Poštnina plačana v gotovini! Domžale, 20. junij 1978 LETO XVI-Št. 9 Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - TehnlCnl urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občili! Domžale je glasilo brezplačno, ••sk: Delavska univerza Domžale. Gkčinhlii fjc«7r*rVi«ri/f>r GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE POT NA ŠIPEK IN SPREJEM V MLADINO 27. maja zjutraj smo se podali proti našemu cilju, naš cilj pa je bil, da pridemo na Šipek, kjer je bila “•avgusta 1943. leta ustanovljena Šlandrova brigada. Hodili smo po cesti in po sdcritih poteh, po katerih so med vojno hodili kurirji in prenašali razna važna sporočila ter partizani, ki so se po teh in drugih gozdovih borili za lepši jutri - za današnjo stvarnost. Med hojo navkreber sem premišljevala, kakšno trdno voljo so imeli partiza-ni> da so premagali vse prepreke. Vprašala sem se, če bi sama kdaj zmogla vse to. Odgovora nisem našla. Kaj vse 50 morali prestati, prenesti so morali vse napore in težave, ki jim jih je nalagala vojna. Velikokrat so bili v smrt-ni nevarnosti, pa so si s svojo iznajdljivostjo rešili življenje. Le kako so zmogli vse to? Odgovor je samo eden: •melj so jekleno voljo in željo, da bi osvobodili našo prelepo deželo, v kateri se skriva toliko lepih naravnih čudes. Zgledovali pa so se po vestnem predsedniku in vztrajnem borcu, tovarišu Titu. In sedaj, ko živimo v svobodni domovini, mladi na razne načine dokazujemo, da smo v pripravljenosti na ežke čase in da držimo zastavo revolucije visoko dvignjeno. Vsi pionirji in mladinci pa vedno znova obljubljajo in tudi dokazujemo, da bomo nadaljevali velika dejanja prejšnjih generacij. Za nami naša domovina koraka v bodočnost. Med takim premišljevanjem smo prišli do Šipka, kjer smo se najprej okrepčali s partizansko hrano, nato pa udeležili proslave, ki je bila namenjena prav nam. ,Jutri gremo v napad je odmevalo iz zvočnikov. av to pesem in še druge so partizani tolikokrat prepevali. Borbena pesem jim je vlivala moč, pogum in voljo, pesmijo so premagovali mnoge zapreke. Med proslavo smo mladi zapeli pesmi in čutiti je bilo, da smo vsi recni ob svojem prazniku ter ponosni na naše borce, ki so žrtvovali svoje življenje za današnjo svobodo. po končani proslavi smo se razdelili v skupine in borci so nam pripovedovali razna svoja doživetja, v katerih Pa se je vedno znova pojavljala spretnost in pogum vseh partizanov. Kmalu za tem pa smo bili sprejeti med mladince. Ko so mi čestitali in mi dali knjižico, mi je obraz žarel od uovoljstva. Bila sem srečna in ponosna hkrati. Obljubila sem si, da bom redno opravljala vse naloge, ki mi jih nalagalo mladinsko delo. Poskušala pa bom uresničiti tudi vse načrte, ki so si jih že med vojno zadali mladi mi, čeprav jih je veliko že uresničenih. v Mitia Ribičič-Ciril in narodni heroj Mirko Jerman med mladimi na Šipku h°dila°r*3eno pesmijo in z zastavami na čelu smo zopet zapuščali prizorišče. Želela sem si, da bi vsaj nekaj časa Vseh tako> *cot 80 hodili partizani med vojno. Nisem se mogla premagati in s sošolko sva odšli. Tekli sva po dati poiskali sva skoraj vse bližnjice in kaj kmalu sva bili na začetku, kjer smo zjutraj krenili na pot. Ta Ng ho vedno ostal v spominu, saj sem zvedela marsikaj zanimivega o partizanih ter o njihovih izkušnjah. Živlig ni kraJu Pa. kjer je bila ustanovljena pogumna Šlandrova brigada, ki ni poznala zaprek, sem začela novo Je - kot mladinka. Urška Komatar, 7. a OŠ Šlandrove brigade Domžale PO TEDNU SOLIDARNOSTI -OCENE IN PROGRAMI Občinska konferenca SZDL se pridružuje pozivu Izvršnega odbora Republiške konference SZDL, da v spomin na katastrofalni potres v Skopju napravimo v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih, zlasti pa v temeljnih organizacijah združenega dela ocene izpeljanih solidarnostnih akcij in solidarnostne zavesti. Teden solidarnosti naj bi pomenil zavzetost vseh delavcev in delovnih ljudi, da se povezujejo v skupne akcije, s katerimi bodo vse bolj zagotavljali enake pogoje za življenje vseh ljudi, obenem pa načrtovali kako bodo skupno pomagali k odpravljanju posledic manjše razvitosti določenih območij ali težkega stanja zaradi elementarnih nesreč, ki nas lahko doletijo. Solidarnostna aktivnost se je začela v času, ko nas je leta 1963 prizadel potres v Skopju, ob katerem smo se vsi delavci in delovni ljudje vseh naših narodov in narodnosti, skupaj z ljudmi vsega sveta združili v enovito solidarnostno akcijo. Občinska konferenca SZDL poziva vse družbenopolitične organizacije, zlasti pa osnovne organizacije Zveze sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela, da organizirajo razgovore z vsemi delavci v organizacijah združenega dela, ki delujejo po načelih gospodarskega poslovanja Namen razgovorov naj bi bil, da bi solidarno prispevali enodnevni osebni dohodek iz dodatno organiziranega dela preko 42-urnega delovnega tedna. Tako zbrana sredstva bi se namenila za hitrejši razvoj manj razvitih območij v naši občini Konkreten program bo sprejela delegatska skupščina občine Domžale, s tem pa bodo imeli delavci možnost neposrednega vpliva na usmerjanje in trošenje zbranih sredstev. Takšna solidarnostna akcija bi brez dvoma rešila marsikatero odprto vprašanje, predvsem v tistih krajevnih skupnostih, ki jih lahko imamo tudi v naši občini za manj razvita območja. Občinska konferenca SZDL Domžale SREČANJE MLADINE NA ŠIPKU Komisija za obujanje tradicij NOB pri Občinskem odboru ZZB NOV Dontale je skupaj z vodstvi šol domžalske in kamniške občine organizirala 27. maja srečanje mladine na Šipku, kjer je bila pred 35. leti ustanovljena SNOUB Slavka Šlandra. Tega srečanja so se med drugim udeležili tudi Janko Sekir-nik-Simon, prvi t komandant brigade, Mitja Ribičič-Ciril, prvi politični komisar brigade, narodna heroja Mirko Jerman in Franc Avbelj-Lojko, ostali komandanti in politični komisarji brigade in posameznih bataljonov, oiganizatoiji vstaje na kamniško-domžalskem območju, predstavniki borčevskih organizacij iz obeh občin in družbenega in političnega življenja Kamnika, Domžal in okoliških krajev. Slapar Tomaž-Tugo med pionirji SLOVESNOST NA ŠIPKU Več kot dva tisoč mladih ter številne goste je pozdravila predsednica Konisije za obujanje tradicij NOB tovarišica Marija Avbelj-Nadja. Še posebej je pozdravila Jankota Sekirnika-Simona in Mitja Ribič iča-Cirila. V pozdravnem govoru je med drugim dejala: Mitja Ribičič-Ciril obuja spomine na prvi dan ustanovitve brigade, ko je bil politični komisar brigade ,.Današnje srečanje mladine je eno izmed tistih oblik obujanja tradicij našega NOB, s katero želimo predvsem to, da bi nekdanji komandanti in komisarji brigade na kraju njene ustanovitve 6. avgusta 1943. leta obudili bogate spomine in v živi bčsedi orisali vse tisto, kar je bilo prisotno tedaj, ko so se v boju kalili tovarištvo, člo- večnost in neonajna vera o svetu svobode, v katerem bomo vsi živeli človeka dostojno življenje. “ Ob zaključku pozdravnega nagovoraje tovarišica Nadja čestitala vsem tistim ki so bili sprejeti v ZSMS in zaželela, da bi to srečanje potekalo v znamenju praznovanja meseca mladosti. Slavnostni govornik je bil prvi komandant Šlandrove brigade Janko Sekimik-Simon., . Ko je govoril o takratnih časih, je med drugim navedel podatke, daje bila brigada oblikovana iz dotedanjih bataljonov Savinjskega odreda, ki ga je sestavljalo nad 300 predanih in v bojih prekaljenih borcev. Ko je govoril o razvoju NOB v tem času je tovariš Sekirnik poudaril: ..Ustanovitev te brigade je bila ogromnega pomena ne samo za nadaljnji razvoj NOB na tem območju, temveč tudi za vso Štajersko, saj je bila to prva organizirana enota tedaj že regularne NOV na ozemlju, ki ga je Hitler imel za sestavni del svojega Rajha. Formiranje brigade je bil obenem dokaz, da je partizanstvo v tem delu Šlovenije, kjer so bile okoliščine za razmah osvobodilnega boja izredno hude, uspelo premagati vse zapreke in težave, kar je dalo temu boju v severni Sloveniji nove pobude in nov polet. Tako je bilo samo nekaj mesecev po ustanovitvi Šlandrove brigade mogoče na Pohorju formirati še eno, 11. slovensko brigado Miloša Zidanška in še nekaj samostojnih partizanskih odredov. To je bilo mogoče zaradi tega, ker je Šlandrova bri- gada v nenehnih uspešnih bojih bila dobra šola za vojaške in politične kadre, ki so sprejemali odgovorne dolžnosti v novih enotah. Vse te enote so s svojo borbenostjo predstavljale tisto oboroženo silo, ki je v veliki meri omogočila tudi prihod XIV. divizije na Štajersko.“ Prvi komandant Šlandrove brigade Janko Sekimik-Simon med go* vorom Ko je govoril o ljudeh v Tuhinjski dolini, Črnem grabnu in Mo-ravški dolini je poudaril njihovo veliko delo pri širjenju upora in spregovoril tudi o težkih časih, ki so jih preživljali ljudje v teh krajih. ..Komunisti, prvi borci in aktivisti so smelo, vztrajno in neustrašno budili in razvijali narodno zavest in pogum pri kmetih in delavcih ter jim pojasnjevali pomen boja proti okupatorju, ki je stremel za tem, da uniči slovenski narod. Ljudi, ki so bili izpostavljeni krvavemu terorju okupatorja, je bilo treba prepričati in jim vcepiti spoznanje, da lahko samo z odločnim oboroženim uporom preprečijo uničenje našega naroda ter jih popeljati v boj za osvoboditev. To je bilo zelo težko delo, ki je zahtevalo veliko žrtev, vendar pa je rodilo bogate sadove. Pionirjem tega dela se moramo zahvaliti, da so bile že leta 1941 ustanovljene prve partizanske čete. Danes ni med nami veliko teh borcev. Na stotine teh junakov in pionirjev partizanstva je padlo tukaj naokrog, mnogo pa jih je pozneje unrlo za posledicami ran in trpljenja. Strahotno in nečloveško je bilo divjanje nacistov, saj so samo na štajerskem poleg 130.000 interniranih, izseljenih in zaprtih rodoljubov postrelili in obesili nad 3.000 talcev. Kljub temu pa je zgodovinsko dejstvo, da so štajerski partizani v tistem času ustvarili prve osvobodilne oaze v Savinjski in Moravški dolini." Šlandrova brigada je takoj po ustanovitvi doživela ognjeni krst v številnih bojih v Moravški dolini in v hribih okoli Save pri preboju na Dolenjsko. Uspešno pot je brigada nadaljevala z osvoboditvijo Novega mesta, se izkazala v spopadih pri Kostanjevici in Šentjerneju ter pozneje v Radmirju, Šmartnem ob Dreti, Novi Štifti, Motniku in v Črni na Koroškem Osvobodila je tudi Moravško dolino in skupaj z 11. brigado Zgornjo Savinjsko dolino. Ravno tako je uspešno delovala v Tuhinjski dolini in v Črnem grabnu, ter skupaj s III. armado sodelovala v bojih za popolno osvoboditev Štajerske. ,.Seveda pa osvobodilnega boja nismo vodili samo mi — borci, temveč je v njem sodelovalo tudi vse ljudstvo. Zato uspehi partizanskih enot niso samo uspehi borcev, ampak vsega tukajšnjega prebivalstva in slovenskega ljudstva ter jugoslovanskih narodov, ki so bili vključeni v osvobodilni boj Dejstvo je, da je bila v ta boj vključena sleherna vas, kjer je vsaka družina in kmečka hiša predstavljala partizansko oporišče in vsak naš kraj je veliko žrtvoval. Težko je z nekaj besedami opisati vse skrbnosti in ljubezni partizanskih mater, hrabrost starih kmečkih ljudi, njihovih družin in otrok iz teh krajev, ki so premagovali strah pred smrtjo, prenašali pošto, hrano, zdravila in orožje skozi sovražnikove zasede. Govoriti 0 teh krajih pomeni govoriti o mnogih imenih naše revolucije in istočasno tudi o tovarištvu ter povezavi med borci in ljudmi." Na koncu je tovariš Sekirnik orisal veliko delo naše mladine v povojni obnovi domovine in poudaril, da morajo mladi rodovi ved; no spremljati dogajanja v nasj polpretekli zgodovini saj so bul prav mladi rodovi tisti, ki so koval1 in oblikovali našo današnjo socialistično stvarnost. MITJA RIBIČIČ - CIRIL,P11'1 komisar brigade, je mladini prip°" vedoval o svojem nagovoru,ki gaJ imel na dan ustanovitve Šlandrov brigade in omenil zaprisego, kis jo dali borci na pobočjih Sip*a' Poudaril je pomen osnovnih t°č : ki so bile sprejete ob ustanovit Osvobodilne fronte slovenske^ naroda in predvsem dejstvo, daj, prišlo do odpora sovražniku v ta* masovnosti ravno zato, ker so bili boj potegnjeni vsi, ki so se bot upreti okupatorjevemu naS, t0 Pripovedoval je o tem, daje bil čas, ki je bil za prekaljene bore odločilnega trenutka, saj *ornv0 ranje brigade predstavlja no obdobje boja za osvobodite • Ravno tako, kot komandant variš Sekirnik, je poudaril vel .. pripravljenost ljudi okoliških ya ' Rakitovca, Češnjic, vasi Gabeije ostalih zaselkov ob samem n3S janju brigade in njihov velik oop nos k temu, daje brigada dobi hrano in prepotreben material obvestila za delo na tem obmo J Tudi danes prevzemamo ve g odgovornost, je poudaril t° Ribičič, saj besedi „smrt /a$u,-m pomenita tudi v današnjem « boj proti vsem tistim ki bi h ^ skreniti pot naše bodočnos • ^ ravno v tem smislu je PraV’ :0 mladi rodovi nenehno spozna ^ zgodovino NOB in vse tisto, z■ ^ se je mladina borila v naj časih naše zgodovine. ^ a .Jli namreč tisti, ki boste n . jjC revolucionarne tr^uVati %\ m (Nadaljevanje na 3. (Nadaljevanje z 2. strani) TEKMOVANJE IZ »OBRAMBE IN ZAŠČITE" Učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol 80 v okviru obrambnega dneva tekmo-v petih disciplinah in sicer: iz zgodovine NOB, prve pomoči, orienta-cfle, streljanja in telesnih spretnosti. Vsako šolo sta zastopala po dva učenca v vsaki disciplini, tako, daje tekmovalo 18 učencev iz vseh popolnih osnovnih ”1 domžalske občine. Enako tekmo-vaiije je bilo tudi v Kamniku, kjer so tekmovale tri osnovne šole. Učenci so pokazali veliko znanja in tudi spretnosti, posamezne šole pa so zasedle naslednja mesta: 1. OS Slandrove brigade , Domžale 536 točk «• DS Martin Koželj Dob 501 točko ■j' DS Josip Broz Tito Domžale445 točk l OS Radomlje 438 točk DS Janko Kersnik Brdo 418 točk i 9* * Venera Perka Domžale401 točko '■ OS Matije Blejca-Matevža „ Mengeš 382 točk o 91 Jnzij Vega Moravče 320 točk DS Olge Avbelj Homec 230 točk Med posamezniki je bila pri zgodovini NOB najboljša Nttka Hofer -vsnovna šola Slandrove brigade, pri prvi pomoči Vladimir Cerar -Osnovna šola Martin Koželj Dob, pri orientaciji Brigita Erbežnik - Osnovna sola Martin Koželj Dob, pri streljanju . Vrhovnik OŠ Mengeš in pri telesnih Tret no st ih Živko Sirec-OŠ Martin J-orelj Dob. Vsi tekmovalci so pokazali dosti znanja in spretnosti in so prejeli tud' Pokale ter diplome. nagrade in pokale je Podelil tekmovalcem predsednik Občinske konference ZRVS tova-Ds Janko Ukmar, ki se jim je zah-L~il za dosežene uspehe z željo, da -1 bilo sodelovanje med organi-zacijo ZRV in šolami vedno pri-otn0 in (ja jjj 0brambni dnevi postali sestavni del pri razvijanju Ofbenega duha med mladino. v nadaljevanju so se šole zbrale a posameznih obronkih Šipka in s,ed njimi so se nahajali borci te avne brigade in odgovarjali učen-0 J11 na mnoga vprašanja, ki so tala v spominih na prehojene „ in na številne boje ter srečanja P°vsej Sloveniji. NA TOVARIŠKEM SRECA-uh i na katerem so sodelovali n-e eženci srečanja na Šipku, orga-: at0lji in prosvetni delavci seje v enu vseh zahvalil narodni heroj Mirko Jerman in izrazil željo, da bi takšna srečanja postala tradicionalna. Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič pa se je zahvalil gostom za njihovo udeležbo na sami proslavi in izrazil prepričanje, da je bilo to najveličastnejše darilo mladini, posebno še zato, ker so obujali spomine na slavne dni tisti, ki so nosili naj večje breme ob nastanku in vojni krepitvi brigade Slavka Šlandra. Mitja Ribičič-Ciril pa je ob zaključku dejal, da ne moremo mimo resnice, da je Šlandrova brigada tista, ki je veliko naredila za osvoboditev. Zavedati se moramo tudi tega dejstva, da je prenašanje tradicije tudi dolžnost do tistih, ki so padli, saj so žrtvovali svojo mladost za to, da so bile izpolnjene dolgoletne želje neštetih slovenskih ljudi, ki so hrepeneli po svobodi. Poudaril je tudi, da moramo gledati naš boj kot sestavino neštetih ljudi, saj bi brez neštetih ljudi ne bilo stkanega enotnega odpora in zavedati se moramo, da so tudi najpreprostejši ljudje v tej verigi predstavljali posamezne člene in s tem omogočili, da sta boj in revolucija pripeljala vse nas v svobodo in današnjo stvarnost. Predsednik občinskega ZZB NOV Alfonz Avbelj-Savo pa je pozval vse prisotne, da bi se tudi v prihodnje udeleževali takih srečanj, saj bi s tem lahko stalno doprinašali k obnavljanju bogatih spominov iz časa revolucije. V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori vseh osnovnih šol, ki so med ostalim zapeli tudi pesem, ki sta jo ob ustanovitvi brigade napisala Mitja Ribičič in njegova žena. Levčevo pesem Požgano vas je recitiral Milan Marinič, zbore pa je vodil Stane Habe. Za slavje na Šipku brez dvoma lahko rečemo, daje povsem uspelo in predstavlja še eno spontano srečanje borcev in mladine v mesecu mladosti. ar ^____pohod na Sipek Šolo zjutraj smo se zbrali pred smo t °Je *čp°- sončno jutro, tako da dobili Vsi„veselili tega pohoda. Ko smo bus m“*co> smo se »zbasali" v avto-Osnn^L* Peljali proti Blagovici. Pred že voli0 *°1° v Blagovici j e bilo zbranih dom*,i ? friadine iz vseh osnovnih šol ^asavUr-P občine. Predstavljali smo srečani' bataflon, na Šipku pa naj bi se *alion» s Kamniškim in Savinjskim ba-doba °tr *>ot do Šipka je bila kar P° Vo?h smo skozi vas Gabeije, potem lep. v5u: ki je v tem letnem času zelo hrib pl.110 smo Pretl seboj zagledali venskjjT katerem ie vihralo polno slo-lep Uk-i jugoslovanskih zastav. Res ko ■ DU P°8led na to podobo. Nekoli- n*5lepo sv°i tabor vojaki, ki so tt>i ^ Pa je bilo takrat, ko smo se se Dc.^~e šole zbrali pod neko smreko, ri°vani 1 v krogu in poslušali pripove-ha. Ta nar?rinega heroja Mirka Jcrma-bri.ariinamjc pripovedoval o življenju v in o . * 0 veselih in žalostnih dogodkih borCj varištvu, kije prevladovalo med smo v 0 končanem pripovedovanju ‘m0 »..juu Prisrčno zahvalili. Zvedeli “Sikaj o življenju ljudi, ki so nam prinesli in priborili svobodo. Zelo smo jim hvaležni, čeprav tega vedno ne dokažemo. Prelovšek Darja, 8.b OŠ Venclja Perka Domžale SLAVJE NA ŠIPKU Pa smo tudi mi mladinci. Taki in podobni stavki so se vpletali med pogovore nas, sedmošolcev iz domžalske m kamniške občine 27. maja na Šipku, ko smo bili slavnostno sprejeti med mladince. To pa ni bil edini-namen svečanosti na tem vrhu, ki se dviguje ravno na meji med kamniško in aonžalsko občino. Na tem mestu, poraslem z bujnimi gozdovi in zelenimi jasami, je bila pred 35. leti ustanovljena Šlandrova brigada, ki se je po teh gozdovih tudi zmagovito borila. O pomembnosti slavja so pričale kolone pionirjev in mladincev, ki so z vseh strani nepretrgoma prihajale k spomeniku, ki stoji na samem vrhu. Kamor si pogledal, povsod si videl vesel živžav mladih, ki pa so se združili, ko so v en glas zapeli pesem mladih, ki je odmevala daleč v neoskrunjeno naravo. Živahen program so popestrili harmonikami, člani domžalskega Harmonikarskega orkestra in pa recitator Milan Marinič. Se posebno veselje za nas mlade paje bilo, da smo videli prvega komandanta Slandrove brigade tovariša Sekirnika. Po programu smo se vsi učenci zbrali v svoje tabore. Naš tabor OŠ Slandrove brigade pa je bil deležen še posebnega veselega presenečenja, saj smo v svoj krog sprejeli tovariša Mitja Ribičiča in tovariša Jankota Sekirnika. Z nami sta se pogovarjala in opisala mnoge dogodke in boje Slandrove brigade in tisto, kar sta doživljala v času NOB. Praznovanje se je prevesilo v sprejem mladih pionirjev med mladince. Vsak nanovo sprejeti je dobil mladindco knjižico in značko. Kot ponosni mladinci smo si ob koncu ogledali še razstavljeno orožje, potem pa zadovoljni krenili po vijugasti cesti do Blagovice in se polni novih, lepih vtisov in doživetij vrnili domov. Nada Drobnič, 7a OŠ Slandrove brigade Domžale NA ŠIPKU Ob 35. obletnici ustanovitve Šlandre ve brigade na Šipku smo imeli mladinci osnovnih šol iz Kamnika in Domžal pohod na Sipek. Ne k dni pred pohodom sem izvedel, da sem izbran za komandanta in da imam naslednji dan n. i snovni šoli Slandrove brigade sestanek. Na tem sestanku smo dobili vsa navodila in vojaško uniformo. V soboto smo se izpred šole odpeljali v Blagovico. Tam so bili zbrani učenci 7. in 8. razredov iz vseh domžalskih osnovnih šol. Prvi je krenil na pot proti Šipku Zasavski bataljon, ki sem mu bil jaz komandant. Pot je bila dolga in naporna, vendar si nismo dovolili počitka. Ze po poti smo slišali partizanske pesmi, ki so prihajale iz zvočnikov na Šipku. Ko so prišli na cilj vsi bataljoni, smo formirali brigado. Sledili so raporti. Imel sem tremo, a se je vse srečno izteklo. Za tem so spregovorili slavnostni govorniki. Poudarili so vlogo mladincev v narodnoosvobodilnem boju, pa tudi danes. Po končanem kulturnem sporedu smo imeli ogled sodobnega orožja, učencem posameznih šol pa so govorili nekdanji borci Slandrove brigade. Ko smo se vračali proti Blagovici, pa sem začutil utrujenost. Vojaška uniforma, težki čevlji, sonce, kije pripekalo z vso močjo, so opravili svoje. Povrh vsega so me se čevlji ožulili. Vendar tudi to sem prestal. Ko sem prišel domov, sem se preoblekel in se pošteno oddahnil. Na Sipek pa so mi ostali lepi sponini. DrašlarMarko,7.b Osnovna šola Josip Broz Tito SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK Resolucija 8. kongresa ZK Slovenije prestavlja trdno akcijsko in teoretično oporo in daje smer za neposredno akcijo Zveze komunistov in drugih socialističnih sil za hitrejše utijevanje družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavnega človeka in občana. Namen seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK, člane komiteja in predsednike komisij pri občinski konferenci in komiteju je bil ta, da v prihodnje pospešeno in usklajeno vodimo aktivnosti, ki bodo pomenile realizacijo akcijskih nalog delovanja Zveze komunistov, ki izhajajo iz dokumentov 8. kongresa ZK Slovenije in novega statuta ZK Slovenije. V vseh osnovnih organizacijah ZK v občini se moramo nemudoma organizirati tako, da botro razpravo o resoluciji 8. kongresa ZK Slovenije organizirali v sleherni sredini, predvsem tudi v Zvezi sindikatov, Socialistični zvezi in Zvezi socialistične mladine. Te razprave pa tudi povezali z dokumenti za 11. kongres ZK Jugoslavije. Vsaka osnovna organizacija ZK mora pripraviti in sprejeti poseben akcijski program uresničevanja nalog, ki izhajajo iz resolucije in uveljavljanja vsebine dopolnjenega in spremenjenega statuta ZKS. V občini moramo pripraviti temeljito oceno organiziranosti in delovanja občinskih konferenc in konitejev ZK. V vsaki temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in delovni skupnosti je potrebno organizirati osnovno organizacijo ZK z začetnimi tremi člani ZK. Realizacija tega načela v občini pomeni, da bomo od sedanjih 58 osnovnih organizacij ZK prešli na preko 80 osnovnih organizacij, od tega v združenem delu skupaj 38, v družbenih dejavnostih 23 in v krajevnih skupnostih od 17-20. Tako veliko število osnovnih organizacij ZK pa terja drugačno vlogo članov občinske konference. V bodoče bo vsak član občinske konference vez med osnovno organizacijo ZK in koni-tejem, zato bo zadolžen za 2-3 osnovne organizacije, stalno bo sodeloval na sejah in na občinsko konferenco ZK prenašal sklepe, stališča in predloge. V skladu z navodili predsedstva CK ZKS bo občinska konferenca po predlogu štela 51 članov, komite občinske konference ZK pa od 11 do 13 članov. Komite mora biti znotraj organiziran tako, da bo vsak član komiteja odgovarjal za določeno področje (podobno kot izvršni sekretarji predsedstva CK ZKS), kar pomeni, da bo komite postal „štab“ akcije komunistov. V nadaljevanju so se udeleženci seminarja temeljito seznanili z rezultati gospodarjenja v občini v prvem tromesečju tega leta. Dogovorili so se, da bo sleherna osnovna organizacija ZK obravnavala gospodarjenje v lastni sredini in ponovno uskladila stabilizacijske programe. Uresničevanje določil zakona o združenem delu je naša stalna naloga. Izdelana analiza v občini je pokazala, da se delavci v temeljni organizaciji in drugje prepočasi vključujejo v aktivnosti, ki pomenijo uresničevanje zakona o združenem delu. Zato se morajo komunisti v osnovnih organizacijah in predvsem v osnovnih organizacijah sindikata prizadevati, da bodo delavci odločilno vplivali na pogoje pridobivanja dohodka in na nagrajevanje po delu. (Nadaljevanje na 4. strani) IZ OCENE VOLITEV Priprave na nove delegatske volitve so potekale v ugodnih pogojih, zato so lahko bile uspešne in dobri tudi rezultati volitev. V naši občinije volilne priprave ves čas spremljalo prizadevanje, da bi gradili na bogatih izkušnjah iz dosedanjega dela delegatskih skupščin in skušali v prihodnje odpraviti vse pomanjkljivosti in težave, ki so zavirale hitrejši razvoj delegatskih odnosov. Vse od začetka priprav na volitve smo poudaijali, da so vse družbenopolitične oiganizacije neposredno odgovorne za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz politične aktivnosti na tem področju, zato gre pri analizi volitev za skupno oceno družbenopolitičnih organizacij naše občine kot fronte. Uspeh volitev ni samo uspeh SZDL, oziroma posameznih vodilnih funkcionarjev, pač pa vseh subjektivnih sil, pa tudi odgovornosti za določene napake in pomanjkljivosti ter obveznosti, kijih prinaša prihodnost moramo vsi prevzeti. Aktivnost ZK v pripravah na kongres je vključevala tudi prizadevanja za angažiranje komunistov v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih v pripravah na volitve. OK ZSMS je na svojih posvetih in obiskih med mladimi vzpodbujala aktivnost v volilnih pripravah, ocenila delo lastnih delegatov v DPZ in mladih delegatov v KS in TOZD, opredelila kriterije za kandidiranje in usmerjala evidentiranje v svojih sredinah. Sindikat pa je bil v združenem delu nosilec celotnih priprav, evidentiranja, kandidiranja in seveda volitev samih. Važno je, da nismo nikoli ločevali razprav o zakonu o združenem delu, o občinskem statutu, o samoupravnih sporazumih in družbenega dogovarjanja ter priprav na kongrese ZKS in ZKJ od dogovorov v pripravah na volitve. Stalno evidentiranje kot stalna kadrovska priprava še ni postalo vsebina nenehnega dela SZDL in tudi drugih DPO. Močno, intenzivno delo aktivistov se je pričelo v jesenskem obdobju 1977 in z nekaterimi manjšimi izjemami so bili terenski akti- visti izredno prizadevni. Upoštevajoč, da je delo na terenu veliko težje, kot znotraj TOZD, kajti obsežnost terena in potreba po razgovoru z ljudmi za pridobivanje za akcije, za sodelovanje, je terjalo od aktivistov DPO maksimum privrženosti in vztrajnosti. Vse težave, ki so aktivistom terena najbolj znane, pa niso omajale njihovega optimizma, ki ima izvor v zaupanju v ljudi. Kdo so bili aktivisti kot nosilci: predvsem komunisti delujoči v SZDL, ZB, ZSMS, KS, delegati itd. Precejšnji del KS nima svojih osnovnih organizacij ZK. V njih so bili nosilci posamezni komunisti, pa ob tem veliko število nekomunistov, ki so enako prizadevno delovali. Komunisti živeči v KS, povezani pa v 00 ZK izven KS, zlasti pa izven občine na splošno niso bili dovolj aktivni, vsekakor pa ne nosilci (redke izjeme). To kaže na to, da se počasi uveljavlja vloga komunista v vsq širini v okviru temeljne skupnosti, kjer se problemi razrešujejo, t.j. v krajevni skupnosti. Kako smo se na ravni občine organizirali za pomoč v temeljnih skupnostih? Predvsem tako, da sc bili izvršeni obiski v KS in TOZD pred vsako akcijo (pred kandidacijskimi konferencami in pred volitvami), zagotovljena je bila stalna svetovalna pomoč, pa tudi pomoč za administrativna dela. Celotna aktivnost SZDL in sindikata je bila ves čas povezana, usklajena in vodena ne glede na delitev dela, ki izhaja iz funkcije organizacij. Slabosti se niso porajale slučajno. Porajale so se v odvisnosti od stopnje organiziranosti, zrelosti, usposobljenosti za samoupravljanje. Zato je v prihodnje najpomembnejša naloga boj za trdnejšo družbeno politično organiziranost, tako v TOZD kot v KS. V KS je potrebno zelo pozorno spremljati, pa tudi usmerjati krajevno samoupravno organiziranost. Največja vrednota je dosežena množičnost v pripravah in izvedbi ter volilni udeležbi. Ta je bila dosežena zaradi tega, ker se je priprava na volitve uresničevala skozi konkretne razmere, ocene delovnih (Nadaljevanje s 3. strani) Posebej je bilo na seminarju obravnavano tudi področje vzgoje in izobraževanja, povezano s sklepi 2. seje občinske konference ZKS o usmerjenem izobraževanju. Nadaljevati je potrebno naloge na povezovanju šol z združenim delom, ter povezovanju in združevanju šol. Navzoči pa so opozorili na pomen načrtovanja kadrov v zdmženem delu in pri investicijah, sq je tesno povezano z usmerjanjem mladih v poklice in s štipendijsko politiko. Tudi v letošnjem letu organizira komite tovariško srečanje komu- nistov občine Domžale dne 16. junija 1978 v hali Komunalnega centra v Domžalah. Letošnje srečanje je jubilejno, že peto po vrsti, zato bo še posebej svečano. V Zvezo komunistov bo sprejeto 120 mladih članov. Komunistom, ki so nad 30 let nepretrgano delovali v Zvezi komunistov, pa bodo izročena posebna priznanja. V počastitev 11. kongresa ZK Jugoslavije pa v občini ne bo samo tovariško srečanje. Pri občinski knjižnici bo namreč odprt poseben oddelek z marksistično literaturo, ki bo namenjena vsem občanom, predvsem pa izobraževanju mladih. Z.U. ljudi o izvršenih planih, snovanju novih akcij ipd. V predvolilnem obdobju so v KS sprejemali pomembne odločitve na referendumih, vspodbujana je bila solidarnost in ljudje so se čutili povezane in odgovorne za skupne cilje, bolj kot kdajkoli. Visoka volilna udeležba je izpričala trdno pripadnost naših delovnih ljudi in občanov sistemu socialističnega samoupravljanja in zaupanje v nadaljnjo usmeritev razvoja delegatskih odnosov. Volilna aktivnost je kljub nekaterim slabostim in pomanjkljivostim pomenila novo kvaliteto v odnosih. Gre za množičnejši vpliv delavcev, delovnih ljudi in občanov na razvojno politiko, za njihovo uveljavljanje in njihovo hotenje, da postajajo tvorci in ne samo opazovalci ali izvrševalci. PREDNOSTNE NALOGE, KI IZHAJAJO IZ OCENE VOLITEV 1. Vse DPO morajo nenehno evidentirati nove možne kadre za dolžnosti v delegatskem sistemu in DPO. 2. Možne kandidate za vodilne funkcije na vseh ravneh je potrebno stalno spremljati, usmerjati in pravočasno usposabljati in pripravljati za prevzem funkcij. • • 3. Krog aktivistov fronte je treba širiti in pomlajevati. 4. Za vodilne funkcije v občini mora KO za kadrovska vprašanja izoblikovati specifične kriterije in merila, ki bodo odraz razmer v občini in zahtevnosti funkcije. 5. Vsaj enkrat letno morajo temeljne samoupravne interesne skupnosti, organi DPS in DPO oceniti uspešnost dela delegatov in vodilnih funkcionarjev. 6. Kadrovska služba se mora organizirati in okrepiti tako, da bo sposobna voditi celovito in ažurno evidenco o kadrih v sodelovanju z vsemi kadrovskimi službami in DPO v občini. 7. Oceniti je družbeno politično organiziranost vseh DPO in tudi samoupravno organiziranost vseh samoupravnih temeljnih skupnosti. 8. Prizadevanja vseh subjektivnih sil (DPO, družbenih organizacij in društev itd.) je potrebno usmeriti v uveljavljanje frontne vloge SZDL, kjer se mora usklajevati družbenopolitična aktivnost in metoda dela ob vodilni vlogi ZK. 9. Vodstva družbenopolitičnih organizacij morajo svojo prisotnost zagotoviti predvsem v temeljnih samoupravnih skupnostih. 10. Oceniti je treba pogoje za delo krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter popraviti program postopnega zagotavljanja osnovnih pogojev (prostorsko zagotavljanje >n združevanje sredstev). 11. Vodilni funkcionarji so še p°' sebej dolžni s svojo aktivnostjo in izkušnjami pomagati v svoji KS, kjer živijo. Občinska konferenca SZDL Domžale POBUDA ZA SAMOPRISPEVEK JE DANA Na skupni seji Občindte konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale, 31. maja 1978 je bilo podano poročijo o izvajanju programa izgradnje šolske mreže iz dosedaj zbranih sredstev I. in II. samoprispevka. Ugotovljeno je bilo, da smo na tem področju z zbranimi sredstvi samoprispevka in sredstvi z ostalih virov veliko naredili in da smo skoraj v celoti realizirali sprejeti program. Naš dolg do občanov je le še izgradnja šole Venclja Perka v Domžalah, ki jo bomo začeli graditi že letos in še nekatere manjše investicije, ki so bile začrtane v planu. Ob tem se pa odpira vpra* Sanje nadaljnjega reševanja problemov na področju vzgoje nj izobraževanja. Situacija kljub izgradnji novih šolskih prostorov se zdaleč ni povsem urejena. Srečujemo se s problemi sprejema novih šoloobveznih otrok v posameznih krajih v občini, ohranitve celodnevne šole, podaljšanega bivanja učencev in varstva. Pred nami P8 je tudi reforma, ki prinaša usmeijeno izobraževanje in s tem tudi še dodatne potrebe po šolskih prostorih. Na skupnem zasedanju je bil sprejet naslednji sklep: Glede n8 potrebe in uresničevanje sprejetega srednjeročnega plana razvoj občine se mora takoj pričeti s pripravami za uvedbo novega sam° prispevka na področju vzgoje in izobraževanja. V ta namen je bil imenovan odbor, ki mora pripraviti celotn analizo opravljenega dela in zasnovo programa novega samop(( s pevka ter ga dati v javno razpravo in to preko skupnega zasedanj vseh treh zborov občindce skupščine in obeh zborov skupščin Občinske izobraževalne skupnosti. Občinska konferenca SZDL Občinski svet Zveze sindikat GIBANJE GOSPODARSTVA V I.TROMESEČJU Že v lanskem letu smo pri zaposlovanja, ki poteka sicer v obravnavanju gospodarskih gibanj skladu z resolucijskim ciljem (3 %), spoznali, da se bodo pogoji gospo- skriva precej problematike. Zapo- daijenja v letu 1978 zaostrili in da slovanje v negospodarstvu poteka bodo rezultati verjetno manj ugod- namreč precej prehitro in ga je •u-Tendence, ki so se kazale v zad- tudi težko omejevati. Občina njem četrtletju lanskega leta, so se Domžale ima spričo hitrega pove- Center usmerjenega izobraževanja v Koprivnici so si ogledali tudi u°mžalčani z namenom, da se spoznajo z vsebino dela v tem centru, sistemom financiranja in načinom izobraževanja I tudi v prvih mesecih v ? .Je8a leta. Industrijska proiz-onja se je pričela zmanjševati iz v mesec in ob še hitrejšem ^anjševanju prodaje so se pričele e javljati zaloge v nekaterih orga-acijah združenega dela. ndustrijska proizvodnja je bila Im? > em *etu za 11 % večja kot v m ‘576, v letošnjih prvih treh In*? • P3 le za 7 % v primerjavi z lan*'m istim obdobjem. odročje zunanjetrgovinske ^enjave je bilo že v lan*em letu zno največ pozornosti in priza-Zll|anJ> vendar so bili doseženi reto*;^!1 čredno neugodni. Tudi le-VžDnikrezultati niso prav posebno trpk^dni, saj se celotna zunanje-ieni VU^*a nienjava odvija na niž-Uy n,voju, kot v lanskem letu. za tn P^* treh mesecih je bil jZv 0 ^ nižji kot v lanskem letu, Uave nižji za 2 %. Izredna vsem • °St na uvoz' in to pred-P0V7, “ konvertibilnega področja, repr oia pri oskrbi naših OZD z vj|n materialom in surovinami šte-tudj n Pr°bleme. Ti se pojavljajo delovi ,nai>avi opreme in rezervnih jetno' Ugotavljamo, daje bilo ver-tnenja Prav področje mednarodne adminVe najdalj izredno močno prav v^trativno urejevano in da je ske . 0rmiranjem SIS za ekonom-no$t h”t°* s tujin° nastopila mož-‘•»rstvi re^Šega Prilagajanja gospode njavi ^?°Jem v mednarodni se J , KJjnb ustanovitvi SIS pa nistrat-tnanjsal ustrezno vpliv admi-stvp IV|le8a aparata in v gospodar-obfcukk adl,je, vsaj v naši občini, darstvu*’ 56 delavcem v gospoda bj ne zaupa v tolikšni meri, Vaqan£ 83, Domžale. VINKO CEDILNIK, predsednik izvršnega odbora, rojen 1948, učitelj, zaposlen kot ravnatelj Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale, stanuje Dragarjeva 12, STANOVANJSKA V SLAVKO PETEK, predsednik skupščine, rojen 1926, voznik motornih vozil, zaposlen Termit Domžale, stanuje Kidričeva 20, Doniale. JANKO KRALJ, predsednik izvršnega odbora, rojen 1943, višja izobrazba pravne smeri, zaposlen v Papirnici Količevo, stanuje Vodovodna 9, Domžale. POKOJNIN SK O-IN VALI DSKO ZAVAROVANJE LUDVIK RODE, predsednik skupščine, rojen 1919, upokojenec, stanuje Triglavska 23, Radomlje. IVAN REDENŠEK, predsednik izvršnega odbora, ro-jen 1911, upokojenec,stanuje Ljubljanska 4, Domžale. v SOCIALNO VARSTVO ,\x ŠKRJANC-OCOl MA, predsednik skup °jena 1939, defektolr Ppslena kot ravna Jfnovne šole Olge 0niec, stanuje Rac MARUA AVBELJ, predsednica izvršnega odbora, rojena 1923, upokojenka, stanuje Kajuhova 10, Domžale. v TELESNA KULTURA EMIL MAVER, predsednik skupščine, rojen 1929, tekstilni tehnik, zaposlen v delovni organizaciji Trak Mengeš, stanuje Zadružniška 49, Mengeš. JANEZ CERAR, predsednik izvršnega odbora, rojen 1942, dipl. psiholog, zaposlen v strokovni službi za zaposlovanje v Kamniku, stanuje Antona Skoka 12, V VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE NIKO BELŠAK, predsednik skupščine, rojen 6. 7. 1933, elektro inženir, zaposlen v Papirnici Količevo, stanuje Koščeva 10, Domžale. VIDA HAFNER, predsednica izvršnega odbora, rojena 10. 6. 1929, po poklicu defektolog, zaposlena v Osnovni šoli Olge Avbelj Homec, stanuje Triglavska 8, Radomlje. A J SKUPNA PORABA JAVNA RAZPRAVA O PROGRAMIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI JE KON- ČANA Javna razprava o programih SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 je zaključena. Potekala je od začetka meseca marca do 15. maja 1978. V tem času smo imeli možnost izbrati in potrditi ovrednotene programe, ki sojih predložile skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. To možnost je izkoristilo 80% vseh raz-pravljalcev. Danes lahko že ugotavljamo, da bo začetek normalnega združe- vanja sredstev zi i samoupravne interesne skupnosti meseca julija. Instrument, ki ureja zbiranje sredstev, je prispevna stopnja. Osnove, od katerih obračunavamo prispevke, pa so: — bruto osebni dohodki - dohodek — podlaga so bruto osebni dohodki — korigirana davčna osnova — poslovni sklad. V občini Domžale smo se odločili, da bomo v obdobju julij-december 1978, preko svobodne menjave dela, združevali sredstva za samoupravne interesne skupnosti po naslednjih prispevnih stopnjah: OSNOVE Dohodek — podlaga Korigirana Bruto osebni za bruto osebni davčna Poslovni NAZIV dohodek dohodek osnova Otroško varstvo 4,12 SRS 2,78 Občina 1,34 Izobraževanje 6,19 SRS 0,51 Občina 5,68 Kultura 1,05 SRS 0,76 Občina Telesna 0,29 kultura 038 SRS 0,05 Občina Socialno 033 skrbstvo 1,00 N SRS 030 Občina 0,80 Usmeijeno izobraževanje 9,47 Zaposlovanje 0,16 Starostno zava- 137 ali rovanje kmetov Skupnost pokojn. 0,26 0,46 037 invalid, zavarovanja 10,60 0,80 Zdravstvo 7,35 1,72 Raziskovalna Izobraževanje — 038 štipendiranje Požarna 1,50 skupnost Stanovanjska skupnost Komunalna 0,30 6,00 skupnost Republiški proračun Občinski 1,00 2,00 proračun 0,50 Opomba: V tabeli prikazujemo tudi prispevne stopice, preko katerih bomo združevali sredstva za druge namene; — za financiranje nalog ljudske obrambe bomo sredstva združevali po stopnji 0,06 7o iz dohodka; — za požarno skupnost velja sedežni princip (princip delovnega mesta). Prikaz sredstev za občinske SIS družbenih dejavnosti v letu 1978: Otroško varstvo SRS Občina Izobraževanje SRS Občina Kultura SRS Občina Telesna kultura SRS Občina Socialno skrbstvo SRS Občina 56.843.000 din 38334000 din 18309000 din 84331000 din 4.756.000 din 79,575000 din 13.416.000 din 8.860.000 din 4300000 din 5.486.000 din 986000 din 4300.000 din 13383000 din 1.787.000 din 11,496.000 din Uporabniki in izvajalci, ki bomo tako dogovorjena sredstva v letu 1978 uporabljali, se moramo truditi, da bo vsak dinar najkoristneje porabljen.V letih, ki sledijo, bodo naše potrebe in želje na področju skupne porabe vedno večje, zavedati pa se moramo, da vseh ne bo mogoče sproti pokrivati. Zato mora biti naš delež pri kreiranju politike na področju skupne porabe večji. V javnih razpravah, ki so vsako leto, moramo dobro proučiti programe samoupravnih interesnih skupnosti in se odločati za tiste, za katere smatramo, da so nujni. Samoupravnim interesnim skupnostim moramo določiti prioritetni vrstni red, ki naj odraža potrebe občanov. M. M. C induplati ---------------------------------------------- Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše p. Domžale n. sol.| sub. o. RAZPISUJE naslednja dela oz. naloge: 1. Šef kadrovsko-organizacijskega sektorja Pogoji: - visoka strokovna izobrazba kadrovsko-organizacijske ali druge ustrezne družbene smeri: - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah. 2. Vodja prodaje na domačem trgu Pogoji: - višja ali srednja strokovna izobrazba komercialno-ekonomske aJi tekstilno-tehnološke ali organizacijske smeri; - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah. 3. Vodja razvoja Pogoji: — visoka strokovna izobrazba tekstilno-tehnološke smeri; - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah. Dela oz. naloge pod 1. se razpisujejo za čas štirih let, po preteku katerihr se na njih opravi ponovna izbira. Kandidati za vsa navedena dela oz. naloge pod L, 2. in 3. morajo imeti ustrezne poslovne organizacijske sposobnosti in morajo biti moralno neoporečni in nekaznovani ter morajo izpolnjevati druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politik občine Domžale. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe je treba poslati n naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše 6123 Domžale. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni od dneva P° teka roka veljavnosti razpisa. OGLAS Ugodno prodam še nerabljeno predsobno garderobno omaro. Višina 2,30 m, dolžina pa 1,80 m. Bergant, Loka 1 pri Mengšu, Mušičeva 49. OGLAS Prodam, večjo količin® lestev — raznih velikosti ® 4 m-7 m. Lestve se dobijo pri PETERKA Valentinu. ^ Zaboršt 10, Domžale. URADNI VESTNIK domžale LETO XI - St. 9 Domžale, 20. junij 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 55. in 192. člena statuta občine Povprečni bruto OD v negospodarstvu na pogoj- 12. Zaradi upadanja likvidnosti gospo Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah gospodarstvom, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela na predlog izvršnega sveta skupščine naslednje UGOTOVITVE IN SKLEPE nega delavca so bili nižji za 10 % v primerjavi z darstva morajo OZD upoštevati in se strogo spodarstvom. držati določil zakona o zavarovanju plačil med 6. Poslovni uspeh gospodarstva v lanskem uporabniki družbenih sredstev. Na spoštovanje letu je bil dober. V občini ni bilo nobene OZD, določil tega zakona morajo opozarjati tudi ki bi zaključila poslovno leto z izgubo. Doho- svoje kupce, ki se ne držijo predpisov, oziroma dek gospodarstva se je ob upoštevanju spre- morajo take kupce prijavljati ustreznim orga-memo kontnega plana povečal za okrog 40 %, nom. družbeni proizvod pa za okrog 33%. Dosežena 13. Strokovne komisije izvršnega sveta naj 14. Pri pripravi po/očil in analiz o gospo- r*pugujl guapuuoijvttju ***** -j ^ ^ 1 8 9^ i "SV pMbe „ se , lanskem S.”S3S5 skun istim obdobjem. Industnjska proizvodnja povečala za 22,5 %, kar je znatno izpod planom občine, tako da bo lahko skupščina «emu TJZllt skdToTdi Mečevanje $° P°’ 225 prodaje, tako da so se pričele v gospodarstvu »sto 8. Na področju zunanjetrgovinske menjave ukrepe za odpravo teh odstopanj. 15. Na področju skupne porabe je potrebno 2 V meniavi so se izredno ugotavljamo, da večina naših OZD nima izde- poglobiti svobodno menjavo dela med delavd Slabi re7Mh^ J,7 TnT^a lit? ko smo izvozili lanih daljnoročnih konceptov nastopanja na materialne proizvodnje in delavci v dmžbenm za 5 J mJn! hlaon tnfvl l 976 in u^ozili kar za zunanjih tržiščih. Zato se pojavljajo z enkrat- dejavnostih, pri čemer mora postati dogovarja- Pat ba za0!^ved" kotlinskem istem ob' ^1°SSL” - POdr°čjih V okviru ce,otneSa dobju hkrati pa dosegajo tudi same OZD slabe poslov- združenega dela uporabnikov in izvajalcev. 17. Glede na hiter družbenoekonomski razvoj in skladno s srednjeročnim programom SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 30-9/77-11/1 PREDSEDNIK 24 5 1978 skupščine občine Domžale Jernej LE NI 011« r. 'TiBEHEElHt E!25E5SSi2 SSSsisrfiSS letu doseženi zelo ugodni rezultati. Pridelki trgu. Poglobiti je potrebno zlasti sodelovanje s novogradnje pospešiti ter se dogovonti o zago-vseh zgodnjih posevkov so se v družbenem sek- stalnimi kupci in poslovati po načelih medna- tovitvi investicijskih sredstev. t°iju povečali, isto velja za zasebni sektor, rodnega marketinga. vendar so hektarski pridelki, z izjemo ječmena, OZD naj proučgo vse možnosti nadomeščali kot je povprečje v SR Sloveniji. Pri poznih rja surovin in repromaterialov iz uvoza z do-posevkih, kjer je najbolj pomembna koruza, je mačimi in naj zato sprejmejo potrebne ukrepe, bil kljub zmanjšanju posejanih površin pridelek Kjer nadomeščanje ni možno, je potrebno pro- Datum: enak, hektarski donosi pa so bili precej višji kot učiti možnosti pospeševanja in vključevanja —— v SR Slovenji. V lanskem letu seje tudi močno takšnih proizvodnih programov, pri katerih bi Na podlagi n 13 in 15 člena zalcona o urbanistič-P°večal pridelek krompirja in sadja, precej pa se lahko uporabljali domače surovine in repro- nem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16-119/67) je izvršni Je povečal tudi pridelek na površinah namenje- materiale. svet skupščine občine Domžale na seji, dne 25. maja n*h za proizvodnjo krme. Poraba umetnih gnojil 9. Na področju kmetijstva je kljub ugodnim 197 8 sprejel 86 Je v lanskem letu sicer zmanjšala, vendar so rezultatom, ki smo jih dosegli v lanskem letu Jasebni kmetovalci porabili precej več gnojil, potrebno izkoristiti prisotnost strokovnih insti-kar je vplivalo tudi na boljše donose. tucij, kijih imamo v občini in na podlagi sode- Prodaja kmetijskega blaga se je vrednostno lovanja upravnega organa in strokovnih insti- P°večala za 24 % predvsem pa se je povečala tucjj izdelati načrt, ki bi omogočil doseganje še ^ _ Caja Pri tistih VRtah bklga’ kjer so. bila v boljših rezultatov s tem, da bi nudili strokovno ^ # dokumenta. jjnskem letu dosežena ugodna povečanja cen. pomoč družbenim in zasebnim kmetovalcem. c~a; Ddkup od zasebnih kmetovalcev je bil večji kar 10. Zaradi prehitrega zaposlovanja v nego- a) Sprememba urbanističnega načrta Domžale-Za 27 %. spodarstvu je potrebno analizirati vzroke, ki Mengeš: 4. Ugodni rezultati so bili v lanskem letu do- vplivajo na talcšno zaposlova^e. Potrebno^e - ^ it. tudi v trgovini in gostmstvu, na kar so proučiti ah se kadri v negospodarstvu zaposlu Domžale, februar 1978. vP**vale zlasti nove kapacitete, ugodno pa seje jejo zaradi hitrega povečevanja obsega storitev, b) Sprememba urbanističnega reda naselja IHAN: P^Jial tudi turistični promet. . . ali paje »zrok plehkro ^odovajije_»d™^ ~ ISgSKff ŽŽŽBgSg ’ * SKLEP o javni razgrnitvi naslednje urbanistične dokumentacije 1. člen moramo v Ihanu,proj. št. 330, Biro 71 Domžale, februar 1978. gospodarstvu pa je bilo prehitro in je pote- lavcev in v sodelovanju s Skupnostjo za zaposlo- CENTER - kare medljubljans* ,a*o znatno iznad resolucijskih ciljev. Osebni vame reševati ta problem. . Jofcodki so se realno povečati za 4,4 %, kar je 11. OZD morajo upoštevati resolucgske a 1.4 % več kot smo načrtovati v resoluciji. cilje, ki so bili sprejeti v delegatski skups im, . Nehtitere OZD so v 1. 1977 povečale realne upoštevati pa morajo tudi samoupravne spora-P^bne dohodke iznad stopnje, sprejete z reso- zume in panožne dogovore, ki urejajo delitev lau °" ®b striktnem upoštevanju resolucije bi dohodka in čistega dohodka. V koli or o n/*0 v lanskem letu dosegli še bolj ugodna de- nada^e prihajalo do odstopanj pn delitvi sred- ________________ 11Vena razmeria dohodka Zmanjšal se ie raz- štev za osebne dohodke, bo morala skupščina D)Zazidalni načrt DOB (I. faza vzhodni del), proj. št ssiuss." 1 “ Mkon*0 DOMŽALE -.ansko, Šeroerjevo in Župančičevo cesto (blok Obnova), proj. št. 1129/A, Biro 71 Domžale, september 1977. - Sprememba zazidalnega načrga PRESERJE, industrijska cona Slovenijales Radomlje, proj. št. 422, Biro 71 Domžale, avgust 1977. - Sprememba zazidalnega načrta DOMŽALE-CENTER - kare PTT med ljubljansko in Kolodvorsko cesto v Domžalah, proj. št. 483, Biro 71 Domžale, marec 1978. CAH, proj. št. 2413, Biro 71 Domžale, februar POGAČAR Feliks, delegat DPZ, stan. Na ulicah 46 1978. Mengeš; - Ureditev pločnikov in avtobusnih postajališč tei CERAR Franc, delegat Občinskega odbora ZZB NOV dovozov na cesti 1/10 Ijubjjana-Maribor v na- Domžale, stan. Dole 17 p. Moravče; seflu VIR, proj. št. 18/77, ki gaje izdelalo Cest- ŽAVBI Alojz, delegat Občinskega odbora ZZB NOV no podjetje Ljubljana v marcu 1978. Domžale, stan. Blagovica 2; BLEJC Anton, delegat Občinskega odbora ZZB NOV 2. člen Domžale, stan. Mengeš, Kidričeva 14; „ . . , . . , .. . . BOGATAJ Bojan, delegat Občinskega odbora ZZB Navedena urbanistična dokumentacya bo javno raz- NOB Domžale, stan. Domžale, Kersnikova 13; grnjena za dobo 30 dm, šteto od dneva objave v urad- SVETL1N Francka, delegat Občinskega odbora ZZB nem vestnflcu občme Domžale. N0V Domžaie> stan p^og pri ihanu 15. 3- člen SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Javna razgrnitev bo opravljena na oddelku za urba- Številka: 20-14/78-11 nizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine obči- Datum: 24. 5.1978 ne Domžale, II. nadstropje desno in po posameznih PREDSEDNIK krajevnih skupnostih. Skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, Ir. 4. člen ............ ............................. V času javne razgrnitve lahko delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občani dajo na razgrnjeno dokumentacijo pismene pripombe v knjigo pripomb na oddelku. številka: 351-4/78 PREDSEDNIK Datum: 25. meja 1978 IZVRŠNEGA SVETA skupščine občine Domžale Edvard PETERNEL, 1. r. Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) in 5. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na,sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) in 12. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP v SVET ZA PFEVENHVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU se imenujejo: za predsednika: RAVNIKAR Franc, delegat ZKS Jarše Rodica, stan. Domžale, Perkova 13; za člane: HRIBAR Janez, delegat ZKS Domžale, stan. Podrečje 43; REBOLJ Jožica, delegat ZZD Universale, stan. Dom-ždlc Prcčns 11* KOVAČIČ Franc, delegat SIS KS Vir, stan. Vir, Linhartova 14; ŠTEPEC Alojz, delegat ZZD Agroemona TOZDPolje-delstvo-govedoreja stan. Mengeš, Pristava 11; TURŠIČ Tone, delegat ZZD OŠ Olge Avgelj Homec, stan. Moravče, Vegova 18; ŽABNIKAR Franc, predsednik izpitne komisije AMD Domžale, stan. Domžale, Vojkova j; GERBEC Silva, delegat SIS Vzgojo varstvenega zavoda Domžale, stan. Domžale, Perkova 14; NOVAK dr. Matjan, delegat Zdravstvenega doma Domžale, stan. Domžale, Masljeva 12; ZALOKAR Jože, delegat Komunalnega podjetja Domžale, stan. Domžale, Fajfarjeva 7; ORAŽEM Stane, delegat OK ZSMS Domžale, stan. Trnovče 6 Lukovica. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 020-13/78-11 Datum: 24.5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČJj. Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) in 9. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP v KOMISIJO ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV se imenujejo: SKLEP v KOMISIJO ZA ODLIKOVANJA se imenujejo: za predsednika: AVBELJ Franc-Lojko, delegat DPZ, stan. Vir, Borova 2; za člane: CERAR Janez, delegat ZZD Papirniča Količevo, stan. Zalog 12 p. Dob; KRALJ Ivo, delegat 2KS Domžale, stan. Zaboršt 52 Domžale; KUŠAR Janez, delegat DPZ, stan. Učak 17 Trojane; HAF NER Rajko, delegat Občinski odbor ZZB NOV Domžale, stan. Radom je, Triglavska 12; ROZMAN Janez, delegat ZZD Tosama, stan. Domžale, Prešernova 4; ZIBELNIK Tončka, delegat SIS, stan. Mengeš, Zavrti 5. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 17-1/78-11 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, U. Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale štev. 4/74) in 7. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine Domžle (Uradni vestnik občine Domžale štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na sqah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP v STATUTARNO KOMISIJO se imenujejo: za predsednika: LENIČ Jernej, delegat DPZ, stan. Domžale, Toneta Tomšiča 5; Z 3 Č13T1C* IVKOVIČ Marija, delegat DPZ, stan. Vir, Šaranovičeva 6; GOLNJAVEC Darko, delegat DPO, stan. Toneta Tomšiča 4; KUŠAR Karel, delegat DPZ, stan. Domžale, Veljka Vlahoviča 1 .d; MILIČ Ljubiša, delegat OK SZDL Domžale, stan. Domžale, Prešernova 30; PAŠ Ingo, delegat OK SZDL Domžale, stan. Ljubljana, Poljanska štev« 15* SLAVINEC Uroš, delegat OSS Domžale, stan. Ljubljana, Glavarjeva 8. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 02-2/78-11 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1 J. za predsednika: LENČEK Boris, delegat DPZ, stan. Domžale, Kersnikova 11; za člane: LIPOVŠEK Franc, delegat KS, stan. Radomlje, Prešernova 14; AVBELJ Franc-Lojko, delegat DPZ, stan. Vir, Borova 12; MAJCEN Lovro, delegat ZKS Jarše-Rodica, stan. Domžale, Miševa 6; KOS Anton, delegat KS, stan. Sp. Prapreče, p. Lukovica; GRABNAR Peter, delegat KS, stan. Moravče, Vegova 111 ^ HABJAN Boža, delegat DPZ, stan. Domžale, Vodo- MOŽENJA se imenujejc vodna 5: za nredsedtika: KRAL. Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) in 8. člena odloka o sestavi in nalogah komisjj in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP v KOMISIJO ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PRE- J Janko, delegat SIS KS Dom- žale, stan. Domžale, Vodovodna 9; za člane: POŽEK Miroslav, delegat SIS KS Domžale, stan. Domžale, Ljubljanska cesta! 35; DEDIČ Mile, delegat OK SZDL Domžale, stan. Domžale, Ljubljanska cesta 83; ŠRAJ Amalija, delegat SIS KS Domžale, stan. Domžale, Ljubljanska cesta 70; UŠTAR Anton, delegat ZKS Vir, stan. Vir, Finžgarjeva 16; ULČAR Janez, delegat ZZD Varnost Mengeš, stan. Domžale, Rojska 19; ŠTRUKELJ Zdravko, delegat OK SZDL Domžale, stan. Domžale, Krakovska 7; KOROŠEC Drago, delegat OK SZDL Domžale, stan. Domžale, Kovičeva 20; JEGLIČ Janez, delegat DPZ, stan. Domžale, Prešernova 34. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 020-11/78-11 Datum: 24.5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) in 10. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP v KOMISIJO ZA URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU se imenujejo: za predsednika: ŠKRJANEC Lado, delegat ZZD Helios TOZD Količevo, stan. Domžale, Levstikova 19; za člane* MLAKAR Stane, delegat DPZ, stan. Mengeš, Zavrti n.h.; REBOLJ Alojz, delegat ZZD Slovengales Radomlje, stan. Kamnik, Kovinarska 7 g; HOČEVAR Majda, delegat OK ZKS Domžale, stan. Trzin, Mlakarjeva 9; UKMAR Cilka, delegat ZZD Papirnica Količevo, stan-Radomlje, Tovarniška 29; ROZMAN Štefan, delegat SIS Tosama, stan. Domžale. Zavrti 9; PAŠ Ingo, delegat OK ZKS Domžale, stan. Ljubljana, Poljanska 15; BOLHAR Marjan, delegat OK ZKS Domžale, stan. Češcnih 14; KALPIČ-ŽALAR Marta, delegat Občinski sindikalni svet Domžale, stan. Mengeš, Novakova 3; . REPNIK Matjaž, delegat OK ZSMS, stan. Količevo 3L KALIMAN Marjan, delegat OK SZDL, stan. Domžale, Toneta Tomšiča štev. 10. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 020-12/78-11 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK; Skupščine občine Donj**1 Jemq LENIČ, »■ Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Donj žalc (Uradni vestnik občine Domžale štev. 4/74) m • člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drug" stalnih delovnih teles skupščine občine Domžale (V • vestnik občine Domžale 7/77) je skupščina obe m Domžale na sejali zbora združenega dela, zbora Rr»Jc.fl nih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 2)■ 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP V komisijo za družbeno nadzorstvo skupščine obi>ne Domžale se imenujejo: za predsednika: JERETINA Ivan, delegat ZZD P3?*1 niča Količevo, stan. Radomlje, Šlandrova 5; za člane* DRČAR Milan, delegat SIS Tosama, stan. Radomti6’ Rova n.h.; REBOLJ Alojz, delegat ZZD Slovenijales Radom« stan. Kamnik, Kovinarska 7 g; „ 0,.n. VODNIK Vinko, delegat ZZD Induplati Jarše, Vir, Tolstojeva štev. 12; u.nka SAVKOVIC Martina, delegat ZZD Ljubljanska ban* - Banka Domžale, stan. Domžale, Ljubljanska 6), DURETIČ Simon, delegat ZZD CSŠ Domžale, s* Domžale, Veljka Vlahoviča le; , stajr. ZUPANEK Metka, Delegat OK SZDL Domžale, Domžale, Kovičeva štev. 27 » nom- NOVAK Milka, delegat Občinski sindikalni svet Žale, stan. Domžale, Ljubljanska 106; _ SMRDELJ Avguština, delegat OK ZSMS Domz»* stan. Vir, Zrirtjskega 15; POGAČAR Feliks, delegat DPZ Domžale, stan. Mengeš, Na ulicah 16. skupščina občine domžale Številka: 017-1/78-1 IDatum: 24.5.1978 Datum 24.5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 190. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) in 3. člena odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine občine (Uradni vestnik občine Domžale štev. 7/77) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnegazbora, dne23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji se imenuje za PREDSTOJNIKA DAVČNE UPRAVE skupščine občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 11 l/A-60/63-11/1 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jerntj LENIČ, l.r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnk občine Domžale, štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP SKLEP v komisijoza vlogein pritožbe se imenujejo: Za predsednika: MUŠIČ Franc, delegat DPZ, stan. Trzin, Mlakarjeva štev. 15; za člane: KRIŽAJ Anton, delegat SIS OŠ Slandrove brigade Domžale, stanovanje Ihan 37; STARIN Marjan, delegat ZKS, Homec, stan. Homec CERAR Anton, delegat ZKS Vrhpolje, stan. Zalog 12 P- Dob; SAVEC Marta, delegat ZZD, državni organi, stan. Domžale, Zupančičeva 9; HRIBAR Franc, delegat ZKS Mengeš, stan. Mengeš, Topole 25; KOLENC Dragica, delegat 00 ZZB NOV Domžale, stan. Zaboršt 5. skupščina občine domžale Številka: 07-3/78-11 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Doniale Jernej LENIČ, l.r. Janez KOVAČ, dipl. ing. arhitekt, član izvršnega sveta skupščine občine Domžale, stanujoč Črnuče, Ceneta Stuparja 4, dosedanji predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občim* Domžale se imenuje za predstojnika oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111 / A-l 82/71 -11/1 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji Na podlagi 190. člena statuta skupščine občine Domete (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) je rtor č^a občine Domžale na sejah zbora združenega rrla> zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega oora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji Sklep Lado GORIČAN, višji upravni delavec, član izvršnega sveta skupščina občine Domžale, stanujoč, Trojane, Žide 12, se s 1. junijem 1978 SKLEP Zmago ČERMELJ, ing. geodezije, stanujoč, Ljubljana, Majaronova štev. 4, dosedanji predstojnik Geodetske uPrave skupščine občine Domžale imenuje za PREDSTOJNIKA ODDELKA ZA LJUDSKO OBRAMBO SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE. se imenuje ??. PREDSTOJNIKA GEODETSKE UPRAVE Skup-Clne občine Domžale. IKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE ^tevtika: lll/A-140/68-11/1 uatum: 24. 5. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ,l.r. podlagi 190. člena statuta občine Domžale Šči n' vestni*c občine Domžale, štev. 4/74) je skup-zbo ob<"*ne Domžale na sejah zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega 0ra, dne 23. in 24. mqja 1978 sprejela naslednji SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111/A-39/78-11 /1 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. mqja 1978 sprejela naslednji SKLEP Vida BOGATAJ, vodja finančnega sektorja TOKO Domžale, stanujoča Domžale, Kersnikova 13, SKLEP §1^° K°SNJEK, pravnik, član izvršnega sveta skup-35rt 0bčine kk)mžale, stanujoč, Kamnik, Cankarjeva vL/jJosedanji predstojnik oddelka za notranje zadeve Pšcine občine Domžale se imenuje DFV^PSTOJNIKA ODDELKA ZA NOTRANJE ZA-E skupščine občine Domžale. SteIiSClNA OBČINE DOMŽALE ^:2* 1 *41^S7387/74-11/1 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale ___ Jernej LENIČ, 1. r. Na vestni?®8' 190. člena statuta občine Domžale (Uradni nc is* občine Domžale štev. 4/74) je skupščina obči- ievn^m^a*e na sejah zora združenega dela, zbora kra- 23 j? *upnosti in družbenopolitičnega zbora, dne ’ m 24. meja 1978 sprejela naslednji se izvoli za člana izvršnega sveta skupščine občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 11 1-38/78-11/1 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1 j. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnk občine Domžale štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. m^ja 1978 sprejela naslednji SKLEP Albin KLEMENC, stan. Radomlje, Prešernova 44, član izvršnega sveta skupščina občine Domžale se izvoli za podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Domžale. SKLEP v,ine»t!ila ZEMLJIC, višji upravni delavec, član iz-fk)rhf|L,S^ta skupščine občine Domžale, stanujoča, "•K9i‘to;ŠlbfDS5.p"to”l°k* skupSCina občine domJaei Številka: 111-37/78-11 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, lr. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. mqja 1978 sprejela naslednji SKLEP Štefan LONCNAR, dipl. pravnik, stan. Domžale, Simona Jenka 8, član Izvršnega sveta skupščine občine Domžale in predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance se s 15. junijem 1978 razreši funkcjje člana izvršnega sveta skupščine občine Domžale in predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Domžale zaradi odhoda na drugo delovno mesto. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111/A-l 88/72-11 /1 Datum: 24. 5.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 4/74) je skupščina občine Domžale na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. in 24. maja 1978 sprejela naslednji SKLEP Dimitrije DELETIČ, pravnik, dosedanji predstojnik oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Domžale, stanujoč, Domžale, Simona Jenka 13 se s 1.junijem 1978 razreši funkcije predstojnika oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 11 l/A-25/62—11/1 Datum: 24. 5.1978 PRE DSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73), 21. člen Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77), 13. člena statuta občine Domžale, odloka skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka (Odlok št. 420-3/77-11 z dne 5. 5. 1977) in na podlagi referenduma, je zbor delovnih ljudi in občanov dne, 1.6. 1978 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje večjega popravila cest na območju Doljna Krtina, Gmajnica v vasi Krtina i. Za območje Doljna Krtina in Gmajnica v vasi Krtina, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne, 16. aprila 1978 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje večjega popravila cest na navedenem območju. 2. Program večjega popravila cest je sledeč: A - odsek od moravške ceste R 336, do meje KS Dob. Dolžina 942,89 m, širina 4 m. B - odsek od križišča (pri Matičku) do Erbežnika. Dolžina 224,37 m širina 3 m. D - odsek od križišča (pri Matičku), do mostu preko potoka Radomlje (Aleša). Dolžina 329,85 m, širina 3,m. 3. Višina samoprispevka za sofinanciranje večjega popravila cest je sledeča: - na gospodinjstvo, last stanovanjskega objekta ali last parcele z gradbenim dovoljenjem 5.400 din lastnik avtomobila 2 J 00 din lastnic trak toija 2.100 din popoldanska obrt 4 J 00 din po stopnji v višini 2 % se uvede samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmcija, pokojnin, dohodka za obrtne, gostinske ali druge gospodarske dejavnosti, od dohodka ustvarjenega z intelektualnimi storitvami in od katastrskega dohodka. čenega samoprispevka, če pa prispevajo celotno vrednost do 1.7. 1979, pa imajo pravico do olajšave v višini 5 % od določene osnove. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Na podlagi 4. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Domžale (Uradni vestnik,št. 7/73,9/74) in v skladu z 10. členom Dogovora o izvajanju politike cen in storitev iz pristojnosti republike in občine v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 6/78) ter 228. člena Statuta občine Domžale je Izvršni svet SDb Domžale na seji, dne 8. 6.1978 sprejel Samoprispevek se uvede za dobo treh let, in sicer i n od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1981. Letni znesek, tretjina samoprispevka, ki se uvede na gospodinjstvo, last sta- Krajevna skupnost Krtina je dolžna izvajati popra-novanjskega objekta ali lastnika parcele z gradbenim vila cest v skladu s programom večjega popravila cest v dovoljenjem, last avtomobila, last traktorja in popol- delu KS Krtina ter o tem poročati občanom in delov-dansko obrt zapade v vplačilo: nim ljudem. KS je dolžna skrbeti, da se v ta namen 1. obrok, 1.7.1978, zbrana sredstva trošijo strogo namensko. 2. obrok, 1.7.1979, 3. obrok, 1.7.1980. 11. 5- Predračunska vrednost del za program večjega po-Prvi obrok samoprispevka, ki se uvede na gospodinj- pravila cest v delu KS Krtina je sledeča: stvo, last stanovanjskega objekta ali lastnika parcele z t ica no-, gradbenim dovoljenjem, last avtomobila, last traktorja % , „ 2 -PiV Tln m popoldansko obrt, se uvede v denarni obliki. Pri ® .385 din drugem in tretjem obroku pa se upošteva delo, mate- odsek u 684.939 drn rial in druge storitve. Denarna vrednost nedenarnega Skupq 3,238.411 din samoprispevka v obliki dela in storitevje tista, ki velja za celotno krajevno skupnost Krtina, za taka delovna S samoprispevkom se bo zbralo okoli 800.000 din. opravila in storitve. Določijo svet KS Krtina. Denarna Razlika do predračunske vrednosti pa se bo financirala vrednost nedenarnega samoprispevka v obliki materiala iz drugih virov sredstev, pa se ovrednoti po tržnih cenah. 6- 12. Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega Za zbiranje sredstev in izvajanje del po programu je i, gostinske ali odgovoren svet KS Krtina. Nadzor nad zbiranjem in dohodka, ki se plačuje po stopnji 2%, se zbira v na za to pristojen, skladu z zakonom o samoprispevku. Uvede se prav tako za dobo treh let, in sicer od 1. 7.1978 do 30. 6. 1981. 13. - Sredstva zbrana s samoprispevkom, ki bi eventualno ostala po izvršitvi programa, zaradi katerega se uvede Samoprispevek se ne uvede za občane, ki so po 10. samoprispevek, se namenijo za komunalno ureditev členu prvega odstavka zakona o samoprispevku tega območja Doljna Krtina in Gmajnica v KS Krtina, oproščeni. Prav tako se ne uvede samoprispevek za gospodinjstvo, kateri dohodek ne presega mesečno 900 din na člana gospodinjstva. *4. V dohodek gospodinjstva se štejejo osebniprgemki Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi na kra-vseh članov gospodinjstva, katastrski dohodek ter jevno običajni način v KS Krtina in v Uradnem vest-drufe: dohodki, ki se po zakonu štejejo v dohodek. niku občine Domžale, uporablja pa se od 1. 7.1978 dalje. 8. vodenjem, last avtomobila, last traktoija in popoldan- Nrtma ane>1 • «■1978 sko obrt, ki bodo prispevali celotno vrednost do 1.7. 1978, imqjo pravico do olajšave v višini 10 % od dolo- ODREDBO o oblikovanju stanarin in najemnin na območju občine Domžale 1. člen Stanarine in najemnine se na območju občine Domžale povišajo v povprečju za 30 %. 2. člen Osnova za povečanje stanarin in najemnin je raven stanarin in najemnin na dan 30. junija 1978 ob upoštevanju povečanja števila točk za stanovanja, ki so priključena na kotlovnice (odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov - Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/77). 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Dom-2-de oz. lastniki stanovanj in poslovnih prostorov, določijo višine stanarine oz. najemnine v Skladu s 1. in 2. členom tega odloka. Pri tem znaša povišanje za stanovanja, ki niso priključena na kotlovnico 20,4%, pri stanovanjih, ki so priključena na kotlovnico pa v povprečju 36,20 %. 4. člen Ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, Št. 8/77) ter odlok o povišanju najemnin za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 17/77). 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.7. 1978 dalje. o objavi v pas Številka: 38-7/78 tttum: 8/6-1978 Predsednik Sveta KS: Janez Jeretinalr. predsednik IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE dcmžale Edvard PETERNEL, U- Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Domžale, 14. člena statuta SKIS, ter po predhodnem mnenju Izvršnega sveta občinske skupščine je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. junija 1978 sprejela SKLEP o ceni za odvoz smeti in odpadkov. I. Komunalnemu podjetju Domžale se določi cena za odvoz smeti in odpadkov v višini 0,45 din mesečno od m2 tlorisne površine za stanovanjske oz. poslovne prostore. II. S ceno iz 1. točke tega sklepa mora Komunalno podjetje Domžale: - zagotoviti izvajanje programa odvoza smeti in odpadkov, - zagotoviti sredstva za nabavo in vzdrževanje delovnih sredstev po programu, - urediti in vzdrževati centralno deponijo za odla-ganje smeti in odpadkov, zagotoviti dvakrat letno odvoz kosovnih odpad- Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Domžale, 14. člena statuta SKIS ter po prehodnem mnenju Izvršnega sveta občinske skupščine je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. junija 1978 sprejela SKLEP o ceni na potrošeno vodo iz omrežja, ki ga upravljata Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš. Komunalnemu podjetju Domžale in Hidrometalu Mengeš se določi cena na potrošeno vodo, ki znaša 3,00 din/m3. Za razširjeno reprodukcijo vodovodnih sistemov obračunavata Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš ob ceni vode znesek 1,00 din za m3 potrošene vode. —, z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep Skupščine občine Domžale, št. 4/3 z dne 17.9.1974. IV. ,, ]"a sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje. Predsednik bamoupravne komunalne interesne skupnosti Številka: 38-9/78 Jole F5)b(??i!?°m2ale Datum: 14.6.1978 Jože POGAČNIK. I. r. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš obračunavata potrošeno vodo po ceni iz I. točke in znesek za razširjeno reprodukcijo iz II. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa. IV. S ceno iz točke I. tega sklepa morata Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Men; geš morata sredstva amortizacije namensko uporablja11 predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih objektov in naprav vodovoda v skladu z programom enostavne reprodukcije za leto 1978. VI. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Men geš morata sredstva za investicijsko vzdrževanje osnov nih sredstev priznana v ceni namensko uporablja; izključno za namen predvidene s programom invest' cijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za leto 1978- VII. S ceno iz točke II. tega sklepa se zagotavljal sredstva za realizacijo finančnega programa SKIS leto 1978 za izgradnjo objektov in naprav vodovoda. Vlil. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal M« geš sta dolžna najmanj dvakrat letno poročati skuP$d ni SKIS o izvajanju programa enostavne reprodukcij, oziroma o porabi sredstev, ki se zagotavljajo na podias tega sklepa. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sk*e8.° soglasju k ceni za vodo Skupščine občine Dom« (Uradni vestnik 18/76). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objav' Uradnem vestniku občine Domžale. Predsednik Skupščine samoupravne komunalne interes ^ Številka: 38-11/78 skupnosti občine Dorn» Datum: 14.6.1978 Jože POGAČNIK, Nadaljevanje na 14. strani DELO KULTURNIH DRUŠTEV V SEZONI 1976/77__________________________________________ Delo kulturnih društev, ki so včlanjeni v Zvezo kulturnih organizacij Domžale, je bilo v sezoni 1976/77 zelo plodno. O tem poročilu je razpravljalo predsedstvo na razširjeni seji, vendar je prav, da se z njim seznani tudi širši krog občanov, saj gre za tisto dejavnost, ki je v naši občini dobro razvita in dosega tudi vidne rezultate. V mesecu decembru je bila v mali dvorani Glasbene šole oddelka v Mengšu pripravljena tudi uspeh razstava slikovnega gradiva o delovanju draštev. Razstava bo prenešena tudi v Domžale in druge kraje v občini, 83j je po svoji zamisli tudi del kuhurne stvaritve. Mešani pevski zbor Domžale Šteje 39 članov. Skupaj z dekliškim pevskim zborom so imeli letni koncert, v juniju pa snemanje na RTV, sodelovali so tudi na reviji pevskih zborov. Nastope so nneli še: ob 100-lemici rojstva Ivana Cankarja, za tovarno Helios, i\a proslavah Titovih jubilejev, na shodu Ljudske fronte naGorjuši, skupaj z Dekliškim zborom nastop v Ihanu, izven občine pa na proslavi 40-letnice tekstilne stavke v Kranju. Moški pevski zbor upokojencev „Janez Cerar11 Domžale šteje 24 članov. Na letnem koncertu so izvajali dela skladateljev Petra Jereba in Franceti* Marolta - ob tej priliki so bila podeljena tudi Gallusova priznanja, ^delovali so na reviji pevskih zborov. Nastope so pa imeli še: za občinski Praznik ob prižigu žare v Radomljah, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, °b otvoritvi Doma upokojencev v Domžalah, ob prazniku Krajevne skup-n°sti Jarše, na komemoraciji v Domžalah in na Količevem; izven občine v Velenju na nastopu upokojenskih pevskih zborov, na proslavi 40-let-race stavke v Kranju; peli so pa tudi več kot na 60 pogrebih. dekliški pevski zbor ZKO Domžale ^teje 33 članov. Letni koncert so imeli skupaj z MPZ Domžale, prav tako tudi celo-cerni koncert v Ihanu. Sodelovali so na reviji pevskih zborov. V januar-|u So imeli snemanje na RTV. Nastope so imeli še: na shodu Ljudske r°nte na Gorjuši, organizirali in nastopili skupaj s pevkami iz Finske, 0L^0P'li za 29. november za Napredek, pri sprejemu Titove štafete; izven čine pa na proslavi 40-letnice tekstilne stavke v Kranju. ^°dba na pihala Domžale ^eje 43 rednih članov in 7 pripravnikov. q v pretekli sezoni je imela godba 17 javnih nastopov, od tega 5 izven mžal. Uspešen nastop so imeli na tekmovanju pihalnih orkestrov v •ijžalah. Godba je nastopila še: na shodu Ljudske fionte na Goijuši, na Poslavi 1. majai za občinski praznik, na komemoraciji za 1. november, tega je pa igrala še več kot na 4o pogrebih, od tega na 16 izven ^rafo nič ni orkester Domžale—Kamnik ?,teje 48 članov. *ah t na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, na srečanju oktetov v les VftK snemal na RTV; nastope pa so imeli še: v podjetju Slovenija-Nfladi l^mljah, v tovarni Stol Kamnik, v Klubu delegatov ob 20-letnici Za slenS^e P^ninske zveze, na Bledu, v Domu počitka v Domžalah, v Šoli Loki m*a(Lno v Ljubljani, za Železniško planinsko zvezo, v Škofji Gorju? T*tov rojstni dan, v Suhi krajini in v Pečah za brigadirje, na Davja J 23 izseljence, na Viru za Dan borca, obiskali so tudi skladatelja Nernjaka. sHu | * n$ki oktet gtadu6'* 13 nastopov. Poleg 4 nastopov v Domžalah je nastopil še na "^umperk ob otvoritvi Arhiva, v Ljubljani, Mengšu, Trzinu, na Taboru nad Ihanom ob 40-letnici Ljudske; fronte, na Gorjuši na shodu Ljudske fronte, v Kamniku na ekstemporu, v Šentjerneju, na srečanju oktetov v Radomljah in pred kratkim v Dobu, skupaj z Mešanim pevskim zborom „Jožef Virk11 iz Doba. DKD Svoboda Mengeš je skupinsko in številčno najmočnejše društvo, saj deluje v društvu dramska skupina, ki šteje 95 članov, MPZ, ki šteje 53 članov, harmonikarski orkester, ki šteje 15 članov in folklorna skupina, ki šteje 14 članov, skupno vse skupine štejejo 177 članov. Dramska skupina je izvedla pravljično igro „Car in pastir11 v režiji Franca Veideija, kije bila namenjena predvsem mladim in to 4 predstave, ki si jih je ogledalo okoli 2.000 obiskovalcev; dramsko delo ..Delavnica oblakov11 v režiji Jožeta Voznyja je bilo uspešno izvedeno dvakrat v letnem gledališču; člani dramske skupine so sodelovali z recitali na številnih proslavah ob 40-letnici KPS in Titovih jubilejev, na prireditvah »Clovek-delo-kultura“ in drugih prilikah. Mešani pevski zbor je imel v pretekli sezoni 13 nastopov in to v Kranju ob 40-letnici tekstilne stavke, na komemoraciji v Mengšu, na proslavi 29. novembra v Domžalah in, Mengšu, na Novoletnem koncertu v Mengšu, Kamniku in Domžalah skupaj s Simfoničnim orkestrom, na reviji pevskih zborov, na proslavi 27. aprila in 1. maja v Mengšu, na proslavi v Papirnici Količevo in Leku v Mengšu, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, ob otvoritvi tovarne Trak v Mengšu. Harmonikarski orkester je imel 8 nastopov in to: na prireditvah „Člo-vek-delo-kultura“ v Trzinu, na Viru, na Prevojah, v tovarni Induplati v počastitev Titovih jubilejev, prav tako na Viru, na Avto rallyju v Mengšu, na II. nastopu pesmi in plesov v Mengšu. Folklorna skupina je imela 15 nastopov in to: ob otvoritvi ceste v Loki, celovečerni program v Trzinu, na Viru pod geslom »Približajmo kulturo delavcem11, ob praznovanju 30-letnice Melodija, v Osnovni šoli Mengeš, za starčke, v Domu počitka Mengeš, za dan žena na Viru, v Induplati ob praznovanju Titovih jubilejev, na tekmovanju pihalnih orkestrov v Domžalah, na izseljenskem pikniku na Gorjuši, ob otvoritvi Tovarne Trak v Mengšu; imeli so tudi drugi samostojni večer narodnih pesmi in plesov v Mengšu. 22. maja so nastopili pred muzejem NOV v Drvarju, največji uspeh so pa doživeli v Beogradu, ko so skupaj z ostalimi slovenskimi folkloristi nastopili ob praznovanju 85-letnice rojstva maršala T ita. Mengeška godba Šteje 41 članov. Imeli so številne nastope doma in izven občine in to: doma novoletno voščilo, proslava OF in 1. maj, Kresovanje in budnica za 1. maj, na Avto rallyju, na festivalu amaterskega filma, ob otvoritvi tovarne Trak, imeli so tudi drugi samostojni koncert. Izven občine pa: pri spomeniku na Rudniku, v Oklem nad Ihanom, na proslavi Lek v Rudniku, ob 40-letnici stavke v Papirnici Količevo, na reviji godb v Kamniku in tekmovanju v Domžalah, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši, na gasilskih prireditvah v Cerkljah, Velesovem, Dobravi, ob prižigu žare v Radomljah, na obletnici požiga Zlatega polja, igrali pa so tudi pri 14 pogrebih. KUD .Janko Kersnik11 Lukovica Šteje 42 članov in to dramska skupina 19, pevski zbor pa 23. Dramska skupina je uprizorila komedijo »Vdova Rošlinka11 in to dvakrat doma, gostovali pa so v Ihanu, Srednji vasi, Moravčah, Blagovici in Komendi. Moški pevski zbor je sodeloval na reviji pevskih zborov, na komemoracijah v Lukovici, Šentvidu, Brdu in Zlatem polju, na prireditvi ob dnevu žena v Lukovici in Šentvidu, ob prenovitvi dvorane v Šentvidu, na kvizu mladih kmetovalcev v Lukovici, na krajevnem prazniku Prevoj, na obletnici Lovske družine v Lukovici in Titovih jubilejih v Mojci in AMD Lukovica. Veliko prostovoljnega dela so vložili tudi pri urejanju dvorane. Prosvetno društvo »Miran Jarc11 Škocjan Šteje 53 članov. Dramska skupina, ki deluje, je ob Titovih in partijskih jubilejih izvedla zborovsko recitacijo »Partizanski pesniki11. Organizirala je gostovanje KUD Edi Grubeljnik iz Ribnice na Pohorju z Miklovo Zalo, uredila slavnostni prostor za proslavo Ljudske fronte na Gorjuši, tribuno, stolp z napisi in dekoracijo. Največ dela so pa v preteklem letu vložili v ureditev letnega gledališča v Škocjanu, ki so ga člani v glavnem opravili prostovoljno. Sedaj, ko imajo urejeno letno gledališče, bodo lahko tudi pričeli z rednimi dramskimi predstavami. Prosvetno društvo »Jožef Virk11 Dob Šteje 64 članov, od tega dramska sekcija 26, pevski zbor 38. Dramska sekcija je v letnem gledališču na Močilniku uprizorila komedijo »Dve nevesti11 in to dvakrat. Pevski zbor je sodeloval na reviji pevskih zborov, skupaj s Stobljanskim oktetom so pa pred kratkim imeli prvi samostojni celovečerni koncert. Nastopili in sodelovali so: na prireditvi ob praznovanju 8. marca v Dobu, na proslavi 1. maja na Viru, ob imenovanju Osnovne šole Dob po Martinu Koželju, na shodu Ljudske fronte na Gorjuši. Nadaljevanje prihodnjič Nadaljevanje s 12. strani Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Domžale, 14. člena statuta SKIS ter po prehodnem mnenju Izvršnega sveta občinske skupščine je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. junija 1978 sprejela sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978. IV. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš morata sredstva amortizacije namensko uporabljati predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom enostavne reprodukcije za leto 1978. SKLEP o ceni za ujtorabo kanalizacije na omrežju, ki ga upravljata Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš I. Komunalnemu jxrdjetju Domžale in Hidrometalu Mengeš se določi cena za ujaorabo kanalizacije, ki znaša 1,75 din/m3 jjotrošene vode. II. V. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš morata sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, priznana v ceni namensko uporabljati izključno za namene predvidene s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za leto 1978. VI. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam za m3 vodnih odplak Izvršnega sveta SOb Domžale z dne 7.10.1976. Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Men- VII. geš obračunavata za uporabo kanalizacije p>o ceni iz Ta s|<|ep začne veljati naslednji dan po objavi v I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oz. Uradnem vestniku občine Domžale, pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa. Predsednik III, Samoupravne komunalne interesne skupnosti S ceno iz točke I. tega sklepa morata Komunalno Številka: 38—10/78 Jože POGAČNIK I r podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš zagotoviti Datum: 14.6.1978 Komunalno podjetje Domžale OBVESTILO Obveščamo vse občane, da bomo vršili odvoz smeti 3.7.1978 za dan 4.7.1978. Nadalje naprošamo občane, da z 1.7.1978 postavajo kante na določena mesta na predvečer odvoza. Hvala za razumevanje! Komunalno podjetje Domžale KRAJEVNA SKUPNOST DOB KRAJEVNA SKUPNOST DOB Na osnovi 18. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena , „„.,GLASOVNICA zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 29/72) in v skladu z 47. členom Statuta za referendum dne 25. VI. 1978 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci-krajcvne skupnosti Dob ter na podlagi 142. člena statuta občine Domžale in odloka ranje izgradnje cest, ureditev pokopališča in gradnjo avtobusne postaje v delu Kra-Skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka (št. jevne skupnosti Dob, in sicer v naseljih: odloka 420-3/77-11 z dne 5/5-1977) je zbor delovnih ljudi in občanov v Krajevni Dob in Želodnik, skupnosti Dob dne 18. V. 1978 sprejel Samoprispevek plačujejo: - vsi zaposleni občani 2 % od netto OU - upokojenci 2 % od pokojnine SKLEP - obrtniki 2% od čistega dohodka - kmetje 1/4 višine enoletnega katastrskega dohodka. o razpisu referenduma za uvedbo krajevne^ samopris^vkazasotmandranjcizgrad Samoprispevek velja, oziroma se uvaja za dobo 50 mesecev od 1. VII. 1978 dalje, nje cest, ureditev pokopališč m eradnjo avtobusne postaje za del Krajevne skupnosti Samoprispevek se lahko plačuje v obrokih. Dob, in sicer v naseljih Dob in Želodnik Obroke določi svet krajevne skupnosti. 1. : določi svet krajevne skupnosti. GLASUJEM „ZA“ „PROTI“ Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje cest, ureditev pokopališča in gradnjo avtobusne postaje v delu Krajevne Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z skupnosti Dob. Referendum zajema vse delovne ljudi in občane, ki prebivajo na uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer besedo „PROTI“. območju dela Krajevne skupnosti Dob, in sicer v naseljih: Dob in Želodnik. 2 Samoprispevka ne plačujejo občani v vseh primerih določenih z zakonom 0 ........... samoprispevku (Ur. list. SRS, št. 3/73), kot tudi upokojenci, katerih skupni do- Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku območja hodkl ne presegajo 1.500 din mesečno, navedenega pod točko 1. tega sklepa, vključno tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino družbeno-političnih skupnosti. 5. Samoprispevek se nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti Dob in se vodi 3. ločeno za posamezne dele oziroma okoliše krajevne skupnosti Dob, kot je ra* 2- * 4 Referendum bo v nedeljo, dne 25. VI. 1978 od 7. do 19. ure v prostorih Osnov- v1*1110 a L točke te8a sldePa-ne šole Martin Koželj D°t>- 7 Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referen- ' dumu. Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa- Referendum izvede 3-članska volilna komisija, ki jo imenuje svet krajevne skup- bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka, nosti Dob. Volilna komisija postavi in imenuje 3-članski volilni odbor z namestniki. 8. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način v 4 Krajevni skupnosti Dob. predsednik Referendum se izvede z glasovanjem neposredno in tajno z glasovnico na kateri Dob, dne 18. V. 1978 zbora delegatov krajt. viil skup^no ^ ^ je besedilo: Komisija za športne objekte pri Telesnokultumi skupnosti Domžale razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega odbora TKS NATEČAJ za dodelitev namenskih sredstev za obnovo in vzdrževanje telesno-kulturnih objektov. Na natečaju lahko sodelujejo krajevne skupnosti, telesnokultur-ne organizacije, TOZD ter šole, ki so lastniki ali upravljale! s temi objekti. Pogoji za pridobitev sredstev so: — da je objekt pretežno namenjen za telesnokultumo dejavnost; — da prosilci zagotovijo 60 % sredstev od predračunske vrednosti del; — da prosilci posredujejo opis del na objektu ter spremembe, ki bi se pridobile z obnovo ali vzdrževanjem. Telesnokultume organizacije, ki bodo kandidirale na natečaj, naj k vlogi predložijo soglasje svoje krajevne skupnosti. Na vseh vlogah mora biti napisano lastništvo objekta ter kdo z njim upravlja. Vloge naj prosilci pošiljajo na naslov: Telesnokultuma skupnost Domžale, pp. 32. Domžale do 30. 6.1978. Predsednik komisije za šp. objekte Rak Franc J V OBVESTILO Združenje šofeijev in avtomehanikov Domžale prične tečaj cestno prometnih predpisov za A-B-C in D-E kategorije v sredo 5.7. 1978 v prostorih Poklicne šole v Domžalah. Interesenti se lahko prijavite vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure na Ljubljanski c. 97, nasproti Postaje milice. ZŠAM Domžale OBVESTILO Vpisovanje otrok v prvi razred za šol. leto 1979/80, rojen e d® 31. decembra 1972 in pogojno, rojene do 30. junija 1973 bo • junija 1978 od 8. do 12. ure v prostorih Osnovne šole Šlandro brigade Domžale, Bistriška c. 19. s S seboj prinesite rojstni list. Zaradi prostorske stiske na šoli prosimo, da upoštevate svoj šolski okoliš. . ^ Vpisovanje je potrebno zaradi tega, ker se bo delo male šote začelo v septembru Ravnateljstvo^ ZAKAJ TAKŠEN ODNOS? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je organiziral predavanja „Družbena samozaščita in varnost v cestnem prometu", pri organizaciji katerih so sodelovala tudi AMD Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Predavanja so bila namenjena občanom v Moravčah, Domžalah, Lukovici, Radomljah, Trzinu in Mengšu, kar pomeni, daje bila prostorsko pokrita skoraj celotna občina. V navedenih krajih so AMD preskrbela prostore in tudi pripra-vfla vabila za vse tiste občane v krajih, kjer so bila organizirana predavanja. Otroci so raznosili vabila po hišah, nekaj pa tudi po javnih lokalih. Na ta način je bilo prebivalstvo dobro obveščeno. In kakšni so bili rezultati? Na območju Črnega grabna je bilo razposlanih 700 vabil, na predavanju pa je bilo 50 občanov; v Domžalah 1000 vabil, na predavanju je bilo 120 poslušalcev, vendar med njimi učenci iz 4 razredov OS Vencelj Perko; v Radomljah 500 vabil, na predavanju 17 občanov; v Trzinu 500 vabil, na predavanju skupaj z 12 otroki 35 občanov; v Mengšu 1000 vabil, na predavanju 40 poslušalcev, Kd katerimi je bilo 35 tečajnikov za bodoče voznike motornih vozd. Ker je v Moravčah prvo predavanje odpadlo zaradi nenadne odsotnosti predavatelja, jebao na osnovi dogovora sklicano še eno Predavanje, vendar so se 600 vabilom odzvali le 4 občani. Toda pbvestda so bUa posredovana tudi vsem članom Združenja šoferjev m avtomehanikov, od katerih je na vseh predavanjih prisostvovalo le 5 članov. Poleg tega je Svet za preventivo in vzgojo o cestnem Prometu obvestil tudi vsa vodstva šol, Občinski svet z namenom, da tudi oni pomagajo pri obveščanju. Predavatelj je bil znani prometni strokovnjak MOŽE ing. Vinko - inšpektor Uprave javne varnosti Ljubljana. In bUanca? Lahko trdimo, da več kot porazna in da niso bili na predavanih niti tisti, ki so odgovorni za prometno varnost v šolah, ne inštruktorji, ki učijo bodoče voznike, ne člani AMD in ZŠAM, jdti tisti, ki bodo jutri postali vozniki motornih vozd. Skratka: NISMO pripravljeni, da bi obogatili lastno znanje ‘N SE SPOZNALI S TISTIM, KAR BI LAHKO POVEČALO VARNOST NA CESTI. Ne mislimo razpravljati o potrebi samih predavanj, niti ne o dobri volji organizatorjev, ne o morda neprimernem času (za takšna predavanja bi to verjetno ne smelo biti vprašanje časa), aidpak se moramo vprašati, kam nas tak odnos vodi? ! ZAKAJ smo samo NEMI opazovalci črnih točk, ko so te že nastale? Zakaj ne čutimo potrebe, da bi se spoznali s tistim, s čemer bi se morali? Zakaj iščemo vzroke za BOLEČE izgube samo v neprimernih cestah in kolonah pločevine, v kateri mnogokrat sedimo tudi sami? Zakaj kažemo le na nekatere, da so le oni krivi Za kaos, žrtve in bolečine? Ali smo se kdaj vprašali, da smo sopotniki tega nereda in da moramo tudi pri SEBI razčistiti lastno ODGOVORNOST za stanje, ki zahteva veliko materialno škodo, prinaša smrt, razbija družine in nas vse skupaj postavlja kot družbeno dogovorne? Govorimo o ljudeh, kot da bi sami ne bili, poudarjamo odgovor-ddst, kot da ni ta tudi naša, kličemo na pomoč družbo, kot da 18010 ta družba mi sami!!! . .komentarji niso potrebni, ker moramo odgovoriti na vprašanje, J sm° naredili sami, kje je naša volja, da se spoznamo z nevar-°stmi, kakšen je naš odnos do lastne varnosti in človeka, ki je °silec medsebojnih odnosov? nes C- P” vsem tem VARNOSTNA KULTURA, ta rak rana j letih nezgod, ta kultura, ki bi jo morali negovati bolj kot vse Col?.’ N Pomeni del varnega življenja in tudi zmanjševanje kNIH TOČK, kjer usihajo nedolžna življenja. Ne vabUa in papirji, ampak neznanje nas mora pripeljati v dvo-n‘one’ kjer bomo stalno dopolnjevali VARNOSTNO kulturo in last- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu J LAVAmi klub Domžale bo organiziral dva začetna tečaja plava-1 ki se bosta začela: 2' ^aj.26.6. 1978 ' tečS, 10. 7. 1978 ko h' *3°Sta trajala ? sončndi dni. Prijave se sprejemajo na bazenu, pl 0 °dprt, vsak dan dopoldne. Istočasno s prijavljanjem za tečaj ^ja, bomo sprejemali tudi nove člane Plavalnega kluba. Plavalni klub Domžale .J PREHOD V BLAGOVNICI -PAST ZA PEŠCE Mojce ni več. Tistega dne je hotela opraviti še neko dolžnost. Stekla je na cesto. Na prehodu za pešce je bd njen tek usoden, njen korak seje ustavil za vedno ... S temi besedami smo se poslovili od drobne deklice, Mojce Prvinšek, ki je bila žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek, 29. maja. Ob tem sem se vprašala, če ni za njeno smrt kriva malomarnost? ! V jeseni smo dobili prehod za pešce. Učencem smo povedali, da smejo tu čez cesto, da pa naj bodo previdni, ker šofer ne more v trenutku ustaviti vozUa. Zima je načela belo barvo, kije šoferjem napovedovala prehod. Pešec, z mislijo, daje varen, stopi na prehod, šofer pa opazi prehod šele takrat, ko zapelje nanj. Če pogledam še na novo zarisano prekaljeno črto, ki je le lučaj oddaljena od prehoda, mi to nekako ne gre skupaj z omejitvijo hitrosti in varnostjo na prehodu. Prehod je potreben, saj je na drugi strani ceste trgovina. Tudi prometne nesreče se bodo verjetno še dogajale, toda z nekaj kg barve in opozorilno tablo bi lahko vsaj onuldi njihove posledice, če jih že preprečiti ne moremo. V Marta Budau J \ KRIŽ PRED MOSTOM l__________________j Dan na dan drvijo avtomobili proti Jamarskem domu in Goijuši. Pred mostom čez Rovščico in Račo stoji prometni znak, ki ga nihče ne opazi. Jasno, saj leži na tleh. Okrog njega pa raste trava. Tako se dviga iz trave le drog z držalom Vozniki ne vedo, da se bo cesta zožila in brezskrbno drvijo naprej. Do zdaj se tu še ni pripetila prometna nesreča, a če bomo še naprej tako malomarni, si bono sami skopali jamo. Vendar to ni osamljen primer. Sprašujem se, ali je res potrebno, da znak še vedno leži na tleh. LIDIJA ERČULJ, 6. a. r. Tudi takšni znaki so lahko „nevarni” dan Sole Dan šole smo praznovali v ponedeljek, 17. 4. 1978. V šolo smo povabili naše starše in borce, ki so se v teh krajih borili za svobodo. Sola je lansko leto ob otvoritvi dobila ime po MARTINU KOŽELJU, kije med vojno aktivno deloval kot komunist in ilegalec v okolici Doba. Na začetku je bil slavnostni govor. Med proslavo je tov. ravnateljica podelila diplome, nagrade in pokale, ki smo jih učenci dosegli na različnih tekmovanjih. Obisk je bil zelo velik, saj je bila telovadnica, v kateri je bila proslava, skoraj do zadnjega kotička polna. V drugem delu proslave so nastopali tudi pevski zbori naše šole in tudi folklorni krožek je s plesi prispeval k boljšemu vzdušju in temu, daje bila proslava svečanejsa in bo(j zanimiva. Ker so priprave na proslavo trajale dolgo, smo bili še bo(j zatbvo(jnikerje proslava dobro uspela; smo vedeli, da naš trud le ni bil zaman. To pa so potrdili tudi povabljenci z burnim ploskanjem. Ob koncu proslave smo zapeli še nekaj pesmi, nakar se je proslava končala. Prepričana sem, da je ta dan ostal nam učencem in tudi povabljencem v lepem spominu. MATEJA SIMON 6. b.r. OS MARTIN KOŽELJ DOB ŠTAFETA MLADOSTI Maj. To je mesec, ki je marsikomu izmed nas najbolj pri srcu, kajti to je obdobje cvetenja in brstenja. Drevesa se bohotijo s svojimi pisanimi cvetovi, dokončno „oživyo“ polja in travniki. Poleg vseh teh lepot paje to tudi mesec radosti, veselja, saj pomlad dosega svoj višek. No in v tem razcvetelem obdobju praznujemo še pomemben praznik -25. maj. To je rojstni dan našega dragega voditelja - tov. Tita in obenem tudi praznik mlade generacije - dan mladosti. Na ta dan se povsod po državi z veseljem in zavzetostjo pripravljamo, tako v šolah kot v raznih drugih DO. Ob koncu meseca marca se poda na pot štafeta s čestitkami in pozdravi tovarišu Titu. Mladinci vse dežele si podajajo štafetno palico in ponosni so, kerjo lahko držjjo vsty nekaj minut. Štafetno palico smo 4. m^ja sprejeli tudi v domžalski občini, od koder je v spremstvu zastav in nasmejanih, mladih obrazov nadaljevala pot proti občini Kamnik. Vsi državljani smo na našega maršala zelo ponosni in zavedamo se, posebno mladi, da njegova mladost še daleč ni bilo tako brezskrbna in lepa kot je naša. Ob njegovem 86. rojstnem dnevu mu želimo še mnogo srečnih uspešnih let v krogu nas mladih in ostalih državljanov. Milena Jerak NOVI PRISPEVKI V ZDRAVSTVU Po najširši javni razpravi v združenem delu in KS so uporabniki in izvajalci v Občinski zdravstveni skupnosti sprejeli Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Samoupravni sporazum opredeljuje enotni program, kije enak za vso republiko in dopolnilni program, za katerega se dogovarjamo na ravni Občinske in Regionalne zdravstvene skupnosti. V primem, ko občani potrebujejo zdravstveno varstvo iz enotnega ali dopolnilnega programa, prispevajo (participirajo) del sredstev k stroškom zdravstvenih storitev iz svojega osebnega dohodka. Pri tem je potrebno omeniti to, da naj bi novi prispevki občanov k stroškom posameznih storitev zdravstvenega varstva preprečevali pretirano in nepotrebno uveljavljanje določenih oblik zdravstvenih storitev zdravstvenega varstva, kakor tudi uravnavanje potrošnje v dogovorjenih okvirih na tem področju, torej naj bi participacija vplivala tudi vzgojno. Navajam nekaj najbolj pogostih zdravstvenih, zobozdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov, za katere je potrebno prispevati: v osnovnem zdravstvenem varstvu: prispevek - za prvi kurativni obisk v splošni ambulanti ter dispanzerjih 20 - za prvi obisk zdravnika za domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika 60 - za vsak pregled pri zdravniku spec. 50 - za prvi prevoz z reševalnim vozilom, ki ga potrdi zdravnik 60 - za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept 15 v zobozdravstvu: za vsak rentgenski posnetek zob 5 za vsako zalivko (plomba) 20 za vsako kovinsko prevleko (krona) 150 za vsako totalno protezo 320 za vsako parcialno protezo 400 Na dmgem zasedanju skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale pa je skupščina sprejela sklep, da se od 1. junija 1978 ne uvede prispevek: - za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih za pravice iz enotnega programa; - ne uvede se prispevek, kadar občani uveljavljajo zdravstveno varstvo zaradi nesreč pri delu in poklicnih boleznih; - omeji se prispevek za rentgenske posnetke na največ šest posnetkov. Za en posnetek prispeva 5,00 din. K stroškom zdravstvenih storitev nekatere kategorije prebivalstva ne prispevajo, in to: - predšolski in šoloobvezni otroci, srednješolci ter redni študentje; - borci NOB pred 9. 9. 1943, oz. 13. 10. 1943; - vojni invalidi, imetniki partizanske spomenice, španski borci; - uživalci stalnih družbenih pomoči in njihovi ožji družinski člani; - upokojenci z varstvenim dodatkom; - občani zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni in se niso mogli usposobiti za delo; - delovni invalidi z več kot 70 % telesne okvare; - kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost; - začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje; - in končno občani, za katere Občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva. K stroškom za nekatere zdravstvene storitve in zdravila uporabniki ne prispevajo, in sicer: - ženska med nosečnostjo, porodom in materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti, kurativne preglede v dispanzerjih za žene in prvo umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indici-rana; - borci NOB od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 in to za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept, kurativne preglede v dispanzerjih za borce NOB ali splošnih ambulantah ter zdraviliško zdravljenje; - občani, kadar zbolijo za katero izmed nalezljivih bolezni in to posebni prevozi, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni; - občani, ki zbolijo zaradi rakastih obolenj, sladkornih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni in to prevozi z reševalnimi vozili, kijih odobri zdravnik; - občani, ki so stari nad 70 let, za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept in prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih. Občani plačajo v celoti sami naslednje storitve: - vsak naupravičeni obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika; - za vsak pregled pri zdravniku specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana; — vsak prevoz z reševalnim vozilom, kije opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri; — lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil; — zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztreznitve; — neobvezna cepljenja; — kozmetične operacije. Omenjene prispevke občani plačujejo v gotovini v zdravstvenih institucijah, le v izjemnih primerih lahko tudi s čekom. Za vsako doplačilo dobijo ustrezen dokument. Predsednik IO OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZABRET Franc PREMAJHNI VRTCI OBVESTILO STARŠEM O DELU KOMISIJE ZA SPREJEM OTROK V VVZ DOMŽALE Komisija za sprejem otrok v VVZ občine Domžale je zasedala od 1 • 6. 1978 do 6. 6. 1978 in obravnavala prošnje za sprejem otrok v vse enote zavoda. Obravnavala je 568 prošenj, od tega do treh let starosti 275 prošenj, 293 prošenj pa je bilo za starejše skupine. Sprejela je lahko le 63 otrok v starosti do treh let in 32 predšolskih otrok. Skupaj je bilo sprejetih 95 otrok. Odklonjenih otrok je v letošnjem letu za vse enote 473. POIMENSKI SEZNAM ODKLONJENIH OTROK NA KOMISIJI ZA SPREJEM V VVZ DOMŽALE Odklonjeni otroci za Domžale: Alekšič Danijela, Bakarčič Matevž, Briški Primož, Cigler Tomaž, Cuzak Gregor-Čatar Nataša, Cuk Miran, Dodič Robert, Dolenc Katja, Eržen Janez, Eteinaj Alp-Grmek Sonja, Habič Tjaša, Jaklič Franci, Jančigoj Tadej, Jeretina Tomaž, Kazouiu Ivica, Kromelj Tadej, Kolenc Mojca, Kopitar Veronika, Kosirnik Mojca, Kralj Bojan> Krznar Kazimir, Lukša Nikola, Malešič Metoda, Mijatovič Njcboša, Nakrst Vlasta-Novak Karmen, Obšteter Tina, Orehek Meta, Pelan Peter, Plavček Stefan, Podlog81 Sebastijan, Prijatelj Damajana, Rutnik Nataša, Saradjen Darja, Slavnič Nikola-Steiner Saša, Šešek Vanja, Špende Mojca, Šular Jurij, Tiringer Tea, Urankar Jani"' Vidmar Peter, Zelenjak Nives, Šporar Rajko, Abe Fenja, Arnuš Suzana, Blatna Martin, Cajner Tomaž, Duretič Saša, Horvat Sabina, Jaklič Milan, Hlebec Barbara, Kerec Matej, Klemen Igor, Koplan Tanja, Kramar Nataša, Levstek Karla, Ljubiš* Goran, Mavčen Tanja, Mrežar, Neinček Peter, Novak Gregor, Pavlič Nataša, PeVC Robert, Pustotnik Boštjan, Rajšek Gregor, SavRovič Tina, Senica Mojca, Ucn*"1 Sandi, Urankar Alenka, Vidmar Bogdan, Žilovec Janez, Alamič Petra, Aleks**-Dragica, Bajuk Andreja, Belcijan Sandi, Bohinc Zoran, Cej Tomaž, Česen Stan*1®’ Dabič Vesna, Demšar Katja, Flis Gregor, Gredar Matej, Grmek Anka, Hojnik Kat) , Hozjan Damjan, Hozjan Vladimir, Hribar Dejan, Hrovat Boris, Judež Karlovšek Katarina, Kavkler Iztok, Klešnik Iztok, Koplan Boštjan, Knez MdF|’ Kopušar Aleksander, Kos Tanja, Kosmač Maja, Košmrlj Polonca, Kralj Mar** ’ Kranjec Klavdija, Križanič Gorazd, Geiser Marjan, Mrkač Anita, Mikek Muj8® ’ Miklič Katja, Miklič Klemen, Mlakar Aleš, Murn Nina, Novak Milanka, Opekai Miti -Popovič Sandra, Potocco Marčelo, Plavček Boštjan, Rabzelj Tanja, Remec Tom ’ Samarin Urška, Sedej Jana, Strniša Primož, Štemta Romana, Vcrli Matejka, Vaiao* Jasminka, Vcsto"š"k Nataša, Vlaj Simona, Voler Breda, Ukmar Karmenca, ^* Tinkara, Zorman -ojan, Mohar Marko, Popovič Marko, Tomc Gašper, Adi® Jernej, Arnuš Boštjan, Bizjak Jurc, Burja Barbara, Celestina Andrej, Dimc Sa -Demšar Tina, Dodič Darja, Duh Barbara, Dušak Robert, Duretič Liljana,Gašpct Živa, Griser Mateja, GLas Jelka, Hegler Helena, Igličar-Taj č Marko, Jakopič D’ Jerman Peter, Krašovec Karmen, Kerčmar Nina, Kokalj Tadej, Koloma/ N j* Kovačič Sebastjan, Ložar Nataša, Mijatov Klemen, Milcvoj Ante, Mohor 'cT!' t’ Muller Janez, Nebec Uroš, Oblak Pctra, Ogorevc Mitja, Oven Vanja, Puhar Simo ’ Puterle Jana, Rebula Miloš, Smolej Mair-Ema, Sovine Vesna, Senica Mat Je’ luivuv JUHU, ixvuuia muua, uinvivj ivi Janko, Zibert Nataša, Hegler Helena, Jašovcc Teja, Baloh Gregor, Božičevič » ^ Čož Bojana, Ficko Tomaž, Grubelič Edvard, Hameršek Peter, Jeseničnik, J;-, Peter, Kabaj Urška, Klisarič Nina, Klemen, Kmetič Vanja, Koprivšek Kovačič, Krizmanič Sonja, Križanič Uroš, Kučan, Kurent, Mehle Polona, MO Nebojša, Mlakar, Markač, Petrič Roman, Piškur Andrej, Nemček Andrej, Manja, Spremo Milena, Stevanovič Dalja, Svetlin Roman, Ukmar Sandra, Vollmajer Boštjan, Žnidaršič Gregor, Kmetič Andreja, Kozarič, Količ, Zorko Odklorje ni otroci za Mengeš: . B0ris, Klemenčič Urška, Svetlin Natalija, Veber Kristina, Zrim Marko, Bal01* Buhinjak Marija, Čakš, Canžek Robert, Kužnik Damjan, Mežan Viktorja, aStja "Dne, Tavčar Dejan, Vižintin Luka, Zupan Nina, Šmalc, Bleje Urška, petra, Janez, Dolinar Damjan, Golob Matej, Guna Damjan, Jauli Tina, KorneiJ Kosec Mateja, Marič Suzana, Markotič, Otrin Staša, Paradžič Sandra, Skriep .^, Zakrtjšek Marija, Ficko Maja, Kimovec Urška, Laba Boštjan, Maksic ^atja, Prašnički Nevenka, Trobec Damjana, Verna Maja, Zorec Maijetka, Burgar ^vs Ipavec Natalija, Lah Klemen, Majcen Sabina, Maksič Peter, Palič Azra, Uroš, Skok Lučka, Tavčar Marjeta, Žanta Amanda, Boltežer Marja, Pctr , (Nadaljevanje na 18. stran f------- >1 DELO SINDIKATA V ZASEBNEM SEKTORJU X___________________________________________) V naši občini je dokaj razvit zasebni sektor, v katerem je zaposleno okoli 810 delavcev. Tudi ti delavci imajo svoj sindikat, preko katerega poskušajo reševati vrsto vprašanj, tudi ti delavci se izobražujejo ob delu, možnosti za aktivisti pa so še zelo velike. O delova-nJu in problemih, s katerimi se ubada sindikat na tem področju, smo se pogovarjali s tovarišem Vilijem Majheničem, predsednikom yOS delavcev pri zasebnih delodajalcih. Delavci v sindikatu želijo, da dobijo vse možnosti odločanja o sredstvih, ki se namensko odvajajo v poseben sklad pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, ta pa naj bi po dogovoru na republiškem nivoju prešel prav na osnovno organizacijo sindikata, ki bi preko komisije reševala konkretna vprašanja. V komisiji pri Samoupravni stanovanjski skupnosti sta sicer tudi dva člana sindikata, stanje se izboljšuje, seveda pa hočejo imeti delavci v zasebnem sektorju popolen vpliv Delovno predsedstvo na občnem zboru delavcev pri zasebnih delodajalcih j^kšno je delo osnovne organiza- c9e sindikata? j v katero se vključujejo ,e avci iz zasebneea sektoria. se i . — u. zasebnega sektorja, , JPak srečuje s specifičnimi pro-^ e^i- Dosedanje izkušnje kažejo, lav 6 n' Prave zainteresiranosti de- da še katCeV za vključevanje v tale sindi-’ saj je po dosegljivih podatkih d ,anienih v sindikat okoli 250 avcev. Težko bi bilo v eni besedi Da • 0r*ti> zakaj tako je, vsekakor nc. |* Precejšnja ovira v razdroblje-mal * ■VSe^ zaposlenih in kratko te h jC najtežJe organizirati za vse 0s„elavce skupni sestanek. Tako DoaJa uajvečje delo na peščici 0dbamCZn*k°v, ki tvorijo izvršni tj,a °r tega sindikata (v novem nov)tU j® v tem odbom 15 čla-doka' )n^ormiranost delavcev je dela dobra, saj so vabila za zbore p0rnV,Cev objavljena v Občinskem jah hl^cu’ vseh večjih akrila a°bijo vsi člani sindikata vabilo’pa je, koliko jih vase u, ®Jar>$ko prebere. Kljub vsemu kar ve ežba na sestankih izboljšuje, dikatendarle daje misliti, da je sin-ki So Vse bolj prisoten med delavci, ju ZaPosleni v zasebnem sektor- takšemIVci s‘ že*‘j° predvsem lave, v P°l°žaj, kot ga imajo de-1'0 združenem delu. Vanju najDolj prisotno pri reše-sociainVPrašanj> ki naj zagotavljajo ^ Varnost in 7oHnvnliAV>intP darda. -„,ua j. Potreb družbenega stan-stan0v K'ot P0'0 je zadovoljevanje vanJ$kih potreb. na vsa sredstva, ki se zbirajo v tem skladu. Drugo vprašanje so možnosti koriščenja letnih dopustov. Delavci praktično nimajo počitniških kapacitet, v čemer so na slabšem od delavcev v dmžbenem sektorju. Med OOS in zasebniki tečejo dogovori, da naj bi zgradili skupni počitniški dom. Obstoja zamisel nakupa zemljišča, ki bi ga najprej koristili kot camp za delavce in delodajalce, dokler ne bi začeli z izgradnjo doma. Seveda se bo morala osnovna organizacija sindikata prizadevati, da bo zbrala potrebni del sredstev, poleg tistega, ki bi ga prispevali delodajalci. Možnosti na primer so, da bi iz regresov, ki jih dobijo delavci za koriščenje letnih dopustov, oddvojili določen del za ta dom, kar bi zahtevalo široko akcijo sindikata. Področje, ki bi ravno tako terjalo prisotnost sindikata, so delovna razmerja. Ravno o teh vprašanjih prihajajo pogosto pritožbe na Občinski svet ZSS, ali pa se kar direktno rešujejo preko inšpektorja za delo. Dejanskega pregleda, kakšno je stanje v celoti ni, seveda pa bi ravno večja vključenost večine delavcev v sindikat marsikaj preprečevala. Delavci pogosto enostavno niso seznanjeni, kakšne so njihove pravice, zato mnoge nepravilnosti sploh ne pridejo na dan. Vloga OOS pa je v tem, da se preko nje delavci izobražujejo v družbenopolitičnem smislu, da vidijo svoje mesto v družbi in zdru- ženem delu nasploh. Prav temu vidiku izobraževanja je bilo do-sedaj posvečeno premalo pozornosti. Na drugem mestu bomo sicer še spregovorili o izobraževanju ob delu, kjer se kažejo dobri rezultati, v bodoče pa bo treba več storiti za družbenopolitično izobraževanje tako članov izvršnega odbora, kot tudi ostalih delavcev. Dosedanje delo sindikata kaže, da je odprto vprašanje, kako se nagrajevanje po delu izvaja v zasebnem sektorju. Delodajalec in delavec se dogovorita s kolektivno pogodbo, pri tem se mora prvi držati vsote v pogodbi, seveda pa je tudi vprašanje, kako so tudi v zasebnem sektorju izgrajena merila in osnove za nagrajevanje po delu. Vsekakor velja prepričanje, da je delo v zasebnem sektorju stimulirano, da je velika večina delavcev zadovoljnih in da ni večjih socialnih razlik in problemov, konkretnih podatkov, kakšno je dejansko stanje, pa ni. Kdor ni organiziran v sindikat delavcev pri zasebnih delodajalcih morda še ne ve, da se OOS vključuje v športna tekmovanja in goji tudi redne športno-rekreacijske oblike. Ta dejavnost se razvija že 3 leta; tako je organizirano kegljanje, streljanje, smučanje, športniki se udeležujejo občinskih tekmovanj, zlasti pa obrtniških iger. Predvidevajo širitev števila panog, mali nogomet, šahovsko dejavnost pri čemer naj bi poskušali uveljaviti množičnost. Člani izvršnega odbora OOS menijo, da naj bi se delavci najprej medsebojno spoznavali tudi preko takšnih oblik, potem pa bi sledile še ostale akcije. Sindikat je organiziral izlete, obdaritev otrok ob Novem letu (lani je bilo obdarjeno kar 250 otrok delavcev in zasebnih delodajalcev), zlasti pa so poučni strokovni izobraževalni izleti vse v sodelovanju s skladom za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Kakšni so cilji osnovne organizacije sindikata? Predvsem je prisotna želja po razširitvi članstva. Člani odbora so se dogovorili, da naj bi vsak pridobil vsaj še 5 novih članov, saj so za delo tega sindikata zelo po- meijibni osebni stiki zaradi že orne-njerie ..razdrobljenosti" zaposlenih. Kaže se potreba po pogostejšem sestajanju tako z delegacijo v zboru združenega dela kot delegacijo v SIS. Tudi tu je viden napredek, saj so v delegaciji zdmženega dela trije delavci od 15 delegatov, v delegaciji SIS pa 6 delavcev od 19 delegatov. V preteklosti je bilo članstvo premalo seznanjeno z delom delegatov, kar bo potrebno po mnenju izvršnega odbora OOS izboljšati. Izvršni odbor si bo prizadeval, da bi bil čim širši del članstva oz. delavcev seznanjen s kolektivno pogodbo, ki se sprejema v republiškem merilu in da bi bila razlaga čimbolj poljudna. Drugo pa je seveda pravno-strokovna pomoč s strani občinskega sveta ZSS. Kljub tehnični pomoči ob pripravah sestankov in sodelovanju sveta ob vseh akcijah, bi delegati odbora potrebovali predvsem strokovno pomoč, saj večina članov izvršnega odbora nima niti srednje šole. O tem bo potrebno resno razmišljati v bodoče, če se bo število članstva še povečalo. Sindikat bo navezal stike z Mariborom, kjer imajo npr. samo za delovanje sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih zaposlenega profesionalnega delavca, izkušnje od tam pa bi koristile tudi OOS v domžalski občini. Tudi s strani republiškega odbora sindikata delavcev zaposlenih v zasebnem sektoiju ni pravega usklajevanja nalog, sploh pa je v republiki živo prisotno spoznanje, da je ravno v zasebnem sektorju zaradi specifičnih razmer najtežje organizirati OOS. ■ Skratka odprtih možnosti za uspešno delo sindikata je veliko; vsekakor gre zahvala tistim članom izvršnega odbora, ki so se v dosedanjem štiriletnem delu trudili, seveda pa bi se morali tudi delavci v zasebnem sektoiju zavedati, da je potrebna njihova večja zavzetost za delo v sindikatu, ne pa da se ga mnogi, milo rečeno, spomnijo tedaj, ko zaidejo v težave in hočejo uveljaviti svoje pravice. S tem pa ni zmanjšana odgovornost širše družbene skupnosti, ki bo morala še večjo pozornost posvetiti osveščenosti delavcev v zasebnem sektoiju z izobraževalnimi oblikami in političnimi akcijami. jože skok "5marca 32 b, Kamnik potrebuje več delavcev za opravljanje del in nalog v skladišču gotovih izdelkov, v prikroje-valnici, strojni delavnici in ročni delavnici. Delavce, ki bi želeli skleniti delovno razmerje, prosimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbe na naslov: „Menina“ tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32 b, Kamnik. X.___________________________________________________________________J ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in skrbnega očka JANEZA BANKOTA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so mi pomagali v mjle^ih urah. Hvala vam za naečeno sožalje, podarjeno cvetje in mnogo številno spremstvo na njegovi zadrgi poti. Posebej hvala kolektivu Tosama Domžale za organizacijsko in denarno pomoč. Hvala oktetu Tosama, Domžalski godbi in govornicoma za občuteno zapete pesmi in lepe besede slovesa. Posebej hvala domžalskemu gospodu župniku za izrečeno sožalje in čudovite besede slovesa. Se enkrat hvala vsem, prav vsem, ki ste Janeza imeli radi. Neutolažljiva: žena Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in tastaa, IVANA ROSTANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Železniške tiskarne Ljubljana, znancem in pri-j atelje m, ki ste ga pospremili na njegovi zadrti poti, darovali vence, cvetje in izrazili ustna in pismena sožalja. Posebna hvala dr. Paulinovi s pljučnega oddelka na Golniku in zdravnikom zdravstvenega doma Domžale. Hvala govornikoma tov. Novaku in tov. Razingeiju, Krajevni skupnosti Domžale, ZZB NOV Doniale, godbi, pevcem in Društvu upokojencev. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega sina in zaročenca METODA ŽABNIKARJA ml. grafika se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh čutili z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovan toliko vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam res požrtvovalno pomagali, zahvaljujemo se govornikom za tolažilne besede, njegovim prijateljem in sošolcem za spremstvo, kakor tudi Domžalski godbi in pevcem za pesmi in žalostnike ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrekli sožalje in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mami, oči, Vesna ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica JANEZA BRECELJNIKA mlajšega se mgtopleje zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam karkoli pomagali in z nami sočustvovali. Posebna zahvala župniku za oprav Ijeni obred, pevcem in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta pavla Šinkovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadrgi poti. Iskrena hvala tudi morav-škim pevcem. Žalujoči žena Ivanka, hčerke: Tanja, Kati, Joži in sin Peter. ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega sina in brata ŽARKOTA URANKARJA se globoko ganjeni zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in počastili njegov spomin s tolikim cvetjem in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo obema govornikoma za tople in ganljive besede, pevskemu zboru .Janez Cerar", Mengeški godbi in vsem družbeno političnim organizacijam. Vsem, ki v vaših srcih še živi njegov spomin, ki postojite ob njegovem grobu iskrena hvala. Neutolažljiva mama, sestra in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi najinega dragega očka JANEZA BANKOTA se zahvaljujeva celotnemu kolektivu Osnovne šole Venclja Perka, za izrečeno sožalje in podarjeno c vetje. Posebej hvala učenkam m učencem vseh šestih in četrtih razredov, njihovim razrednikom in tovarišici ravnateljici. Hvala vam! otroka Jani in Greti IN MEMOR1AM JANEZ BRECELJNIK Dne 21. maja letos smo se na krtinskem pokopališču poslovili od Janeza Breceljnika, fanta in vojaka, ki je umrl v službi za domovino. Janez Breceljnik Rodil se je 18. 10. 1958 v Ljubljani. Bil je sin Janeza Breceljnika, borca NOV in vojaškega vojnega invalida. Osnovno Šolo je obiskoval na Krtini in v Dobu, nato pa seje izučil za mesarja in delal v klavnici v Domžalah. Janez je že vseskozi kazal izredno veselje in zanimanje za delo doma na kmetiji. Že po nekaj letih njegovega truda seje pokazal napredek. Z vso kmetg-sko mehanizacijo je veselo obdeloval po|ja in spravljal seno s travnikov. Bil je poln mladostne zagnanosti in veselja do kmetije in gospodarjenja. Lansko pomlad, ko seje poslavljal od domačih, od prijateljev, od svojih polj, strojev in živine, mu je bilo težko srce; gotovo pa je bilo še težje očetu in mami, saj je odhajal k vojakom njun edini sin, pridna roka, ki bo še kako manjkala pri delu doma. Z rdečim cvetom na prsih je pomahal v pozdrav. Njegova zavest, da služi vojski, da postane vojak za domovino, za vse nas, ga je hrabrila in zares je postal dober, pogumen Titov vojak. Ko nam je pomlad ponudila vse svoje bogastvo, ki ga je tako ljubil, bi se moral vrniti tudi Janez, da zaživi novo zrelejše življenje. Toda kruta usoda gaje iztrgala iz naše sredine. Njegov izmučeni obraz nam je pričal o velikem trpljenju, ki ga je dotrpel, dotrpel za domovino. Žito je že naredilo klage, polje bo obrodilo, njegovo srce pa je v cvetu mladosti in pomladi zastalo. Toda v naših srcih boš ostal, naprq bo živel spomin nate, na poštenega, pndnega Vihčovega Janeza. A. S. METOD ŽABNIKAR Na domžalskih Žalah smo se 26. maja poslovili od Metoda Žabnikarja, kateremu je v 25. letu starosti tako nenadoma usahnilo življenje. Pokojni Metod se je rodil v Radomljah, kjer je tudi končal osnovno šolo, se nato izučil za tiskarja in delal v Mladinski knjigi, nato na Delavski univerzi Domžale in se končno hotel osamosvojiti. Toda vse njegove načrte je prekrižala nenadna smrt. Pokojni Metod je bil delaven, dober tovariš in rad se je udejstvoval na športnih področjih, v zadnjem času pa je našel svoje mesto tudi v družbenopolitičnem življenju. Metod Žabnikar Za vse, ki smo ga poznali je njegova smrt zelo boleča, saj se čestokrat spomnimo nanj in na njegova dela, ki jih je kom® začel opravljati, pa jih je vendar moral tako nenadoma končati. V našem spominu bo ostal kot eden izmen tistih, ki je s svojo skromnostjo znal pritegniti ljudi in bi lahko v življenju še veliko ustvaril. Želja nas vseh je, da mimo počiva v mnogo preranem grobu. (Nadaljevanje s 16. strani) Simona, Mirtič Matej, Rašič Enica, Rutnik Nataša, Sicherl Gregor, Sicherl Zorana, Skok Boštjan, Smrekar Polonca, Stopar Matej, Svetlin Roman, Zorman Urška, Žnidaršič Vesna, Žnidaršič Sebastjan Odklonjeni otroci za Vir in Količevo: Benček Mitja, Kosmina Tomaž, Dovč Nina, Petrič Tanja, Vidergar Erika, Benček Klemen, Hameršek Barbara, Kvas Marjan, Ažman Andreja, Bizjak Nataša, Kotnik Robert, Kurmanšek Romana, Fetančič Boštjan, Kališnik Ana, Mesarič Nataša, Mesarič Brigita, Osolnik Marko, Smrekar Polonca. Odklonjeni otroci za vrtec Rodica: Cerar Nina, Ceh Alenka, Kubelj Nataša, Ladilnik Jernej, Pirc Miha, Cik Matej, Tič Sonja, Žlender Jernej, Bakšič Rok, Bon Jaka, Cotman Tina, Cik Klemen, Klemenc Matjaž, Golob Edvard, Nekrep Nada, Seliškar Tomaž, Zarkovič Nebojša, Žmavc Andreja, Žmavc Darja, Bon Jurij, Golob Romina, J e retina Petra, Vidmar Simona. Odklonjeni otroci za vrtec Preserje in Radomlje: Gradaševič Marico, Grešek, Maček, Orehek, Breznik Urška, Juriec Klemen, Klančar Sandra, Kočar Spela, Loboda Martina, Nikolič Vojko, Maček Tanja, Repanšek, Sajovic Matej, Brečelnik Anita, Sraj. Odklonjeni otroci za vrteč Ihan: Rode Simona. Komisjja za sprejem otrok v VVZ Domžale ČELOV ANJE RK V KS IN OS DOB Rdeči križ je organizacija, katere član lahko postane vsak človekoljuben in nesebičen človek, ki je pripravljen pomagati sočloveku v stiski ali nesreči. Tudi v KS Dob in OŠ Dob RK že več let zelo aktivno deluje. Da pa bi bile naše storitve še temeljitejše, so se odločili za skupno sodelovanje. S skupnimi močmi organiziramo in seveda tudi izvršimo letno več akejj. Tako smo nedavno tega zbirali papir, malo kasneje pa še staro obutev in obleko. Pri takih m podobnih akejjah smo „glavni“ učenci OŠ. Ob novem letu v šoli napišemo čestitke ostarelim prebivalcem Doba in okoliša. Tudi ob 8. marcu je naše delo dobrodošlo, posebno ob pripravi proslave in pisarju čestitk. Letos smo ob mednarodnem dnevu RK - 8. m^u, tako kot običajno na šoli organizirali proslavo, na kateri so bili učenci prvega razreda sprejeti v pomladek RK, osmošolci pa smo postali mladi člani te orga-nizaefle. V KS pa vsako leto zberejo tu .g irostovoljcev, ki se udeležijo dar<> J, črvi in tako pomagajo sočloveku- m m tnico pomagajo sociu*«^-^ v udi šestnqjstčlanski odbor, ki □ g v rsem „prvo besedo". Predsednic “ti tike s KS in z njo pridno iodel-U je po bi bilo, če bi tudi po oSf izg- $ iim več članov RK sodelovalo y j„ em bi nenehno pomagali sočio ^ »ostali koristni in vredni cla Iružbe in organizacije RK. b jerak Milena,8' ' OGLAS Prodam BERDO - bas (rabljeno). Naslov v uredniS glasila. ZANIMIVA RAZSTAVA TURNIR V MALEM NOGOMETU V času od 11. do 19. maja je bila v organizaciji Kulturne skupnosti Domžale in Gorenjskega muzeja Kranj v avli Osnovne šole Slandrove brigade v Domžalah razstava „Razvoj poštne službe na Gorenjskem do prve svetovne vojne". Na otvoritvi je v kulturnem pro-Sramu zapel Oktet bratov Pirnat, ki se je predstavil z narodno v priredbi Jakoba Ježa: Rasti mi rasti, Gustava Ipavca: O mraku in Luke Kramolca: N’mav čez iz aro. Dosedanji predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplov^ek je nato pozdravil navzo-če in v kratkem pozdravnem nagovoru poudaril velik pontn poštnih Postaj na našem območju, predvsem poštni postaji v Podpeči pri Lukovici in Ožboltu, ki sta odigrali čredno vlogo, zato tudi odločitev Kulturne skupnosti Domžale, da Prikaže to razstavo tudi v Domžalah. O razstavi je nato spregovorila "'ajda Žontar, višji kustos Gorenj-skega muzeja iz Kranja, ki je raz-st.avo tudi pripravila. Prav je, da njen govor objavimo v celoti: ..Naša prvotna zasnova razstave je “Segala prikaz gorenjskih poštnih po-aj °b glavnih poštnih cestah Ljublja-i “'Podpeč-Trojane-St. Ožbolt-Celje a °b cestah, ki sta vodili na Koroško Ljubelj in Korensko sedlo. K temu iee * ^^do spoznanje, da so še obstojni J* n h"6 ?°StajC-in .gosp"