IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART Urejuje uredniški odbor: Vet. Ivo Rapoe, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Slavko Leva-čič in Franček Stefanec. — Odgovorni urednik Franček Stefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska 9. — Izhaja' stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-10 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje. OSEBNE DOHODKE SO ZVIŠALI NA OSNOVI DVIGA PRODUKTIVNOSTI INTERVJU S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TONETOM ŠKRBANOM: 1. ZARADI ZVIŠANJA CEN NEKATERIH ARTIKLOV, JE PRIŠLO TUDI DO POVIŠANJA OSEBNIH PREJEMKOV, KAKO SMO TEMU POVIŠANJU PRISTOPILI V NAŠI OBČINI? Občinska skupščina je sklicala posvetovanje direktorjev, predsednikov DS in UO delovnih organizacij. Namen posvetovanja je bil v razpravljanju o višini o-sebnih dohodkov, zlasti tistih delavcev, ki imajo nizke osebne dohodke. Poznana je ugotovitev, da prejema izpod 25.000 din mesečnih dohodkov še vedno 31,8 % vseh zaposlenih. Zato so v večji meri razpravljali o vprašanju, da je potrebno minimalno mejo postaviti 25.000 din. Nekateri pa so zagovarjali, da je danes težko govoriti o minimumu 25.000 din, temveč, da bi ta vsota morala biti mnogo višja. Predstavniki gospodarskih organizacij se niso strinjali s tem, da bi dvignili o-sebne dohodke na račun skladov ali zmanjšanja investicijske dejavnosti, temveč so edino možnost videli v tem, da je potrebno dvigniti produktivnost dela. Najbolj je kritično stanje v obrtni delavnici »Krojaštvo in šivilst-vo«. Tu so mesečni prejemki znašali v povprečju 18.000 din. Izračun je narejen za letošnje prvo polletje. O istih vprašanjih so ponovno razpraljali s predstavniki delovnih organizacij in političnega aktiva. Vzporedno z obravnavo o povišanju osebnih dohodkov so obravnavali vprašanje neupravičenega zvišanja cen. O omenjenih vprašanjih pa ste v vašem listu že pisali. Na tem posvetu so se dogovorili, da naj se kot na- domestilo za povečanje življenjskih stroškov povprečno izplačuje 2.000 din. Znesek naj bi se razdeljeval tako, da bi bil večji pri tistih, ki imajo nižje osebne dohodke in manjši pri višjih oseb. prejemkih. To povišanje mora biti dokončno rešeno do septembra, najkasneje pa do oktobra, biti pa morajo izdelane tudi spremembe v pravilnikih o delitvi o-sebnih dohodkov. Tako, da bo povišanje vključeno in obračunano po delovnem učinku. Nekatere gospodarske organizacije na našem območju so že odločile, da bodo članom kolektiva z nižjimi zaslužki izplačevale večji dodatek, kot pa drugim z višjimi. V obratu »Konus« Lenart je sprejel DS sklep, da bodo dodatek izplačevali oz. upoštevali povišanje s 1. julijem 1964. Povišanje naj bi bilo razdeljeno na sledeč način: delavci in uslužbenci, ki prejemajo dohodek od 27.000 do 45.O0O din bi prejeli povišanje za 2.700 din, uslužbenci in delavci, ki prejemajo od 43.000 din do 65.000 din bi prejeli povišanje za 2.000 din in vsi ostali, ki prejemajo mesečni dohodek nad 65.000 din, za 1.500 din povišanja. Sicer pa je v tem podjetju najnižji dohodek bil do sedaj 25.700 din. V Agrokombinatu KZ Lenart so to vprašanje rešili drugače. V podjetju trdijo, da imajo pripravljene izračune za nove tarifne postavke, zato so iste dvignili oziroma povišali pri delavcih, ki imajo urno plačo po posamezni kategorijah od 90 na 120 din, od 100 na 130 din, od 110 na 140 din, od 120 na 150 din. Uslužbencem, ki imajo osebne prejemke v stalnem znesku pa po sledeči lestvici: Vsem, ki imajo do 25.000 din se poveča za 4.000 din, od 25.000 do 30.000 din za 3.000 din, od 30.000 do 35.000 za 2.000 din, od 35.000 do 40.000 din za 1500 din in od 40.000 do 50.000 din za 1.000 din. Uslužbencem, ki imajo večje osebne dohodke od 5.000 din bi uredili osebne dohodke čez dva meseca, ko bodo uredili pravilnik o delitvi osebnega dohodka. V Zavodu za duševno defektne Hrastovec so celotne osebne prejemke regulirali tako, da so s prvim avgustom izplačali od 1. aprila 1964 naprej. Zaposlenim v omenjenem zavodu so se osebni prejemki dvignili takole: Vsem, ki so prejemali do sedaj 21.417 din za 4.283 din (4 osebe), od 24.167 din za 4.108 din (104 osebe) od 32.695 din za 4.905 din (21 oseb), od 59.100 din za 5.319 din (1 oseba), od 75.670 din za 3.784 din (1 oseba). V zavodu so s prvim avgustom pričeli pripravljati novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. V KZ, Zg. Ščavnica so vsem zaposlenim delavcem povečali prejemke za 2.000 din, uslužbencem, ki imajo mesečne dohodke pa za 1.500 din. Prav tako so tudi vse druge delovne organizacije dvignile o-sebne dohodke v mejah priporočil občinske skupščine. Nekatere delovne organizacije so povišanje pričele izplačevati s 1.7., druge pa s 15. 7., ostale pa bodo to razliko izplačale za nazaj. 2. ALI SO KJE OSTALI OSEBNI PREJEMKI izpod 25.000 din? V naši občini niso uspeli povišati osebnih dohodkov na 25.000 (Nadaljevanje na 8. strani) BRALCI poravnajte naročnino DELOVNE ORGANIZACIJE POSTANITE ČLANI POGODBENE SKUPNOSTI! Dragi bralci! Domače novice bodo nemoteno izhajale, če boste vi poravnali naročnino in če bodo člani Pogodbene skupnosti redno prispevali po pristopni izjavi določena sredstva. Vse naše bralce naprošamo, da poravnajo naročnino pismo-noši, po prejeti položnici ali na naš tekoči račun: 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice«. Lenart — podružnica NB Maribor. Delovne organizacije, ki še niso pristopile k naši pogodbeni skupnosti, prosimo da to čimprej store in nam pošljejo pristopno izjavo. Polovica zaposlenih dela na terenu PRVA SEJA NOVEGA DELAVSKEGA SVETA — KONEC PRISILNE UPRAVE — IZDELUJEJO ALUMINIJASTE KONSTRUKCIJE — POMANJKANJE STRO KOVNE DELOVNE SILE. V Klemosu so s 1. septembrom končali s prisilno upravo. 26. avgusta pa se je prvič sestal novoizvoljeni delavski svet podjetja. Na tej seji so izvolili novi 7 članski upravni odbor in komisije. Obravnavali so pogoje za razpis delovnega mesta direktorja in za v. d. direktorja imenovali Mirka Kristla. Na prvi seji DS so pregledali poslovanje v prvem polletju in so ugotovili, da je bruto dohodek od letnega plana dosežen 50 %, materialni stroški 43 %, o-sebni dohodek 64%. Za sklade je planiranih 8,152.000 din, v prvem polletju pa je doseženo 8,624.000 ali 105%. V kolektivu se čuti pomanjkanje strokovne sile, predvsem v tehnični pripravi dela. Visokokvalificiranih ima- jo 9 " o delavcev, kvalificiranih 23%, pol kvalificiranih 22% in 46" /0 nekvalificiranih in priučenih delavcev. (Nadaljevanje na 2. strani) Veje se lomijo Veje se lomijo pod težo hrušk na dclovišču Agrokombinata KZ Lenart v Selcih. Na Agrokombinatu pričakujejo, da bodo letos pridelali v lastni proizvodnji 500.000 k g sadja. Kljub toči, ki je leta 1962 prizadela naše območje, je letina dokaj dobra. Vsekakor pa je k temu pripomoglo škropljenje. V Selcih so nekatere nasade škropili celo devetkrat. (Na fotografiji: mlado drevo polno hrušk in prebiralk. Hruške pripravlja Agrokombinat za prodajo. foto: Brumen OKREPITI GOSTINSTVO IN TURIZEM V ZAVRHU Z RAZŠIRJENEGA SESTANKA AKTIVA ZMS ZAVRH \innvstwtit 1 Edvard Kardelj je vodil delegacijo, ki se je udeležila pogreba generalnega sekretarja KPI To-gliattija, ki je bil v Rimu ob navzočnosti stotisočev ljudi iz Italije iti ostalih dežel sveta. Romunija je praznovala dvajsetletnico osvoboditve. Ob tej priliki je na zasedanju velike narodne skupščine govoril tudi vodja naše delegacije Lazar Koli-ševski. Za novega sekretarja Komu-t nistične partije Italije je bil izvoljen Luigi Longo. Longo je bil do sedaj namestnik generalnega sekretarja. V Parizu so svečano proslavili 20 letnico osvoboditve Pariza. V proslavi so sodelovali znani francoski umetniki, ansambli, orkestri in baletne skupine. Konference neangažiranih se bo predvidoma udeležilo dvakrat več predstavnikov, kot jih je bilo na Beograjski konferenci. Udeležilo se je bo čez 50 držav. Umrl je član CK ZKJ Nikola Kovačevič. Pokopali so ga v rojstnem kraju v Črni gori. Stanje v Kongu je še vedno nerešeno in se iz dneva v dan slišijo vesti o spopadih med uporniki in Čombejevimi najemniki. V Južnem Vietnamu so zapustili vojaško junto in ustanovili triumvirat, v katerem so bili general Dong Dan Min, general Nguen Kan ter general Tran Tien Kiem. Naloga triumvirata je bila v roku dveh mesecev sklicati nacionalni kongres, ki bi izvolil novega šefa države in osnoval začasno skupščino. Takoj po tem je bil triumvirat razr.uščen in je bil ustanovljen »odbor enotnosti«. V dveh mesecih ho vojska izročila oblast civilnim organom. Predsednik republike Josip Broz Tito si je v Ljubljani ogledal nuklearni inštitut Jože Štefan, v njem se je zadržal dve uri. Tovariš Tito je nato obiskal vinski sejem v Ljubljani, potem hotel »Lev«, na poti iz Slovenije pa se je ustavil še v kartuz.ijskem samostanu v Pletcrjah. Sovjetski premier Hruščov je na čelu vladne in partijske de-legacije obiskal Čehoslovaško. Na konvenciji demokratske stranke v Atlantic Citvju je predsednik ZDA Lyndon Johnson uradno sprejel kandidaturo v imenu svoje stranke na prihodnjih predsedniških volitvah. Peking uradno nasprotuje sestanku komunističnih partij. Predlog KP ZSSR je vodstvo kitajske KP zavrnilo z zelo ostrimi izrazi. Na svoji 20. seji je Ustavno sodišče ■SRS ugotavljalo osnovne značilnosti problemov, o katerih je odločalo v prvem polletju svojega delovanja. Generalni direktor skupnosti jugoslovanskih železnic Marjan Dermastja je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da bodo jugoslovanske železnice imele letos za okoli 30 milijard izgube. Vzroki zato niso subjektivni, temveč objektivni. Predsednik zvezne skupščine Edvhrd Kardelj je obiskal vinski sejem v Ljubljani. F. Š. Program zadnjega razširjenega sestanka aktiva ZMS v Zavrhu je bil pester, mladina vedno bolj teži k uveljavljanju načel organizacije ZMS. Pokazala se je tudi težnja po skupnem reševanju problemov različnih organizacij in ustanov. Delo članov mladinske organizacije je bilo v preteklem za sam Zavrh pomembno. Sedanji aktiv obstoja 4 leta, pred tem pa mladina ni bila tako organizirana. Kljub temu je takrat pomagala zgraditi zadružni dom z veliko zavestjo in voljo, čeprav so bili pogoji po osvoboditvi precej težki. Na sestanku je bila izražena objektivna kritika v zvezi z dejavnostjo turističnega društva Zavrh, ki v bližnji preteklosti ni doseglo večjih uspehov. Res je, da se turistična sezona bliža h koncu, vendar naj ne bo ta konec absolutnega značaja. Potrebno bi bilo torej renovirati poškodovani razgledni stolp (poškodo: vala ga je strela), za kar ne bi smelo biti posebnih težav. Med mladino vlada prepričanje, da bo društvo, ki je reformirano, še ob pravem času primerno ukrenilo, saj gre tukaj za splošne koristi. Na sestanku je bila živahna razprava v zvezi z gostinskimi uslugami. Vsak po svoje ocenjuje Završko klet. Mladina je odločitev Gostinskega podjetja Lenart pozdravila. Pravilno je, da je gostišče v Zavrhu redno odprto, ker turizma brez gostinskih uslug ne moremo razvijati. Zavedni in samokritični mladinci, ki so edino lahko vredni člani svoje organizacije, so začutili dolžnost, da bodo skušali s svojo pomočjo povečati splošni u-glect in storitve za domače in tuje goste. Mladi so razpravljali tudi o potrebi po človeku, ki bi turistom dajal informacije. To bi bilo po njihovem mnenju lažje storiti, kot pa natisniti reklamne publikacije. Nakazana možnost bi bila začasna rešitev. Vsekakor je v kraju potrebno pove- čati gostoljubnost, da bo gost začutil, da je dobrodošel. Mladinci so ponovno razpravljali o ureditvi Majstrovega doma. Preurediti je potrebno predvsem dvorano, ki je bila nekoč kulturno zabavni prostor, zatem mizarska delavnica, sedaj pa je samo lupina brez jedra. Neurejenost tega prostora ne duši samo dela mladine, temveč tudi ostalih družbeno političnih organizacij tega kraja. Najresnejši kandidat za ureditev dvorane, oziroma zadružnega doma jc po mnenju mladine le-narško gostinsko podjetje. Na majhnem odru pred gostilniškimi mizicami bi lahko imeli prireditve, potem bi lahko začeli razmišljati o predavanjih, klubski dejavnosti in o drugih manifestacijah, ki niso samo pomembne, temveč nujno potrebne v današnjem času. Razprava na sestanku se je dotaknila še neprimernega vedenja nekaterih posameznikov v gostinskem lokalu. Mladinci bodo morali postati dostojni člani naše družbe. V bodoče ne bomo smeli dozvoljevati izgredov vinjenim posameznikom. V teh primerih pa bo potrebno delo varstvenih organov podkrepiti. Pred ostrej širni ukrepi bi nekateri stalni povzročitelji neredov klonili glavo. Vse to bi doprineslo k ugledu kraja velik delež. Soudeleženci pri raznih izgredih so bili tudi člani završke mladinske organizacije, proti temu pa se bo organizacija v bodoče borila. Na dnevnem redu sestanka je bila predvidena diskusija z raznimi predstavniki. Zal pa ti na sestanek niso prišli. Ugotovljeno je bilo, da je med mladinskimi aktivi občine slabo sodelovanje. Pohvalna pa je težnja gradiške mladine, ki je pripravila prireditev »Pokaži kaj znaš« in na njo povabila vse aktive v občini. Članstvo organizacije se je dokaj zmanjšalo, zato ga bo potrebno obnoviti. Na sestanku so si zadali še nalogo, da bodo v kraju uredili knjižnico. Kmalu bo mladinski aktiv sklical-še en sestanek, na katerega bo povabil predstavnike družbeno političnega življenja. Jože E. Polovica zaposlenih dela na terenu (Nadaljevanje s 1. strani) Proizvodnjo so usmerili na izdelovanje aluminijastih konstrukcij. Izdelujejo vrata, okna, opremo za trgovine in gostinstvo ter prtljažnike za vse vrste motornih, koles. Poleg tega montirajo strelovode in razne konstrukcije. Imajo galvano kroma-nje in cinkanje. Žični oddelek vsled pomanjkanja surovine stoji. Ta oddelek potrebuje posebno vrsto žice, ki je jugoslovanska industrija ne izdeluje. Kolektiv pa nima deviznih sredstev, da bi jo nabavil v inozemstvu. V kolektivu je sedaj zaposlenih 76 delavcev in jih je v letnem času (Nadaljevanje na 4. strani) INTEGRACIJA Smo krepko v drugi polovici leta, ki bo zahtevala po vsej verjetnosti tudi določene odločitve v smeri nadalj-ne integracije nekaterih delovnih organizacij v naši občini. Občina Lenart je ekonomsko šibka. To je znano, zato je tembolj nerazumljivo, da se z dokajšnjo počasnostjo lotevamo nekaterih ukreDOv, ki naj bi privedli do boljšega gospodarskega stanja. Združitev precejšnjih manjših kmetijskih gospodarstev in zadrug v enotni Agrokombinat KZ Lenart se je pokazala gospodarsko vsestransko utemeljena. To dovolj zgovorno govorijo predvsem podatki o gospodarjenju v prvem polletju, o čemer ste lahko brali v prejšnji številki lista. Ni nobenih objektivnih razlogov za to, da bi bilo stanje v tem podjetju ob koncu leta slabše, temveč so dani najboljši pogoji za izboljšanje gospodarjenja. Agrokombinat KZ Lenart zavzema skoraj celotno občino in je tako dejansko največja in najmočnejša delovna organizacija v občini. Na drugi strani pa se na Ščav-niškem območju razprostirajo površine Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica-Velka. Ta zadruga sodi v mariborskem okraju med najmanjše tovrstne organizacije. Ali se sedaj, ko smo uspeli urediti gospodarjenje v lenarškem Agrokombinatu ne postavlja vprašanje nadaljnjega obstoja ščavniške zadruge glede na njeno gospodarsko zaledje, zlasti pa še na sorazmerno slabo gospodarjenje v letošnjem prvem polletju. Na drugi strani pa se čc-dalie bolj pojavlja tudi vprašanje, ali imamo v naši občini pogoje za uspešno delovanje in napredek dveh majhnih trgovskih podjetij, obstoj katerih opravičujemo z dozdevno konkurenco, ki pa med podjetji rima neke posebne veljave, če upoštevamo ekonomske enote ustanovljene znotraj podjetij, ki samostojno formirajo cene. O združevanju oz. potrebi po združitvi trgovskih podjetij smo v našem listu že precej pisali. Vse pa kaže, da so naše sugestije pri odgovornih organih naletele na gluha ušesa. Ko se približujemo sestavljanju družbenega načrta za leto 1965 kaže o nadaljnji integraciji v naši občini z vso resnostjo razmisliti. Pri tem pa ne smemo izhajati iz ozkega stališča posameznega kolektiva in njegovih trenutnih koristi, iz tega kdo bo direktor v novi delovni organizaciji ali pa iz drugih vzrokov, ki niso gospodarsko u-temeljeni. Prizadeti delovni kolektivi se bodo morali odločiti na podlagi skrbno izdelane analize o zdrijžitvi ali proti njej. Tone Štefanec »Črni les« nova turistična postojanka INTERVJU S PREDSEDNIKOM UO AGROKOMBINATA KZ LENART ZORANOM STIPLOVŠKOM BLIZU »ŠVICARSKEGA DVORA« UREJUJEJO TURISTIČNO POSTOJANKO — OTVORITEV POSTOJANKE BO V POČASTITEV KRAJEVNEMU PRAZNIKU NASELJA LENART 6. OKTOBRA — ZGRADILI BODO TURISTIČNI CENTER Z VSEMI POTREBNIMI OBJEKTI! Od junija naprej opazujejo naši občani v Zamarkovi blizu »Švicarskega dvora« izgradnjo objekta, za katerega ne vedo točno, kako bo urejen in čemu bo služil. Zaprosili smo tovariša ZORANA STIPLOVŠKA, da za naše bralce kaj več pove o tej izgradnji: POVEJTE NAM, KAKO BO IME NOVEMU TURISTIČNEMU OBJEKTU V ZAMARKOVI IN KDO FINANSIRA IZGRADNJO? Novi turistični objekt v Zamarkovi bomo imenovali Turistična postojanka »ČRNI LES«. Takšno ime ima tudi okolni gozd, ki je pomemben iz zgodovine tega kraja. Izgradnjo v glavnem finansira Agrokombinat KZ Lenart. De sedaj je dal 4 milijone iz neobveznega dela poslovnega sklada. 4 milijone pa bo dala Turistična zveza Maribor. Vsa do sedaj izvršena dela so finančno krita iz lastnih sredstev in izdelana v lastni režiji. BODO VSI OBJEKTI ZGRAJENI V PRVI FAZI? Izgradnjo turistične postojanke imamo razdeljeno na tri etape. Najprej bomo postavili montažno hišo, ki smo jo nabavili pri lesno industrijskem podjetju Jelovica iz Škofie Lokč. Montažna hiša bo urejena kot prostorni gostinski objekt. Najprej bomo uredili zgornje prostore, ko bo pa več sredstev, bomo uredili tudi klet za gostinske name- ne. Zgoraj bo lovska soba, večja gostinska soba, kuhinja s shrambo, pralnico in sanitarije. Uredili smo parkirni prostor za osebne avtomobile v veličini 640 m2, avtobusno postajo z dovoznim in odvoznim priključkom ter gostinsko ploščad s plesiščem. Za potrebe postojanke smo izdelali tudi poseben vodnjak. V prvi fazi izgradnje bomo postavili tri weekend hišice, ki bodo v y if jBBf ME slovenjegoriškem stilu. Vse zgoraj omenjeno bo končano do 6. oktobra. Takrat bo otvoritev v počastitev krajevnega praznika naselja Lenart. KAJ PA DRUGA IN TRETJA FAZA? V drugi fazi bomo zgradili velik kemping prostor, koder bo možno taborjenje za domače in tuje goste. Z regulacijo Pesnice pričakujemo, da se bo vodna gladina Komarnika dvignila za dva metra in bomo tam uredili čolnarno, tu pa bodo možnosti za ribolov. Postavili bomo še šest vveekend hišic ki bodo vse v slovenjegoriškem stilu. To bomo napravili v drugi fazi izgradnje. V tretji fazi pa nameravamo skupno z OS Lenart pristopiti k izgradnji olimpijskega bazena. Zato bi potrebovali od 70 do 90 milijonov dinarjev, ki pa jih bo težko dobiti. V tem znesku je vračunana tudi ureditev okolice. Zgrajen bo športni center s potrebnimi igrišči in kabine. Vodo za bazen bomo dobivali iz hra-stovškega vodovoda, s tem, da bo potrebno pojačati moč črpalke. ALI IMATE POTREBNE KADRE ZA GOSTINSKI OBJEKT? Turistična postojanka »ČRNI LES« naj bi bil soliden objekt in zato potrebujemo tudi primeren gostinski kader, ki ga že pripravljamo. PRIČAKUJETE OBISK GOSTOV IZ MARIBORA IN DRUGOD? Novi turistični objekt stoji blizu »Švicarskega dvora«, ki je bil včasih daleč okoli priznano gostišče, blizu je Komarnik, lepa panorama z gradom Hrastovec v ozadju in ko bo še enkrat zgrajen bazen, potem lahko pričakujemo, da se bo tukaj ustavil marsikateri gost iz Maribora in od drugod. KDO BO V BODOČE OBJEKT UPRAVLJAL? Objekt bo samostojna obračunska enota v sklopu komercialnega sektorja Agrokombinata KZ Lenart. KAKO NAMERAVATE PROSLA VITI OTVORITEV OBJEKTA? Na dan otvoritve bo v Turistični postojanki »ČRNI LES« vinska trgatev. Na hipodromu pa bo športna prireditev in spret-nostne vožnje avtomobilistov in motoristov. Gramoziranje ceste v Zgornji Sčavnici Te dni je Krajevna skupnost Zg. Sčavnica organizirala prevoz gramoza na cesto v Froleh, ki je najbolj potrebna popravila. Nato bodo gramozirali ceste v Ledineku, Žicah in v delu Zg. Ščavnice. Dela bodo končana v drugi polovici septembra in bodo porabili en milijon dinarjev. Pravkar so pričeli z nadaljnjimi obnovitvenimi deli v kulturnem domu v Zg. Ščavnici. Notranja obnovitev doma bo končana do 25. septembra in bo pri obnovi pomagala tudi krajevna skupnost. Predvidevajo, da bodo v naselju Zg. Sčavnica uredili cestno razsvetljavo. Do sedaj so imeli tri svetilke, v bodoče jih bo pet, kar bo zadostovalo, ker je center naselja majhen. KS Zg. Sčavnica bo do 1. novembra popravila ograjo okoli pokopališča in bo uredila pokopališke steze. Za posamezne dejavnosti je težko dobiti delovno silo. Krajevna skupnost vsa dela sproti plačuje. Težave imajo z gramoznico, ker še niso končani dogovori z Obrtno gradbenim podjetjem Lenart, za koriščenje gramoznice na Ročici. KZ Zg. Sčavnica je dala brezplačno precejšnje količine gramoza, kar bo o-mogočilo, da bo krajevna skupnost prihranila sredstva za ureditev ostalih potrebnih objektov. Največ čitajo »DOMAČE NOVICE« Na območju matičnega urada Jurovski dol je 2.300 prebivalcev — letno se v kraj priseli 84, odseli pa 152 prebivalcev. Prebivalci tega območja imajo naročenih 200 izvodov »Domačih novic« 24 izvodov »Dela«, 40 izvodov »Večera«, 24 izvodov »TT«, 60 izvodov »Kmečkega glasu« in 30 izvodov raznih revij. SPET V ŠOLO Poletne počitnice so za nami in spet so se odprla šolska vrata. 5. septembra so nekateri malčki stopili prvič v razrede. Šolske prostore so med počitnicami prebelili, ponekod so zamenjali opremo, drugje pa je še vedno ostala stara več desetletij. Dragi otroci, v tem šolskem letu pokažite vse svoje sposobnosti, da ho na koncu leta čim lepši uspeh. Ne pozabite tudi na praktično delo. Pridno delajte na vseh področjih in na koncu leta bodo vaši obrazi vedri, razredi pa bodo spremenjeni v razstavne prostore. (Na fotomontaži vidite otroke pri gledanju televizijskega programa, stare klopi, razstavo in podmladkarje Rdečega križa). joto: Brumen Tednik G!*flt« S.cl.lKiK., i rti« itl«aqa IJMma 1» PWra*J« IZ PRIJATELJSKE KOMUNE PTUJ Studenci so usahnili Prebivalci Pesniške doline že dalj časa trpijo zaradi pomanjkanja vode, oziroma morajo znova kopati vodnjake ali nekatere poglabljati, če hočejo imeti pitno vodo. Vzrok usihanja je v poglabljanju struge Pesnice ob regulaciji, kar je znižalo vodostaj na celotnem obpesniškem terenu. Mnogi prebivalci so zaradi tega prizadeti, ker imajo s poglabljanjem ali urejanjem drugih vodnjakov precejšnje izdatke. Prebivalci tega območja zaradi tega zelo negodujejo. Drugo važno vprašanje je, kje dobiti vodo v primeru požara. S tem v zvezi smo se obrnili na poveljnika gasilskega centra Dornava Toneta Peteršiča ter pri njem izvedeli, da ima gas. društvo Dornava 14 požarnih vodnjakov, oziroma bazenov, ki so bili narejeni nalašč v ta namen in so stali mnogo denarja, sedaj pa so neuporabni. Da bi jih ponovno usposobili, bi to stalo mnogo denarja, ki pa ga nimajo. Zato nastaja vprašanje, kdo je dolžan poskrbeti in urediti to vprašanje, predvsem kar se gasilstva tiče, kajti v primeru nastanka požara lahko pride do velike katastrofe. To vprašanje je že bilo postavljeno tudi na zboru volivcev, vendar do sedaj še ni odgovora. (Tednik 28. 8. 1964) - SREČANJE - MARIJA BEIA - 97 IET TRDEGA DELA Jutranje meglice so se dvignile iz doline in sonce je posijalo na domačijo v Žicah številka 57. Ustavili smo se pred hišo, pogledali okolico, nato pa smo stopili v vežo v želji, da se srečamo z verjetno najstarejšo občanko lenarške občine. Marija BELA je bila v svoji kamri. Poklicali so jo in kmalu se je začel razgovor na klopi ob krušni peči. Marija je rojena 17. 1. 1868. Rodila je 12 otrok od katerih je ostal živ samo sin, pri njem sedaj živi. Marija je še vedno polna energije. Ž veseljem je pripovedovala nekatere modrosti o življenju. Naenkrat pa so se ji zasolzile oči in je rekla: »Že 30 let sem sama .. moj mož je bil dober in med nama je bila prava ljubezen, če pa je prava ljubezen, potem je tudi precej otrok.« Da, res je, Marija je rodila precej otrok, njihova življenjska doba pa je bila kratka. Dva otroka sta se zadušila v zidanici, ko je bila Marija na dnini, eden je utonil, dva je vzela prva svetovna vojna itd ... Življenje Marije je bilo težko. Mnogokrat so ji polzele solze po licih, na rokah pa je imela žulje. Vse to pa jo je napravilo trdno, odporno za vse težave v življenju. Še danes pravi Marija, da ne rpo- re mirovati, rada gre na njivo ali k sosedom. Marija je zdrava, delno pa ji peša vid in sluh. Vse nas je pravzaprav presenetila s svojo zares vedro besedo. Ko smo jo poslušali, smo se nehote spominjali nekaterih, ki obupajo že pri majhnih težavah v življenju. Marija tega ni storila. Ostala je trdna in polna energije. Najtežje ji je bilo v življenju, ko je biia viničarka, za ta leta pravi: »Biti nekomu pokoren in na razpolago, je najtežje v življenju.« -Franček Š. Kmalu bo tu 17. januar 1965 in takrat bo Marija Bela proslavila svoj visoki jubilej, dočakala bo 97 let. Marija nima nobene podpore. »Brez denarja sem, niti za škrniti bonbonov nimam«, nam je rekla. Dragi bralci! Lepo bi bilo, če se Marije Bela spomnimo ob njenem življenjskem prazniku. Prosimo bralce Domačih novic, da pošljejo prispevek za Marijo Bela na tekoči račun 604-11-608-103 Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa Domače novice Lenart (prisnevek za Bela Marijo). O zbranih sredstvih bomo bralce obveščali, nato pa bomo v imenu vseh naših naročnikov izročili darilo Mariji za njen rojstni dan. Uredništvo MARIJA BULA PRIPOVEDUJE Jože-Marjan Tratar: (3) PO MORJIH EVROPE Veličasten je bil ogled velikega živalskega vrta v Londonu. Potem smo si ogledali predstavo trodimenzionalnega filma, ki ima po več mesecev poseben program za poizkus, pravijo, da drugje v Evropi še ni podobnih ki-nogledališč. Ogledali smo si številne parke in spomenike, trg Trafalgal ter galerije. Bili smo tudi na zasedanju angleškega parlamenta. Sedeli smo na galeriji za goste. Marsikaj nas je tukaj presenetilo, predvsem kar malce domače obnašanje poslancev, ki so sedeli z nogami na mizo. Slavni Big-Ben nam je štel ure in dneve, ki so kar hitro minili in smo se morali prekmalu posloviti. Z vlakom smo odpotovali v univerzitetsko mesto Cam-brige, ki je bilo vredno ogleda. Mladina je bila tukaj izredno u-služna in nam je v vlaku odstopila sedeže, isto vljudnost do tujcev smo opazili tudi v ostalih krajih. Spet smo na ladji, tokrat na ZADRU, ki je šla v smer, v katero smo bili mi namenjeni. Proti jutru smo izpluli iz Temze in nato brez angleškega pilota krmarili naprej v Severno morje, kjer so nas sprejeli kričavi gale bi, ki jih skoraj po vsej poti iz jadranskega morja do sem, nismo videli. Bližali smo se Frizij- skim otokom, ki so nakazovali pot v reko Labo. Na ladjo smo sprejeli nemškega pilota, ki je varno pripeljal naš Zadar v Hamburg. Skoraj ves drugi dan smo si ogledovali to veliko mesto, ki je bilo med zadnjo vojno precej porušeno. Tudi ob času našega obiska so bile vidne precejšnje posledice vojne. Ko nas je vodič na avtobusni krožni vožnji po mestu opozarjal na zanimivosti, ni mogel mimo dejstva, da so v Hamburgu po vojni zgradili nad 4.000 stanovanj. Ogledali smo si zoološki vrt, galerijo, botanični vrt, zgodovinsko mestno hišo, veliko luko itd. Vse nas je pritegnilo. Spet je Zadar rezal valove mirnega morja, nekaj časa so nas spremljali galebi in celo goloba pismonoša so mornarji nasitili, ko se je ustavil na naši ladji, in so ga nato spustili. Proti mraku smo zavozili v ustje reke Maas. Brez pilota smo pripluli v luko Rotterdam, ki je bila razsvetljena od luči iz Shellove tovarne. Za nekaj dni smo se ustavili v deželi mlinov na veter, v Nizozemski. Prijaznost ljudi, ki nas je spremljala na vsej poti, je bil naš najlepši vtis. Vsi dobro poznajo našo borbo, našega tovariša Tita in zato smo bili povsod nad vse toplo sprejeti. Do Nem- cev so tukaj drugače razpoloženi. Mi smo se morali včasih posluževati nemščine, takrat pa so se ljudje od nas kar obrnili in šele na pojasnilo, da smo iz Jugoslavije so pričeli razgovor. Izkoristili smo čas in si ogledali mesto Amsterdam. Ta mesta i-majo mnogo lepega, velike galerije slik, številne kanale, po katerih je prekrasna vožnja. Tukaj je tudi hiša Ane Frank, kraljevi vrtovi in parki. (se nadaljuje) PISMA BRALCEV Lojze SUŠNIK iz Jiršovec pri Ptuju nam je poslal lepo pismo, ki je napisano z levo roko leže v postelji. Lojze namreč že štirinajst let leži v bolniški postelji in se sploh ne more premikati. O njem smo v našem listu že pisali. Njegovo pismo je napisano skrbno in med drugim piše: »Star sem 30 let in sem že 14 let priklenjen na težko bolniško posteljo iz katere ne bom nikoli več vstal«- Po nadaljnjem opisovanju bolezni piše: »Domače novice« vedno z veseljem sprejemam, ker so mi všeč. Prebiram jih od začetka do kraja, ker je to domači list«. Tovarišu Lojzetu sporočamo, da mu bomo še v bodoče »Domače novice« pošiljali brezplačno. Uredništvo Polovica zaposlenih dela na terenu (Nadaljevanje z 2. strani) običajno polovica na terenu sirom po Jugoslaviji, koder montirajo opremo po stanovanjskih in drugih objektih. Njihova sedanja proizvodnja je iskana. Trenutno delajo opremo za 25 objektov. Nedavno so z okni in vrati opremili Slovenje-graško bolnišnico, vrednost teh del je znašala 51 milijonov. V zimskem času ne bodo hodili na teren, temveč bodo pripravljali izdelke za naslednjo sezono. Klemosove delavnice še niso dokončno urejene. Postrojenje je zastarelo in iztrošeno, v po-lirnici je slaba ventilacija, urediti pa bo potrebno tudi, okolico podjetja. Podjetju za vse to primanjkuje sredstev, ker jih je dalo za kritje lanskoletnih investicij- 80 % vseh delovnih mest je normiranih. Za nenormiranih 20" o delovnih mest je potrebno iskati vzroke v zastareli strojni opremi ipd. Sedaj so osebni dohodki povprečno 32.600 din. Izpod 25.000 din osebnih dohodkov ni, razen, če kdo ne doseže norme. v v IZ ZGORNJE SCAVNICE V Zg. Ščavnici je sredi dneva videti malo ljudi. Vsi so na poljih, v sadovnjakih ali vinogradih. Klopotci so začeli klopotati svojo pesem, vaščarii pa pridno obirajo sadje in ga vozijo na odkupne postaje. Danes smo se namenili, da vam posredujemo ne; koliko sestavkov iz dejavnosti KZ Zg. Ščavnica, ki so značilne za ta letni čas: 8000 kg koruze na ha KZ Zg. Ščavnica ima na območju Ščavnice posajenih 5 ha s krmilno koruzo in na Tratah 8 ha s silažno koruzo. Krmilne koruze bo na ha 8000 kg. Te dni bodo pričeli spravljati silažno koruzo v stolpne silose, če pa bo teh premalo, potem bodo napravili zemeljske. Krmilno koruzo bodo porabili za lastno proizvodnjo. Letos je boljši donos koruze kot lani, temu je vzrok, da je letos bilo dovolj vlage in več so gnojili. Jesenska setev Intenzivne pšenice bodo na KZ Zg. Ščavnica letos posejali 16 ha. S setvijo bodo pričeli po 10. oktobru in bodo posejali sorte San pastore, Bezostajo in druge. Za letošnji slab donos pšenice na območju Ščavnice lahko iščemo vzroke v slabi pripravi zemljišč. Živinorejska kooperacija je uspešna Živinorejsko kooperacijo vršijo tako, da kontrahirajo živino, ki je kmetova last. Kmet se preko pogodbe zaveže, da bo živino izpital do določene teže. Zadruga da kmetu na razpolago krmila, če jih nima on sam. Naslednji primer kooperacije je, da da KZ iz svojih hlevov živino v dopitanje kmetu. Živina, ki jo dajejo kmetu tehta od 100 do '250 kg, kmet pa jo C.opita od 450 do 500 kg. Vsa pogodbeno vezana živina je zavarovana in se vodi vsakomesečna kontrola. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica ima v planu zainteresirati kmeta za gojitev 5 do 10 krav molznic, ki bi bile last KZ, kmet pa bi živino krmil in proizvajal mleko za kmetijsko zadrugo. Kmet je deležen iste cene za mleko, kot jo ima KZ v lastni proizvodnji, poleg tega pa dobiva kmet še premijo. Organizirali so plemenski sejem, katerega namen je odkupiti okoli 50 krav in telic, ki bi jih potem dali kmetu za proizvodnjo mleka. Kmet bo imel te krave 10 let in bo vsako leto odstopil KZ od vsake krave po eno tele, ki mu ga zadruga ne bo plačala. Zadruga planira kooperacijo za vzrejo bekonov. Zadruga bo kupila pujske in jih bo od 20 do 50 dala kmetu v dopitanje. Kmetijska zadruga bo nudila vsa močnata krmila in veterinarske preglede. Ko je dopitanje končano, potem nudi zadruga najvišjo možno ceno. Pionirji nam pišejo Kmetje na območju KZ Zg. Ščavnica-Velka-Trate, so se na kooperacijo navadili in sami prihajajo v zadrugo na razgovore o kooperaciji. Kmetu se kooperacija v živinoreji izplača, ker dobi precej veliko premijo. Na področju živinorejske kooperacije delajo v KZ Zg. Šcav-nica-Velka-Trate 3 kmetijski tehniki. Delo je precej naporno, saj je na tem območju 22 vasi. Kmetje so v zadnjem času začeli graditi prostorne in sodobno opremljene hleve. Zadruga si tudi prizadeva, da bi kmetom dala kredite za izgradnje hlevov. 160 ha pšenice v kooperacijski proizvodnji Plan jesenske setve pšenice v kooperacijski proizvodnji je 160 ha. KZ bo priskrbela ves reprodukcijski material in strojne u-sluge. Naročenih imajo okoli 30.000 kg pšenice in vsa potrebna umetna gnojila. Dosedaj so sklenili kooperacij ske pogodbe za okoli 40 ha (do 25. 8. 1964). Kmetijski tehniki pogodbe še nadalje sklepajo. Rekonstrukcija sadovnjakov KZ Zg. Ščavnica-Velka-Trate ima skupno 100 ha sadovnjakov. Sadne plantaže so od 3. do 10. let starosti. Nasadi so v rekonstrukciji. Stara razdalja dreves je bila 9 m, sedaj pa so vmes zasadili še nove sadike. Na območju KZ Zg. Ščavnica pričakujejo, da bo 8 let staro drevo dalo letos 30 kg povprečno. Letos je bila huda škrlupova letina, vsled tega so plantaže škropili 8 krat. Trenutno se bore proti voluharju, zato uporabljajo endrin 20, ki je že pokazal uspeh. Te dni odkupujejo sadje na osmih zbiralnih centrih. Za zgodnje sorte sadja dobijo kmetje od 40 do 45 din za kg. Do 25. avgusta so odkupili 50.000 kg sadja, do konca leta pa ga bodo odkupili tisoč ton. Kmetje na odkup pripeljejo dokaj slaba jabolka. Mnogi niso škropili proti škrlupu. V bodoče bodo morali kmetje vsaj 4 krat škropiti, ker drugače sadje ne bo kvalitetno. Največ so nekateri kmetje škropili dva do trikrat. Kmetijska zadruga je v vseh intenzivnih nasadih mulčila travo. Travo so pokosili in jo nato pustili v sadovnjaku, da je tam razpadla. S tem so ustvarili humus za drevo. Dragi pionirji, spet se je pričelo šolsko leto v katerem si boste pridobili nova znanja. V zadnjem času ste začeli pionirji bolj aktivno sodelovati z nami. Želimo, da tudi v prihodnje na to ne pozabite. Pišite nam o uče- nju, o uspehih pri delu v krožkih itd. Pionirki Bronji Zakelišek: sporočamo, da sestavka o izletu na Pohorje ne bomo mogli objaviti. To pa ji naj ne vzame volje, temveč se naj ponovno oglasi. Uredništvo Mačice na vrbovih vejah Na trgu. Ljudi mrgoli. Nekateri kupujejo zelenjavo, drugi pa prve spomladanske cvetlice. Na drugem koncu trga stoji dekletce, ki mu je okoli 10 let. V rokah drži košaro v kateri so v šopkih povezane mačice. Dekletce je o-blečeno v staro preprano obleko. »Mačice, mačice kupite, mačice ...« vpije dekletce. Nihče se ne ozre za njo in nihče ne pogleda mačic. K njej pa stopi deček, pozna mu se, da ima bogate starše. »Kaj pa kričiš«, zavpije nad deklico. Deklica mu boječe odgovori: »Mačice prodajam ali jih kupiš?« »Ha, ha ..., kaj mi mar za mačice«, reče in iztrga košaro deklici iz rok. Mačice začne metati po tleh. Ni sc zmenil za dekličine prošnje in za njen jok. Ko je končal s svojim delom, se je postavil pred deklico rekoč: »Zdaj pa pobiraj tvoje mačice na vrbovih vejah!« Zviška je pogledal deklico in se počasi oddaljil. Izgledalo je, da je celo ponosen na svoje dejanje. Na licu deklice pa so se pojavile solze. V mislih si je deklica dejala: »Zopet bomo doma brez kruha«. Marjana Vogrinčič Maribor — Pobrežje Marjana je poleg zgornjega sestavka še pripisala: »Doma smo redni naročniki »Domačih novic«. Jaz sem rada čitala prispevke pionirjev in sem po dolgem obotavljanju napisala to zgodbico«. Hvala za prispevek in še se oglasi! Uredništvo JESEN Jesen vesela je prišla, prinesla nam je vinca, rdečega in rumenega. Vinski bratci spet smo tu, zapojijio zdaj veselo, zapojmo in zavriskajmo! Slava Škrban IZ NAŠE PRETEKLOSTI ČITAJTE „Da*Hotomcev. Gotovo ibodo bralce izanimala imena tržanov in iz in jih izvoljen iršlki sodni odbor, število tržanov se je vrtelo do največ 40, od katerih je bilo nad polovico zaposlenih z raznimi trškimi funkcijami. 'katere so že enikrat omenjene in katere bom še podrobneje in poimensko obrazložil, v kolikor sein jih mogel najti. Najprej mi ibodi dovoljeno, da vas seznanim s seznamom tržanov ob zatonu 18. in na ipraigu 19. stoletja. to je 1799/1800. Iz skupnega sejnega zapisnika tržanov od 7. marca 1800 najdemo naislednja imena: 1. Matija Fekonja, trški sodnik, 2. Blas Seyfiied, prvi svetnik in blagajnik, 3. Johann Urban-tschitsch, tržan, 4. Lev Vogler, 5. Josef Rojko, tržan, 6. Josef Sekol, tržan, 7. Kari Schrambeck, tržan, 8. Adam Kosel, tržan, 9. Franz Sarnitz, tržan, 10. Jakob Wratsch-ko, tržan, 11. Andreas Spizi, tržan, 12. Anton Wratschitsch, tržan, 13. Franz Zirngast, tržan, 14. Johann G ril, tržan, 15. Mihel Wolmuth, tržan, ter tržani: Andre Bauman, Jožef Zehner, Bruno Damisch, Thomas Sinitsch, Franz Klun, Jožef Rolla, Štefan Pragi, Johanes Mlinarisch, Franz Repulust, Franz Putschko, Joseph Hausserer, Bern-hart Millavvich, Jakob Lesserer, Stephan Gollob, Mathias Ploy, Joseph Zapla, Michael Riedl, Johanes Millawitsch, Mihel Urba-nitseh, Anton Gappmayer, Bene-digt Ander in Johan Scharli. Kakor je že bilo omenjeno, je zadnji trški sodnik v Lenartu bil Jakob Spitzi. Njegova največja zasluga je bila, da se je na novo ustanovljeno okrajno sodišče ustanovilo v Lenartu in ne pri tedanji Sv. Trojici, ki itak ni razpolagala s potrebnimi prostori. Spitzi je dal svojo hišo št. 40 v Lenartu za dve leti brezplačno na razpolago sodišču (nekdanja banka, ki so jo v teh dneh porušili). V omenjeni hiši je bilo premalo prostora. Vzeli so v najem še hišo Margarete Spitzi, pozneje nekaj sob v Selakovi hiši in nekdanje prostore trškega sodišča v Lenartu, ki je bilo ukinjeno, to je ro-tovž — Rathauss (posvetovalnica). V smislu predpisanega občinskega zakona z dne 17. marca 1849 se je moralo trško sodišče v Lenartu ukiniti in se je začelo s pripravami za novo ustanovljeno okrajno sodišče v Lenartu. Z dne 1. marca 1850 so bila določena mesta uradnikov in sicer: en okrajni sodnik, dva sodnika ad-junkta, en zemljoknjižni vodja, dva kanclista, dva pisarniška pomočnika in en sodni sluga. Dne 27. maja 1850 je prišel od deželnega sodišča v Gradzu dr. Pavel Kopper urejevat okrajno sodišče v Lenartu. (Se nadaljuje) k ZGODBA Želja za dobrotami v izložbah, je bila vedno večja, Jakec je ugibal, kako naj do teh dobrot pride. Nekoč se je spomnil, da je večkrat videl teto, kako /,e spravljala izkupiček, od prodanih jajc in masla, v staro knjigo v omari. Jakec je spal v istem prostoru, kjer je bila ta omara. Natančno je tudi vedel, kje se ob določenem času dneva nahajajo stričevi. Ko ni bilo nikogar v bližini, je Jakec sklenil, da bo odprl omaro in bo v knjigi poiskal denar. Srce mu je začelo močno biti. Nikakor ni mogel pričeti z dejanjem. Pred seboj je videl, kako ga Že zaničujejo, ker so ljudje izvedeli, da je kradel. Med te misli so se mu tnešalc slike iz izložb. Čokolada je izgledala privlačna. Videl je, kako so jo bogataševi otroci jedli in kako so bili pri tem radostni. Roka mu je zdrsnila proti ključu, ki je bil skrit na omari in spet se je premagal. »To je grdo... ne, ne, tega ne smem storiti...« je govoril v mislih. Iznenada je pozabil na vse in je krepko stisnil ključ, ter pričel odpirati omaro. Vrata omare so zaškripala, zahreščala. Nastal je neskončen šum in Jakec se je pričel bati. Pogledal je okoli sebe in skozi okno, če je kdo v bližini. Nikogar ni bilo, le mlin je ropotal, da se je tresla hiša. Hitro je v omari poiskal knjigo in začel iskati denar. Zgrabil je nekaj di narjev, jih stisnil v žep i'i zaloputnil omaro. ft&g&voti Mnogokrat vidimo ali slišimo, da so nekatere stanovanjske zgradbe slabo negovane. Večkrat kritiziramo hišni svet, češ ta je kriv, ker stvari ne zna urediti tako, da bi se napake na zgradbah sproti popravljale. Včasih je precej krivde na hišnih svetih, ki so premalo elastični, velikokrat pa je glavni vzrok pomanjkanje denarja. Hiše pa bi velikokrat ostale v boljšem stanju, če bi stanovalci imeli več čuta do družbenih zgradb. Mnogi namreč ravnajo tako, da ne pazijo na okolje hiš ali pa na samo notranjost. Če potem slišijo na ta račun kritiko, se neupravičeno razburjajo in lažejo sami sebi. Nekaj več o dejavnosti hišnih svetov bosta povedala tovariša VINKO ČEH in IGNAC GUM-ZEJ: VINKO ČEH: Naš hišni svet upravlja stanovanjske stavbe na Radgonski cesti št. 17, 27, 29 in 31. Posebnih sredstev za popravilo zgradb hišni svet nima. Hišnemu svetu ostane samo 47 % od vplačane najemnine. S temi procenti mora hišni svet poravnati fiksne dajatve, kot so: zavarovalnina, dimnikarstvo, plača hišnika, nagrade, prispevki, odvoz smeti, praznitev greznic itd. Z ostankom tega dela najemnine mora hišni svet skrbeti za izvršitev nujnih popravil. Sedaj nas čaka popolno pre-kritje strehe hiše št. 17, na Radgonski cesti. Predračun tega pre-kritja znaša 350.000 din. Omenjena stavba pa ima za to na razpolago 42.872 din. Hišni svet je bil torej primoran zaprositi za posojilo pri OS Lenart. Posojilo je bilo odobreno. Prekritje strehe se bo izvršilo takoj, ko bo imelo Obrtno gradbeno podjetje Lenart na razpolago potrebni material. Za lepši izgled okolicc smo napravili: planirali smo celotno o-kolje stavb, navozili smo gramoz na dovozne poti, uredili smo cvetlični park, nabavili smo klopi in mize in koritica za rože. Stanovalci pri vseh teh zadevah sodelujejo. Na kraju bi še predlagal, da naj merodajni oddelek pri OS Lenart upošteva mnenja in stališča stanovalcev glede postavitve novih garaž. IGNAC GUMZEJ: Pod naš hišni svet spada hiša št. 13 in 11 na Radgonski cesti in št. 1 na Mariborski cesti. Lani je naš hišni svet finansiral napeljavo vodovoda v dvonadstropno hišo na Radgonski cesti 13. Vodovod pa je slabo montiran, tako da že sedaj kaže potrebo po popravilih. Zaprosili smo za 400.000 din posojila, da bomo uredili kanalizacijo. Pred nedavnim smo dali popraviti tudi del žlebov. Popravilo je izvršil Klemos in je bil zelo drag. Nujnega popravila so potrebni streha in hodniki. V hodnikih odpada malta, streha pa že nekaj časa pušča vodo. Za popravilo omenjenega nimamo denarja, ker odplačujemo dolgove še za nazaj. Hišnemu svetu ostane sedaj premajhen odstotek, verjetno pa se bo stanje izboljšalo, če bo obveljal sklep OS, da hišnim svetom ostane več sredstev. Da bodo naša stanovanja lepša, bomo morali tudi stanovalci za to poskrbeti. V hodnikih naših stanovanj čistijo čevlje, rože tam ne obstanejo, ker jih otroci polomijo, po hodnikih postavljajo kolesa, skratka premalo se čuva družbena imovina. Zaenkrat še nimamo hišnega reda, vendar bo tega nujno potrebno uvesti. Premalo smo storili za okolje hiš. Na dvorišču so hlevi, blato itd. Ni še namreč dokončno rešeno, kdo naj nekaj upravlja ali hišni svet ali Agrokombinat, ki ima na Radgonski cesti svojo trgovino. Hiša št. 13 na Radgonski cesti ima slabo fasado, za njeno popravilo pa bi dali 4 milijone, teh pa nimamo. Hišo na Mariborski cesti št. 1 je naš hišni svet nedavno prevzel. V tej hiši bomo morali najprej urediti vodovod. V hišo št. 11 na Radgonski cesti malo vlagamo. Tukaj se namreč stalno menjajo lastniki, poleg tega pa bo hiša v doglednem času verjet- IGNAC GUMZEJ no porušena in večje investicije za njo bi bile brez pomena. Sestanki hišnega sveta so dobro obiskani. V bodoče pa bo na njih potrebno več širše razprave. Vse preveč diskutiramo o individualnih potrebah. POŽAR V CERKVENJAKU Prvega septembra ob 9. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju JOŽETA PALUCA v Cerkvenjaku. Požar je nastal na dimnih napravah v svinjski kuhinji, razširil se je na celotno poslopje. Gasila so vsa sosednja gasilska društva. Zaradi pomanjkanja vode so bile težave in so poklicali na pomoč poklicno gasilsko četo iz Maribora, ki je do-važala vodo iz videmskega jezera. Pogorelo je za 60 voz sena in slame. Škoda znaša preko tri milijone dinarjev. OSEBNE PREJEMKE SO ZVIŠALI (Nadaljevanje s 1. strani) din mesečno edino v obrtnem podjetju »Krojaštvo in šiviljstvo« Lenart. Po izjavah članov kolektiva bodo v doglednem času tudi oni povišali osebne dohodke. To pa bodo dosegli z bol jšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo. Pogoji za to obstojajo. 3. KATERA DELOVNA ORGANIZACIJA JE NAJVEČ POVIŠALA OSEBNE DOHODKE? Največ je osebne dohodke povečal Agrokombinat KZ Lenart. Najnižjim kategorijam za 6.000 din. Temu pa so se močno približali Komunalni zavod, Zavod za duševno defektne Hrastovec in drugi. 4. KAKŠNA SREDSTVA SO DELOVNE ORGANIZACIJE KORISTILE ZA POVEČANJE PREJEMKOV, SO SE DRŽALE PRINCIPA NAGRAJEVANJA PO U-ČINKU? Vse naše delovne organizacije so vzele sredstva iz notranjega čistega dohodka, iz tistega dela, ki je namenjen za osebne dohodke, to pomeni, da sredstva, ki so namenjena za sklade, niso načele. Večina delovnih organizacij je povišanje osebnih dohodkov vključila v nagrajevanje po vloženem delu, druge pa to izplačujejo kot draginj ski dodatek, vendar bodo tudi te v najkrajšem času vključile ta dodatek v nagrajevanje po delu. 5. VAŠE PRIPOROČILO DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN SINDIKALNIM PODRUŽNICAM? Vsem delovnim organizacijam, ki še nimajo dodatka vključenega v nagrajevanje po deiu, priporočamo, da to čimprej storijo in da v tej zvezi izdelajo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Sindikalnim podružnicam pa priporočamo, da zahtevajo od delovnih organizacij, da se pravilniki o delitvi osebnih doh. dosledno izvajajo. Ugotovljeno je namreč, da nekatere delovne organizacije imajo lepo izdelane pravilnike o delitvi osebnih dohodkov po delu, vendar se le teh ne poslužujejo, zato so v teh delovnih organizacijah še vedno mezdni odnosi. Solidna postrežba V gostilni Perko v Žicah ste ob vsakem času "ostreženi s svežim piščancem. Piščanca zakolje-jo šele, ko ga gost naroči. Notranjost gostišča je zanimivo urejena, gostom je na razpolago tudi televizor in glasba s plošč. Nedavno so uredili weekend hišico, Hišica ima dva opremljena prostora ter je prijetno zavetišče za tuje in domače goste. Notranjost gostilne Perko v Žicah. HIŠNI SVETI PO KOPALNI SEZONI Smo na koncu kopalne se- j zone in ob tej priliki poglej- ' mo nazaj ter ugotovimo, kje so naši občani imeli možnost za kopanje. Tako* moramo pripomniti, da v občini nimamo niti enega bazena ali primerne reke za kopanje. Mladina se je kopala v jezovih mlinov v'kal-ni vodi... Nas je 18.000 in vsi smo potrebni kopeli v vročih poletnih dneh. Naredimo vse, da bo prepotreb-ni bazen čimprej zgrajen v Zamarkovi v sklopu gostinskega objekta, kot je predvideno.