241 farm vestn 2023; 74 NOVICE IZ SVETA FARMACIJE bolje prepoznali (poprovo) meto, lipo in (ozkolistni) trpotec. Prava kamilica je mnoge zavedla, prepoznali so jo kot mar- jetico ali ivanjščico, rman pa so nekateri zamenjali za bezeg. Največ težav so imeli udeleženci s samostojnim prepo- znavanjem arnike in šentjanževke. Pogost odgovor pri šmarnici je bil zvonček ali kronica, jesenski podlesek pa so označili za žafran. Pri prepoznavanju vonjev eteričnih olj so bili udeleženci bolj soglasni, saj se z vonji pomaranče, sivke in poprove mete pogosto srečujejo. Zanimalo nas je, kateri od teh vo- njev jim je bil najbolj všeč, in pričakovano je večina odgo- vorila, da vonj pomaranče. Več kot polovica učencev je povedala, da uporabljajo eterična olja tudi doma. Opazili smo zanimivo razliko v izbiri najljubšega vonja predstavljenih eteričnih olj. Skupina, ki je pogosteje izpostavljena eteričnim oljem, je v primerjavi z neuporabniki manjkrat izbrala splo- šno priljubljeni vonj pomaranče in večkrat obkrožila vonj sivke in poprove mete. RAZISKOVANJE TERAPEVTSKEGA POTENCIALA PSIHOAKTIVNIH SNOVI IN EVROPSKA REGULATIVA Črt Krebs V preteklem desetletju je področje uporabe psihoaktivnih snovi v klinične namene za zdravljenje duševnih motenj doživelo renesanso. Govorimo predvsem o spojinah, ki iz- kazujejo učinke preko agonističnega delovanja na receptor 5-HT 2A , to so predvsem psilocibin, ki je prekurzor psilocina, N,N-dimetiltriptamin (DMT), meskalin in dietilamid lizergične kisline (LSD). Delovanje tovrstnih snovi privede do spre- menjene zavesti, halucinacij ter občutka, ki ga pogosto opišemo kot transcendenco. Ker duševne motnje prizadenejo vsakega šestega Evro- pejca, strokovnjaki poudarjajo, da potrebujemo nove učin- kovite, varne in dostopne terapije predvsem takrat, ko kla- sični farmakološki pristopi odpovedo. Kljub obetavnemu napredku v preteklih letih pa se moramo zavedati, da smo še daleč od celovitega, varnega ter popolnega pristopa zdravljenja s psihotiki. Glavno težavo trenutno predstavlja metodologija kliničnih raziskav, saj je težko zadostiti pogojem dvojno slepe klini- čne raziskave. Preiskovanci ter preiskovalci namreč lahko ločijo, kdaj je bil odmerjen placebo ter kdaj psihoaktivna učinkovina. Ključnega pomena sta tudi določitev optimalnih individualnih odmerkov, saj prihaja do razlik med posa- mezniki na račun metabolizma, ter določitev interakcij z učinkovinami. Poleg tega nimamo podrobnih podatkov o dolgoročnih zdravstvenih izidih; kadar vrednotimo koristi in tveganja danega terapevtskega pristopa, pogosto upo- števamo tudi vpliv na dolgoročno zdravje. Hkrati se je smiselno dotakniti klasifikacije Združenih naro- dov, ki regulira prej naštete snovi. Te trenutno spadajo pod psihotropne snovi razreda 1 (schedule I drugs). Dana kla- sifikacija definira razred 1 kot snovi, ki imajo visoko zasvoj- ljivost ter majhno ali ničelno terapevtsko vrednost. Toda kot rezultat znanstvenih dognanj danes vemo, da to ne drži več v celoti. Poudariti velja, da tovrstno klasificiranje pogosto predstavlja težavo pri dostopnosti, omejitvah pri izvajanju ter financiranju (kliničnih) raziskav. Vseh zgoraj naštetih problematik se EMA že zaveda in nudi podporo pri njihovem reševanju. Predvsem gre za ustanovitve delovnih skupin, namenjanje sredstev za fi- nanciranje raziskav, uporabo regulatornih teles, npr. mreže za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (European Network for Health Technology Assessment, EUnetHTA), ter pomoč pri birokratskih izzivih. Uporaba psihoaktivnih snovi predstavlja novo terapevtsko področje, vendar potrebujemo dovolj velik nabor kakovos- tnih kliničnih raziskav, ki bodo tlakovale pot, da slednje postane vsakdanja klinična praksa. Vir: 1. Butlen-Ducuing F, McCulloch DE, Haberkamp M, Mattila T, Bałkowiec-Iskra E, Aislaitner G, Balabanov P , Lundberg J, Stenbæk DS, Elferink A, Knudsen GM, Thirstrup S. The therapeutic potential of psychedelics: the European regulatory perspective. Lancet. 2023 Mar 4;401(10378):714-716.