je Glišovič že zaletel proti žogi, da bi jo vrnil v gol, je to preprečil Rava, ki jo je poslal v out. Naši so stalno pred italijanskimi vrati, toda v 17. minuti se je sreča spet nasmehnila gostom. Požega je v skoku za visoko žogo premalo podal Lovriču in je žogo prestregel Colaussi, ki jo je neubranljivo poslal v mrežo. 2e se je zdelo, da bo naš poraz velik. Aea Petrovič se ni mogel znajti kot vodja napada. Bil je najslabši mož v celi naši enajstorici. Toda naši niso odnehalL Odločno so napadali in izsili-
li dva kota, drugega za drugim. Drugi kot je prinesel častni gol za nas. Perlič je izvrstno streljal kot in je žoga šla naravnost iz kornerja v gol. Italijani so začeli igro zapirati. Hoteli so obdržati rezultat. V 35. minuti Piola ostro prodre iu na out-črti starta na Dragičeviča. Oba padeta. Sodnik prisodi enajstmetrovko proti Jugoslaviji. Občinstvo ogorčeno protestira. 11-metrovko strelja Meazza, toda žogo pošlje poleg prečke v out. V 42. minuti Glišovič krasno prodre. Branilec odbije v out. Glišovič poda in ko se vrne v igro ga levi italijanski branilec udari s pestjo v obraz. Sodnik, ki je bil za hrbtom, tega ne vidi. Občinstvo se razburja. Žogo odbije Olivieri v sredo igrišča. Na njo starta Piola in Dragičevič. Slednjemu se posreči vzeti žogo, toda Piola ga brcne v nogo. Dragičevič zapusti igrišče, ker ne more več igrati. Občinstvo je čez dalje bolj razburjeno. V 43. minuti Perlič dobi žogo za strel. Desni branilec brani z roko dvakrat po vrsti, a sodnik prisodi samo porsti strel. Italijanski igralci se poslužujejo vseh sredstev. Že je grozilo, da bo prišlo do pretepa, toda funkcionarji so spet vse pomirili. In v takšnem ozračju se je končala današnja težka tekma. Italijani so sicer pokazali nekoliko boljšo tehniko, pokazali pa so tudi pred 30.000 glavo množico, da se znajo posluževati za dosego gola vsega. NajslovitejSi igralec Piola je nekajkrat pred očmi vsega občinstva
7.	roko popravil sebi Žogo na nogo, tako da se je občinstvo smejalo njegovi prefriganosti, a sodnik teh Piolinih rok ni videl.
Belgijec Langenus je bil šibak in je favoriziral Italijane.
Tenis v Zagrebu:
Jugoslavija izgubila igro v dvoje
Punčec—Mitič : Lacroiz—Bo rman 2:6, 2:6, 3:6
Po aobotni zmagi naših teniških mojstrov ni danes nihče pričakoval, da odlično uigrana teniska dvojica Punčec in Mitič ne bosta dobila proti belgijski dvojici. Toda zgodilo se je to, kar se zgodi tako zelo rado. Oba naša igralca sta bila prepričana, da sta boljša kakor Belgijca in sta šla v boj s preveliko lagodnostjo. Za današnjo igro dvojic, ki je bila na Akademskem teniškem igrišču na Salati, je vladalo precejšnje zanimanje in je bilo prisotnih nad 2000 gledalcev. Po sijajnem uspehu naše dvojice v Milanu ni nihče pričakoval zmage belgijskega para. Toda oba naša igralca sta odpovedala: nasprotno pa sta Belgijca zaigrala odlično. Lacroix in Borraan sta bila danes nedvomno boljša dvojica, ki se sijajno izpopolnjuje. Lacroix ima odličen servis, de Borman pa sijajno igra ob mreži. Oba belgijska igralca sta bila ves čas igre zelo pazljiva. Naša igralca, Punčec in Mitič, pa sta se zavedla šele takrat, ko je bilo že prepozno. V tretjem setu sta se sicer močno trudila, toda znajti se nista mogla nikakor; manjkalo jima je prave koncentracije. In zato cta igro tudi izgubila. Kako zelo
sta naša igralca odpovedala, kaže najbolj dejstvo, da je bila vsa igra končana že v 40. minutah. Današnja zmaga Belgijcev pa kljub temu ni nevarna. Prav gotovo je, da bo jutri Punčec v posamični igri proti slabemu Geelhandu zmagal in tako priboril našim barvam potrebno tretjo točko. Četrta igra med Mitičem in Lacroixom že ne bo več važna.
Semifinalna teniška tekma v Berlinu: Nemčija : Anglija 3 :0
Danes popoldne je bila v Berlinu na teniškem stadionu Rot-Weiss odigrana teniška tekma v dvoje med angleškima igralcema \Vildejem in Shaffijem na eni strani ter med Nemcema Hen-klom in Metaxo. Nemška igralca sta zmagala; nad Angležema brez posebnega truda v treh setih s
1	6:4, 6:4, 6:2. S to današnjo zmago je Nemčija postala že prvi finalist v evropskem pasu tekmovanja za Davisov pokal in se bo pomerila z Jugoslavijo kot drugim finalistom v Zagrebu konec meseca julija.
Maribor : Bata 2:5 (1:1)
Maribor, 4. junija.
Danes popoldne je bila na igrišču Rapida odigrana prva kvalifikacijska tekma za vstop v ligo med Mariborom in Bato iz Borovega. Tekmi je prisostvovalo okrog tisoč gledalcev. Bata si je danes pridobila naskok treh golov, kar Mariborčani ne bodo mogli nadomestiti. Gostje kljub zmagi niso dali pričakovane igre. Enajstorica Bate je sicer vigrana, ne dosega pa po današnji igri sodeč ligaškega razreda. V Batovem moštvu je odličen predvsem vratar, ki je danes izvrstno branil svoje svetišče. V krilski vrsti je prednjačil srednji krilec Kondič. Najboljši napadalec in strelec pa je bil Borovič. SK Maribor je nastopil v kompletni postavi in ni zadovoljil. V dobri luči se nam je pokazal samo v zadnjih 25 minutah prvega polčasa in v sredini drugega polčasa. — Obrambna trojica je bila dobra, vendar je moral vratar petkrat kapituliral. Branilec Koren je že v prvem polčasu dobil težko poškodbo, ki ga je pri igri prav močno ovirala. — Med krilci sta bila dobra Janžekovič in Vele, medtem ko je bil Tkalec zelo slab. V napadu danes tudi ni bilo v redu. Uspešna sta bila v tem delu Ogrizek in Tičar. Najpožrtvovalnejši pa je bil brez dvoma Vodeb, ki je posvečal največjo skrb za povezanost med krilci in napadom. Igra je bila ves čas zelo živahna. V prvem polčasu se je Mariborčanom nudila trikrat stoodstotna prilika za gol, toda Popovič je bil vedno na mestu in je vse žoge ubranil. Prvi gol za goste je dal Rajič v 23. minuti. Tičar je izenačil. V drugem polčasu jo dal Šliter prvi in drugi gol. Šele v 29._ minuti je uspelo Veletu znižati rezultat na 3:2. V 42. in 44. minuti je Borovič zvišal rezultat na 5:2. — Tekmo je sodil zvezni sodnik g. Stojanovič.
Najnovejši izdelek Opeiovih tovarn
znanih po izvrstnih, trpežnih, ekonomičnih vozilih .»Kadett« in >01ympia«, po luksuznem, udobnem »Admiralu« ter »Blitz« tovornih vozilih, je nova tipa »Kapit8n< svojska v konstrukciji in obliki. Novi »Kapitan«: karoserija iz odporne jeklene pločevine s principom samonosilnosti, petsedežen, nadomešča štirisedežni Super-6. Dimenzije znatno večje, teža ista; odlično premaguje terenske prilike, stalna hitrost 112 km, maksimalna 130 km. Tehnične posebnosti: lahko upravljanje na ovinkih, sposobnost vzpona v direktni 11%, v prvi brzint 35%, brezhibno delovanje spiralnih vzmeti s hidravličnimi blažilci. Motor je 6-cilindrski, 60 konjskih sil. S svojo odlično, brezhibno konstrukcijo, ki predstavlja najnovejšo pridobitev na polju avtomobilizma, je temu vozilu zagotovljeda dolga nemotena obrabna doba.	.
Tovarna M. A. N. je % svojim uveljavljenim produkcijskim programom za Dieselova vozila, ki obsega vozila od 3 do 9 ton tovorne teže, učinkovito zastopana. Že dolgo je Jugoslavija odlična odjemalka teh stabilnih in robustnih yozir. več sto voz je bilo samo zadnja leta odpravljenih v Jugoslavijo. številni avtobusi, ki vršijo promet po mestih in na deželi, uživajo pri prometnih podjetnikih izvrsten sloves. Vprav v hriboviti pokrajini s težavnimi cestnimi razmeram dan za dnem nudijo nove dokaze svoje zanesljivosti.
K uspehu MAN Dieselovih vozil v Jugoslaviji je močno pripomogla vzorno zgrajena trgovinska organizacija z obilno zalogo nadomestnih delov. Za strokovno oskrbo vozil jamči tudi dejstvo, da so zadnja leta številni domači monterji obiskali tvornico v Niimbergu in so si tam pridobili v specialnih tečaijh posebno strokovno znanje. — Zastopstvo Desa-Beka v paviljonu 7 na Velesejmu pa razstavlja tudi vozila »Chevrolet« in »Buick«.
Državno prvenstvo v kajak slalomu
V	Tacnu pod Šmarno goro je bilo danes tretje državno prvenstvo v kajak-slalomu. Lepo vreme in izletna točka kakor je Tacen je privabilo lepo Število gledalcev, ki so ob bregovih in na mostu z zanimanjem sledili poteku tekmovanja.
Proga, na kateri so tekmovalci danes vozili s svojimi čolni, slalom, je bila dolga 300 m in se je začela pri jezu nad tacenskim mostom. Cilj je bil točno pod mostom. Tekmovalci so morali prevoziti skozi devet vratc in trikrat prečkati Savo preko hudih brzic. Proga je bila v tehničnem oziru sijajna, tako da so bili gostje nad njo naravnost navdušeni. Kot smo že zgoraj omenili so morali tekmovalci prevoziti skozi devet vratc, med katerimi je bilo sedem barvanih krogov, katere so morali tekmovalci popolnoma obkrožiti.
Na startu je bilo 12 Zagrebčanov in 5 Slovencev. Nastopil je tudi lanski prvak v kajak-slalomu Ivo Donoval iz Zagreba.
Rezultati: 1. Malahovski Rudolf, Ljubljana. 4:56.5; 2. Donoval Ivo, Maraton, Zagreb, 5:16.2; S.Knol Miroslav, Zagreb. 5:22; 4. Gluhak Edo, Maraton, Zagreb, 6:22.2; 5. Močnik Cveto, Ljubljana, 6:26; 6. Mikuš Adolf, Ljubljana, 7:15;
7.	Drofenik Ivan, Ljubljana, 7:19.1; 8. Tepina Pavle, Ljubljana, 7:59.2.
Izredno lepo je vozil letošnji prvak Malahovski, ki je takoj ob štartu zlomil veslo in je kljub temu samo s polovičnim veslom dosegel najboljši čas. Osem tekmovalcev je bilo izvrženih, ker so padli iz čolna v vodo. Izvedbo državnega prvenstva je imela ljubljanski Kajak-klub, ki jo je izvedel prav dobro.
Gradjanski : Wienna 3:1 (2:0)
Zagreb, 4. junija.
Kljub včerajšnjemu porazu Wiene je današnja tekma privabila čez 3000 gledalcev na igrišče Gradjanskega. Dunajčani so nastopili kompletni z bivšim reprezentantom branilcem Schmausem in srednjim napadalcem Gschvveidlom. Gradjanski je nastopil brez Glaserja in Lešnika. Namesto srednjega napadalca je bil postavljen znani reprezentativni igralec Hitrec (Hašk). Prvi pol čas je potekel v premoči domačih. Igralci Gradjanskega so zaigrali zlasti na trenutke izredno lepo. Antolkovič je v osmi minuti zabil prvi gol, Hi-tree pa v 21. minilti drugi. V prvem polčasu so imeli gostje samo dve zreli priliki, iz katerih bi lahko rezultirali. Toda Golman Urch je bil obakrat uspešen. V drugem polčasu je bila igra zelo mlačna. Zagrebčani se niso mnogo trudili, Nemci so pa v glavnem branili. Po daljšem obleganju nasprotnikovih vrat je SK Gradjanski po krilu Plešetu v 24. minuti povišal rezultat na 3:0. V 48. minuti drugega polčasa, torej tik pred konec, pa so gostje po 9vojl desni zvezi zabili častni gol in postavili končni rezultat 3:1. Tekmo je sodil objektivno g Ražant.
Jubile) naših skavtov
Samova četa skavtov je proslavila danes petletnico svojega obstoja. Proslava se je izvršila skladno z načeli te mladinske organizacije v prosti naravi, v idiličnem Limbuškem gozdu. Sveto mašo na prostem je daroval prof. Potokar, ki je nato blagoslovil prapor Samove četo, kateremu je kumovala gospa Novakova. Navzoč je bil tudi starešina mariborskih skavtskih organizacij dr. Marinič ter veliko število občinstva in prijateljev mladine. Skavti so si v limbuškem gozdu uredili svoje taborišče, h kateremu vodi lepo mnrkirann pot po zanimivih predelih gozda ob Dravi.
Zimsko-šporini parlament je zboroval
Danes dopoldne ob 8 je naša Zinmskošportna zveza polagala svoj sedemnajsti obračun. Kakor vselej doslej, je tudi danes za redni občni zbor Jugosloanake zimskošportne zveze vladalo izredno zanimanje. Občnega zbora so se udeležili vsi zastopniki podzvez, poleg njih pa je bilo tudi še nad 60 delegatov posameznih klubov, ki z budno pozornostjo zasledujejo razvoj našega smučarskega spoTta.
Občnega zbora 60 se poleg drugih udeležili tudi predstavniki vsega našega javnega .življenja. Tako smo med drugim opazili polkonvika 40. pp. g. Masiča, ik je zastopil visokega pokrovitelja JZSZ Nj. Vel. kralja Petra 11. Divizijo je zastopal podpolkovnik g. Oblak, ministra za telesno vzgojo g. Ulaga Drago, bansko upravo v Ljubljani svetnik g. Trstenjak, mestno bčino ljubljansko inšpektor g. VVester, Jugoslovanski ojimpijski odbor in Zveza za tujski promet g. dr. Žižek in še mnogo drugih.
Po uvodnih besedah podpredsednika JZSZ g. dr. Pirca Iva, ki je pozdravil vse navzoče predstavnike, ki so počastili s svojim obiskom redni občni zbor i.n ]>o [»zdravih, med katerimi moramo omeniti pozdrav JFO JZSZ, se je začel odvijati redni program občnega zbora.
Obširnega poročila posamezni odborniki niso podajali, ker je Zveza vsem podzvezam in klubom poslala že pred občnim zborom točna poročila. Iz njih posnemamo naslednje zanimive podrobnosti. Iz poročila tajnika g. Kunstlja smo povzeli:
Odlična je bila zvezina udeležba v inozemstvu in to v vseh disciplinah, zaradi česar pa je blagajna bila s te strani najbolj obremenjena. Udeležba na svetovnem smuškem prvenstvu FIS-tekmah v Zakopanem s 21 ljudmi je obremenila Zvezino blagajno z 54.410.25 din. Udeležba v Gortini s 4 tekmovalci in 1 spremljevalcem s 5.713.75 dinarjev. Udeležba v Celovcu in Beljaku z 8 skakači in spremljevalcem 1.548 din. Udeležba na trodnevnih tekmah v smuku v Sestrieru v Italiji s 4 tekmovalci in spremljevalcem z 4.074.50 din.
Državno prvenstvo v klasični kombinaciji je izvedla ZZSP z velikim uspehom tako športno kot finančno — na Sljemenu ob ogromni udeležbi tekmovalcev. To prvenstvo je financiral ZZSP. Za nabavo daril in potne stroške tehničnim delavcem in sodnikom pa je izdala Zveza 2.413.50 dinarjev. Državno prvestvo v alpski kombinaciji je bilo prepuščeno MZSP. ki je za to prvenstvo dobila podporo v iznosu 6000 din. Damsko državno prvenstvo na Rožci v alpski kombinaciji je bilo prepuščeno agilni TK »Skali« na Jesenicah. Za izvedbo je prejela 1000 din podpore in 1000 din za izsek. Zvezno prvenstvo v skokih v Planici je obremeilo blagajno z 4.139.75 din.
Triglavski dan je veljal 8.533.25 din. Potrebno bi pa bilo to prireditev izvesti nekoliko prej v marcu tako, da bi se lahko računalo na večji poset smučarjev odnosno gledalcev. Vsa ^ druga tekmovanja so obremenila Zvezo s 3382.50 din (od tega za mladinsko državno prvenstvo v Planici za izvedbo SK Iliriji 1000 din. za zvezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na Pokljuki Sm. k. Ljubljani 1000 din). Iz gornjega razvidimo, da je Zveza izdala ▼ letošnji sezoni za tekmovanja
ogromno vsoto 93.371.50 din in ako upoštevamo k temu še specialne podpore izdane podzvezam in klubom za delovanje in gradnjo skakalnic v iznosu 33.843 din, ugotovimo, da je prav za prav izdala Zveza skoraj vse svoje prejemke edino za ti dve postavki, t j. 127.214.50 din, ter je prav malo ostalo za kritje drugih izdatkov.
Nato so sledili predlogi posameznih pod zvez in klubov. Spremembe in dopolnitve pravil in pravilnikov, ki je predlagala JZSZ so bile bre* debate sprejete. Ostrejša debata se je razvila pri predlogih Gorenjske podzveze. Sprejeti so bili na* sledni j predlogi:
Za svetovno FIS-ino prvenstvo sc osnuje posebni odbor, oigar funkcija bo trajala neglede n* spremembo odbora JZSZ do konca leta 1942. k« bo v Sloveniji svetovno smučarsko prvenstvo. Za« grebčani so predlagali naj Zveza razdeli pod zve* zam podpore že v začetku sezone. Zelo huda ja bila debata o predlogu Gorenjcev, naj imajo Člani posameznih klubov svoje člane le iz svojega oko« lisa. Predlog je bil naperjen zlasti proti SK Ili« riji. Po dolgotrajni debati je bilo sprejeto, naj bodoči upravni odbor prouči vprašanje prehoda posameznih članov iz ene v drugo podzvezo, ozi« roma iz enega v dTUg klub. V zvezi s tem vpra* šanjem je bilo tudi bodoči upravi naročeno, naj uvede najstrožjo preiskavo o »kapraniiu posameznih tekmovalcev. Nadalje je bila črtana kazen odbornika GZSPZ Čirkovicu.
Časopisi za uradne objave ostanejo še vedno Slovenec. Jutro, Novosti, Jutamji list, Politika in Jugoslovenski list iz Sarajeva.
Sedež Jugoslovanske zimskošportne zveze ostane še nadalje Ljubljana.
Nato so sledile volitve. Po daljši debati je bil sprejet naslednji odbor, ki bo vodil v leiu 1989-40 upravne posle JZSZ:
Predsednik dr. Ivo Pirc; podpredsedniki^ Joso Goreč, dr. Mirko Pandakovič in Savo Dimič.
Generalni tajnik Tone Kunstelj; II. tajnik Bo* žo Kramaršič, blagajnik Bogo Šramelj; gospodar in knjižničar Milan Fajdiga.
Odborniki: dr. Ferenčak, Lado Kosec, Lado Vučnik, inž Koudelka, prof. Dobovšek, Stane Miklavčič, Jernej Jelenič, Janez Kveder, Franjo Cvar.
Tehnični načelnik: Stane Predalič, Vile Ber* ndk; mladinski odsek: prof. Mirko Zaletel, Pavle Kveder; zdravstveni odsek: 'dr. Josip Prodan, dr. Bogdan Brecelj; propagandni odsek: dr. Franc Bradač, mag. Milan Mušič; smuški učitelji: Danilo Korče, Janko Ziherl; vojaška delegacija: polkovnik Ivan Markulj, podpolkonvik Ivan Oblak, kap. Stanko Pišljar; nadzorna odbor: Veko6>lav Golubovič, dr. Drago Ažman, dr. Mirko Kuhelj; raz* sodišče: dr. Franc Pavlin, dr. Jo6ip Pretnar, dr. Miha Potočnik.
Po občnem zboru je g. Tomaž Godec predlagal, naj se izreče dosedanjemu predsedniku g. dr. Cirilu Pavlinu zahval za dosedanje delo. Predlog je bil sprejet z odobravanjem.
Prepričani smo, da je naša ZSZ z 17. mejnikom svojega dela stopila v novo fazo, da bodo izginila vsa dosedanja trenja in da jremo nasproti boljšim časom jugoslovanskega zimskega športa.
Jubilejni nogometni turnir SK Svobode
Dan v popoldne je SK Svoboda priredila na igrtsču SK Ljubljane svoj jubilejni nogometni turnir, na katerem je s svojo nogometno enaj-storico sama, pritegnila pa je k sodelovanju tudi ŽSK Hermes, SK Ljubljano in SK Kranj. Navedeni štirje klubi so odigrali brzi turnir s skrajšanimi polčasi. Tako da so bilec v vsem odigrane štiri tekme, iz katerih je kot končni zmagovalec izšla SK Ljubljana. Prireditev je v celem uspela prav dobro.
SK Kranj : SK Svoboda 1 :1
V	prvi tekmi je Svoboda zaigrala z velikim elanom ter je imela od igre celo nekoliko več kakor gostje iz Kranja. Toda strelce njenega napada je vztrajno spremljala smola. Ker je tekma v rednem času končala neodločeno, je moral po turnirskih propozicijah odločiti žreb, ki je bil na-klonjenejši Kranju. Svoboda je po žrebu tekmo izgubila.
SK Ljubljana : ŽSK Hermes 5 :1
Moštvo SK Ljubljane je proti pridnim Her-mežanom zaigralo sprva zelo odločno, pozneje pa je popustilo, ker je začutilo, da mu Siškarji zmage ne bodo mogli ogroziti. Zmagalo je končno z dovolj visokim rezultatom 5:1.
ŽSK Hermes : SK Svoboda 2 :0
Hermežani so se pomerili * gancem, Svobodo. Svoboda }e bila v tekmi dejansko mnogo močnejša in bi .zmaga P>f K bolj po pravici pripadla njej. Toda njeni strelci so spet popolnoma odpovedali. Hermežani so z ^kaj dobrimi napadalnimi akcijami prinesli pred
vrata Svobode dve, tri nevornosti in iz njih napravili rezultat 2:0.
SK Ljubljana	: SK	Kranj 2	:0
SK Ljubljana je	poslala	zmagovalec	na ju-
bilejnem turnirju SK Svobode s svojo končno zmago nad gosti iz Kranja. V finalni tekmi z SK Kranjem je Ljubljana zaigrala precej mlač-nejše in šibkejše kakor proti Hermesu v prvi tekmi. Vendar je tudi taka njena igra zadostovala, da	je zmagala z 2:0.	Občinstva se je na	tej^prireditvi nabralo kar še	precej,	zlasti še, čr	vržemo
na tehtnico dejstvo, da se ljudje ob tako lepih nedeljskih popoldnevih kakor je bilo današnje, raje odpravljajo na izlete kakor pa na nogometna igrišča.
Lep uspeh Maratoncev pri kolesarskih dirkah
Maribor, 4. jrnnija.
Na progi Maribor-Marenberg so se vršile danes dopoldne kolesarske dirke za prvenstvo mariborske kolesarske jrodzveze. Štari je bil ob 8 pri prvem km na Koroški cesti. Dirkali sta dve skupini in sicer juniorji in seniorji. Za juniorje je znašala proga 60, za seniorje pa 80 km. Pri junior-jih se je plasiral kot prvi Planinšek ('kolesarski klub Celje) v času 2,7.50, 2. Mukaš (kol. klub tekstilnih delavcev Maribor) 2,10.10, 8. špajcer (kol. klub Celje) 2,11.01. Povkrenči čas juniorjev je znašil 28.500. Pri seniorjih je prispel prvi na cilj Sodec (Maraton) 2,54.54, 2. Sojč (Maraton) £57.4Z,
3.	Šekla (Perun) 4,9.19. Povprečni čas 27.500. Kljub velikemu naporu zaradi skrajno posebno zaradi zadnjih nalivov, so bdi rezultat* zelo zadovoljivi.
Občni zbor naših nameščencev
V	soboto, 3. t. m. je bil občni zbor centrale Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, na katerem so bile po delegatih zastopane številne njegove podružnice.
Občni zbor je vodil predsednik gosp. Rudolf Smersu. V svojem uvodnem govoru je orisal dosedanje delo nameščenske organizacije, ki se razširila širom Slovenije. Sedaj ima 15 podružnic, med katerimi so nekatere posebno močne in agilne, kot na ph v Mariboru, Slovenjem Gradcu. Trbovljah, Celju in Kranju. V Ljubljani poleg splošne še podružnica namešč. «>c>ainin zavodov in podružnica zavarovalnih nameščen s .
Nato so podali izčrpno poročilo gosp. rranc Vreve o delu društvenih zastopnikov v ®f. upravi Pokojninskega zavoda, g. Ival’ “	.
o bolniški blagajni TBPD, g. 1Ko.«neirnik o novi upravi Delavske zbornice. Občni zbor vili g. Jonke v imenu samouprav	, g.
Likar v imenu Zveze	“SSka dI’
inž. Košir v imenu nameečenskega odst Ua IM.
Vsa poročila so pokazala, kako uspešno se udejstvuje naša nameščensk« organ.z^adja po svojih deletntih v vseh socialnih zavodih. Občnega zbo-?a se e udeTžil poleg naštetih tudi predsednik OUZD g. inž Jože Sodja ter predsednik ZZD g.
France Prezelj. ...	...
Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu je bila dosedanjemu odboru izglasovana razrešnica. Storjen je bil tudi sklep, da se bo ustvarilo tesno
sodelovanje s Zvezo združenih delavcev, ki je včeraj priredila mogočen tabor, o katerem poročamo na drugem mestu. V ta namen so bila novemu odboru dana potrebna navodila.
Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbot eentrale sledeči gg. Hafner J., Zupan S., Ko*a-mernik V., inž. Košir V., Burja L, Globočnik K. Catar L., Bergant M., Sitar L. in Škerjanc S.
Raistara Tujsko-prometnih »rei Ljubljana m Maribor. Obe slovenski tujsko-pronietm *yezi — ljubljanska in mariborska, sta že večkrat sodelovali pri razstavah Ljubljanskega velesejma. — Propagirati lepoto in urejenost sl°veJU1®’ tujca k obisku Slovenije, vabiti ga k daljšemu bivanju, to je namen teh razstav. Ljubljanski velesejem je za take turistične razstave izredno prikladno mesto. Saj gr« ni'mo razstavnega prostora nešteto obiskovalcev, domačih, iz bližnje in daljne okolice, pa tudi iz JnJpz®m8jVa' Letošnja tujsko-prometna razstava obeh tujsko-prometnih zvez se razlikuje od dosedanjih predvsem po uporabljenem materialu. Medtem ko je doslej lepoto Sloveije kazala večja zbirka fotografij, so letos /a razstavo uporabljei veliki, od zadaj rzsvetlieni transparenti. Razstava zasluži vso pozornost občinstva, saj v dostoini obliki opozarja na turistično visoko razvito Slovenijo.
o< 11 ■ _.	_	.	.	,	,K	<•	naročnina	12	dia	la	InotemMvo	25	din Uredništvo: Kopitarje** nlira 8/IU Telefon 4001 d» 4005- Upr»»»: Kopitarje*« ulica S.
,81.,...ki <!„». tata], mi	Kr.,,,.”	-	l.d.].'.l| Uk M. m*. U.,<l„,k: Mirk. Wlk.