149 Gospodarske stvari. Več milijonov goldinarjev našim naslednikom. Y spomin 10. dne maja 1881. leta. „Danes je dan, katerega je Gospod naredil", sme se po vsej pravici trditi. Staroslavna država, mogočna Avstrija oblečena je vsa v praznična oblačila; njeni narodi raznega pokolenja radujejo se redke slavnosti, obhaja in slavi se prevažni moment v zgodovini pre-svitle Habsburške našo vladarske hiše. Kako neutrud-Ijivo so si uže včeraj zvečer prizadevali vsi narodi mno-gojezične države naše javno in jasno dokazati svoja prava in resnična čutila udanosti in neomajane zvestobe do presvitlega vladarskega prestola avstrijskega! Mogočno bobnenje raožnarjev in topov, popevanje veličastne carske himne, odsev velikanskih kresov raz visoke gore in nižje holme naznanjalo je ne le avstrijskim ljudstvom, nego prebivalcem sosednih držav, da ima Avstrija danes obhajati veličasten dan v svoji zgodovini, — praznik, kakoršen se v državah le redko-kedaj vrši. In če uže družinske spremembe v hiši ubogega težaka in najemnika, naj so vesele ali žalostne, obhajajo se po stari lepi navadi nekako praznično in slovesno, kako da bi narodi avstrijski slovesno ne obhajali njim zgodovinsko imenitnega dne 10. maja! Vsaj tudi narodi avstrijski smo ena velika skupna družina, katera danes obhaja poroko Nj. cesarske visokosti prestolnega naslednika Rudolfa z belgijsko kraljevo princesinjo Štefanijo, katera bodeta tej veliki družini skrbni oče in blaga mati. Da bodemo tudi mi Slovenci in še posebe mi Kranjci prevzvišenemu paru vreden dar poklonili, kateri bode deželi naši in splošni državi na čast in v korist, zato storimo danes , ob tem slovesnem trenutku nekatere sklepe, katerih se potem neomajano držimo, in katere zvesto izvrševati tudi naše potomce privad mo. V hiši , kjer kraljuje mir in edinost in ie prava krščanska ljubezen, pokorščina, varčnost in delavnost doma, ondi prebiva očitni božji blagoslov. Prav to velja pa tudi od celih vasi, celih občin, fara, okrajev in dežela. Trudimo se in prizadevajmo si tedaj pred vsem, da bode ta neprecenljiva sreča od sedaj naprej v polni meri naši sicer ubogi, a lepi deželi v d^lež! S tem bodemo svitlemu našemu cesarjeviču prestola-nasledniku in njega prihodnji svetli soprogi gotovo najlepše darilo poklonili, kakoršno bode uže nam samim, osobito pa našim potomcem na gmotne razmere zdatno vplivalo. Da pa bodemo do navedenega pospeli se, držimo se sledečih praktičnih vodil : 1. Nahaja se v naši mili domovini še prav veliko prostorov, na katerih bi sadno drevje posameznim liudem in prebivalcem vse dežele veliko dobička v malo letih donašalo, če bi bili z rodovitnim drevjem nasajeni, kateri pa sedaj še zanemarjeni in brez vse koristi leže Vsak zemljiščini posestnik in gospodar naj danes trden sklep stori, prihodnjo pomlad vsaj dvakrat toliko sadnih dreves posaditi in požlahniti, kolikor glav njegova cela hišna družina šteje. Isto tako naj bi tudi v spomin obletnice današnje poroke v s*; k učitelj se svojimi učenci vsaj toliko sadnih dreves požlahnil, kolikor bode prihodnje leto v njegovi šolski občini za šolo godnih otr6k. Tako b >de pre nad en milijon žlahnih sad ni h dreves več, kateri bodo čez 10 do 15 let naši deželi uže lahko do nad poldrugi milijon čistega dobička donašali, a še posebno našim naslednikom više koristili. Ni le uže samo to mikavno in vabljivo? — Gotovo! 2. Ima počez vzeto še vsak zemljiščni posestnik toliko pripravnega, a neobdelanega sveta (zemlje), na katerem si more po večem ali manjem trudu in prizadevanji vsaj za eno govedo in za par ovac več vsako leto dobre krme pridelovati. Ker je v naši deželi okolo 70.000 zemljiščinih in sa-mostalnih posestnikov, bi se po povedanem načinu domača živinoreja — gotov živ kapital — pomnožila za 70.0 '0 goved in 140.000 ovac. — Naj pa še dalje številke govore. Recimo, da bi bilo vsako govedo počez vzeto le po 40 gold. vredno , znašalo bi to 2 milijona in 800.000 gold. , a vsaka ovca le po 2 do 3 gld. cenjena, bi dalo to zopet drugih 280 do 420,000 gold., ne vštevši druzega vsakdanjega vžitka in dohodka. Uže samo na priprosti ta način bi se gotovo premoženje cele dežele na 3 milijone in 220.000 gold. brez postranskih dohodkov pomnožilo, kar bi osobito našim potomcem koristilo. Ali ni ta dobiček zopet mikaven in spodbuden? — Gotovo! 3. Kaj pa ve, gospodinje kranjske? V celi deželi nahaja se nad 70.000 gospodinj različnih vrst. Vsem vam gospodinjam drznil bi se priporočati, naj vsaka — počez vzeto — danes trdni sklep stori, da hoče v prihodnje v svojem gospodinjstvu vsak mesec po en goldinar manj potrositi in po en goldinar poleg tega še posebej pridobiti in prigospodariti. Tako bi same pridne in marljive gospodinje do osorej v enem letu gotovi denarni kapital dežele kranjske do nad 1 milijon in 680.000 gold. pomnožile , kar bi v 10 letih znašalo uže ogromno svoto od nad 16 milijonov in 800.000 gold. In — naj bi se po preteku 10 let ta veliki znesek za dote pridnim deklicam nevestam porabil, bilo bi 16.800 nevest z dotami - vsaka po 1000 gold. — preskrbljenih. Gospodinje Slovenke! Ali ni ta primerljaj zopet vreden, da se od vaše strani v celi deželi strogo v po-štev jemlje? — Gotovo! S tako varčnostjo in skrblji-vostjo bi pa tudi ve, ob enem matere, svoje hčerke v dobrem in varčnem gospodinjstvu dejansko podučile, katere bi vas enkrat na vašem mestu gotovo z ve eljem in vso marljivostjo posnemale; to pa bilo bi tudi na milijone goldinarjev vredno in bi vam, ko bod* te uže v grobu počivale, nevenljivo čast delalo! Toraj, gospodinje, na noge do trdnega sklepa, kateri naj se po vašem prizadevanji tudi skoraj vresniči! 4. Vsak človek, vsaka hiša, vsako selo (vas), vsak kraj, vsaka občina, vsak okraj in tudi vsaka dežela ima svojo posebno, dobro in hvalevredno čednost in lastnost (navado), a poleg te pa tudi svojo slabo razvado ali posebno napako. Naredimo danes trden in nepremakljiv sklep, da hočemo glavne napake popolno zadušiti in zatreti, na njeno mesto paglavni napaki ravno nasprotno lepo čednost in lastnost vsaditi, kajti to bode ne le za prihodnost, nego uže za sedanjost najboljšega vspeha in blagih nasledkov. Sovraštvo, jeza, pretepi, nevošljivost, pijančevanje, zapravljivost ošabnost in napuh, neprizanesljivost, toža-renje za ničvrednosti, hinavščina, potuhnjenost in prepir naj zh enkrat in za vselej izmed vseh stanov čez meje naše dežele izginejo, kajti to niso Kranjcu častne lastnosti, kateri bil je od nekedaj sem do najnovejše dobe vedno poštena in blaga duša. Na teh napak mesto naj pride prava krščanska ljubezen in prizanesljivost, potrpežljivost in ponižnost, sloga in zaupnost, nehlinjena pobožnost in poštenost v vsakem obziru. To bile so 150 glavne lepe lastnosti naših pradedov, katere se pa dan danes žalibog čedalje bolj, in to po vseh stanovih, izmed nas zgubljajo, kar je gotovo prav veliko krivo sedanjih žalostnih razmer. Toraj, predragi mi sodeželanje, sklenimo danes — o tem slovesnem dnevu — vsi od prvega do zadnjega — razširjajoče se napake novošegne dobe na vse strani po moči v vseh stanovih zatirati in jih iz naše mile oČet-njave za vselej odpraviti, a na taistih mesto pa povsod lepe čednosti in blage lastnosti naših vrlih prednikov zopet vpeljati, ter jih kot nježne cvetlice oskrbovati in kot drage bisere skrbno čuvati. To nam je pri vsaki priliki slavni ponos! 5. Vsi očetje in matere naše domovine naj si od danes naprej skrbno prizadevajo, svoje jim od Boga izročene otročiče vsak po svojem stanu dostojno odgojiti. Kakor je kdo za kako delo pripravljen , tako je bode tudi izvrševal; polovičarski pouk ima v posledici povsod in v vsakem stanu le delavce polovičarje. Polovičarstvo bodi si kjer koli, povsod več spridi in škoduje, nego hasne. To nam vsakdanji zgledi in splošne izkušnje zadosta žalostno slednji dan potrjujejo. — Ako se mladina navadi pri svojih delih (malih opravilih) redna in natančna biti, jej tudi red in natančnost v njenem poznejem poklicu, naj je kakoršen koli, preglavice delala ne bode. ,,8ad ne pade daleč od drevesa" — tako veli stara prislovica. Ako so stariši dobri in pobožni kristijanje, krotki, odkritosrčni in značajni, pravicoljubivi, usmiljeni do svojega ubogega bližnjega, prizanesljivi med seboj, varčni in skromni, složni in mirni se sosedi svojimi, pokorni svojim predpostavljenim, zvesto udani presvitlemu vladarju , marljivi in delavni v svojem stanu in poklicu, tudi njihovi otročiči drugačni ne bodo, marveč lastni otroci delali jim bodo na stare dni veselje, ljubili jih bodo in za-nje lepo skrbeli iz hvaležnosti prave odgoje. Ko bi bila vsa mladina naše dežele uže v otročjih letih zopet dobra, krščanska, pobožna, delavna, varčna in poštena, bi se tudi sedanji slabi časi zopet v bolje spreminjati začeli. Noben otrok se na svet spriden in hudoben ne porodi, spridenost vcepi se v njegovo mehko srce še le pozneje po slabih zgledih lastnih starišev in drugih odraščenih spridencev. Naj bode tedaj vprihod-nje vsem očetom in materam naše mile domovine prva in največa skrb, svoje otroke za njihov prihodnji poklic dostojno pripraviti in jih v dobre kristijane ter zveste državljane izrediti! Ko bi se v naši deželi to, kar sem tukaj le bolj površno narisal, tudi popolno obistinilo, bilo bi tudi nam in našim potomcem v prid in čast. Toraj na noge in na delo od prvega do zadnjega, dokler je še čas! Prem 10. maja 1881. Matija Rant, narodni učitelj. ______________________________ t