Štev. 11. Y Ljubljani, 1. junija 1917, leto. LVII. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . tO-— K pol leta . . . ." 5- — „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat . . 14 „ , . . trikrat . . 12 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 15. junija 1917. ijSssm^si^täSSsa^ssaBixs Svoji k svojim! Dunajska »Zeit« govori o notranje-politiških načelih, ki dajejo ruski revoluciji značilno potezo. Parlamentarna vlada, splošna in enaka volilna pravica in avtonomija narodov — to so ta tri načela. — In kako je v naši monarhiji? Sicer imamo v Avstriji splošno in enako volilno pravico za državni zbor, nimamo pa take volilne pravice za druge javne zastope (n. pr. za deželne zbore); v Avstriji nimamo parlamentarne vlade in nimamo avtonomije narodov. Po tej poslednji hrepenimo že sedemdeset let, toda še nadalj-nih sedemdeset let ne moremo več čakati na uresničenje tega postulata moderne in zdrave države narodov. Čas je neizprosni imperator, ki se njegovim zahtevam ne bomo mogli več dolgo ustavljati. Na Ogrskem je še slabše. Tam imajo sicer parlamentarno vlado, toda ta je popolnoma v rokah oligarhije. Splošne in enake volilne pravice na Ogrskem ni, narodne enakopravnosti tudi ne. Opozicija sicer zahteva splošno in enako volilno pravico, ampak o enakopravnosti narodov ne govori na Ogrskem nihče. In to je najbolj žalostno. Da se razumemo: tako govori dunajski list! In to nam dokazuje, da je tudi tja že prodrlo spoznanje, da je naši državi mogoče dati- pogoje razvoja in napredka le na ta način, ako se prizna vsak narod monarhiji kot samosvoja celota, ki naj sama ravna svojo usodo, napreduje in se razvija moralno in materialno ter kot kulturno in politiško zrela enota daje skupnosti odznak zdravja in modernosti. Konec vojne, ki smo mu vedno bliže, naj v interesu države in v interesu njenih narodov ne pomenja zgolj uspehov vojaške sile, ampak naj razglasi in vsebuje tudi zmago idej človečnosti, idej politiške svobode ter idej demokracije in pravice narodov do samosvojega odločevanja. Bodočnost države in bodočnost njenih narodov zahtevata, da damo svoji državni celoti podlago resnične demokracije in samoodločbe ter da zgradimo svoj bodoči skupni dom na temelju pravice vseh narodov do samouprave! Naroda — gospoda in naroda — služabnika ne smemo več poznati! Kar je bilo temu enakega, to je zapadlo zgoda-rini preteklosti, ki je toliko temnejša, kolikor bolj je čutil katerikoli narod na svojem telesu težo tujčeve pete in pekočo, bolečino njegovega biča. V kateri kategoriji narodov je stal naš slovenski narod, tega tukaj ne bomo razlagali; vsak otrok to dobro ve in ve to tudi tisti, ki bi se upiral uvedbi avtonomije narodov, ker bi ravno naš narod z njo pridobil vsaj tisto, kar je nemški narod brez take avtonomije že davno imel! Dovolj značilno za naše dosedanje razmere je dejstvo, da uradno naštetih 70.000 tržaških Slovencev nima niti ene državne ljudske šole, ko je izginjajoča manjšina istomestnin Nemcev lahko dobila na šolskem polju, kar je hotela. Mi smo se borili za napis na vsakem pečatu in na vsakem kažipotu, a drugim so sipali dobrote preko potreb — na našo škodo! Z zmago demokracije pride narodna avtonomija! To mora biti naša politiška vera in to mora biti začetek in konec vsemu našemu politiškemu prizadevanju! In že z ozirom na neizmerno važnost našega šolstva pri gradbi bodoče kulturne veličine našega naroda ter z ozirom na svoj lastni stan se moramo za ta svoj nacionalni in državni ideal neprenehoma slovenski učitelji vnemati z vsem plamenom navdušenja in vztrajnosti! Ves naš sedanji kulturni, gospodarski in socialni položaj ter vse naloge, ki jih postavi pred nas konec vojne, brezpogojno zahtevajo, da se urede vse razmere v državi na osnovi avtonomije narodov — zlasti pa se mora to zgoditi z ozirom na naše dežele, ker hočemo po vojni Slovenci živeti, kakor smo med vojno trpeli in umirali! Fundament bodočnosti mora biti demokraški duh ustave, prepojen skozinskoz od popolne enakopravnosti! Nikogar nečemo, ki bi nas še nadalje tlačil in dušil! Ta maksima ne bodi samo izraz naše narodne zavednosti, nego imej zakonito obliko, da nam bo služila za izpodbudno silo v ustvarjajočem življenju bodočnosti in za zakonito orožje ob brambi in ugotavljanju svojih gospodarskih, socialnih in kulturnih zahtev in potreb! Slovenski učitelji bi bili sovražniki svojemu narodu, narodnemu šolstvu in sami sebi, ako bi v danih razmerah mislili, govorili in delali drugače! Vedeti moramo, kaj hočemo, ker bomo tudi v bodočnosti dvigali narodiovo moralno in materialno silo in ga vodili do popolnosti, ki je dosegljiva kulturnemu narodu! Vse drugo nam bo navrženo! Volna. IZPREVOD. In sedaj prihajate, prihajate sključeni, nebogljeni... V dolgi, dolgi, nedogledni vrsti gre vam korak, kot zdaj bi izhodih. Usmiljenje, kdor čutiš človeško! Sključeni v hrbtu, tipljete s palicami. Ne hodite li po zemlji, ki vaša jo kri pojila je? V dolgi, dolgi, nedogledni vrsti za možem mož, za bratom brat — vsak mi je najdražji, najbližji! In vodijo vas, in provajajo vas kot otroke — ubogi, bedni starci! Obrazi — kot od mrtvih,vstali, kdo povej, kak na njih je izraz? A s čim prestopite domači prag? A s čim objamete svojce: žene in otroke in starše in ljubice? In s čim zazrete rodne livade in solnce in zvezde, domači gaj? In s čim ujamete bolesti vzklik, v pozdrav vam kipeč iz src krvavečih? Kaj rije po mozgu vam? Kaj vam pljuča razjeda? Kaj ude vam zvija? In možgani — prestol modrosti — kaj, kako je v dušah vam, bratje? ... O, bratje, bratje - vesolstvo pretesno je, da bi obseglo bolesti vse — le srce, človeško srce posoda je zanje! Od obzorja do obzorja potemneva nebo od groze! In beseda molči, ker besede ni, ki jo izreka človeški glas... In sence pred vami — in sence za vami — to sence so smrti, peruti ujednih ptic! Ali je somrak jutra, življenja novega in novega sveta izvor, ki vi ste mu stvarniki? G. * NAJVAŽNEJŠI DOGODEK V SVETOVNI ZGODOVINI. Pri banketu lige za mornarico je tajnik mornaričnega ministrstva Carson napil brodovju Združenih držav. Rekel je, da je prihod oddelka mornarice Združenih držav za Angleško najvažnejši dogodek svetovne zgodovine in priznanje dejstva, da imata stari in novi svet skupen ideal in nameravata ohraniti svobodo na morju v interesu civilizacije in človečnosti. Grožnje s podmorskimi čolni ni rešilo še nobeno brodovje. Pravi pot, ji pogledati v oči, je ta, da se jo smatra za resnično nevarnost. Mogoče, je rekel govornik, je pred nami še čas težkih izkušenj, a še sence kakega dvoma ni, da bo civilizirani svet dosegel zmago. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNO POMOŽNE SVRHE. Učiteljstvo ljudske šole pri Sv. Juriju v SI. gor. je nabralo v aprilu in maju t. 1. za vojno oskrbo 41 K 20 h; učenke c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji nabrale na veselici prostovoljnih doneskov za „Rdeči križ" 20 K; ljudska šola v Radovljici za „Rdeči križ" 327 K, za „Studienfiirsorge" 30 K; Ivan Demšar, nadučitelj v Šmarjeti na Kranjskem 5 K; Ivan Pollak, nadučitelj v Št. Vidu pri Zatičini 4 K; Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Postojni 10 K; Fran Lavtižar, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani 10 K; skupaj 447 K 20 h. Danes izkazanih . . . 447 20 K V zadnji štev. izkazanih 171.97375 „ Skupaj . . 17^.42095 K LISTEK i mmim s Rijavčev koncert. „V kraljestvu palčkov". Bil sem še pod vtiskom ¡zbornega Vuš-kovičevega koncerta, ko so letaki vabili na glasbeni večer v gledišče poslušat — R i-javca. Kar naenkrat imamo toliko koncertnih priredb na kupu, kar je sicer v veliko veselje vsem, ki hrepene po umetniških vžitkih, našemu občinstvu pa v neopravičeno zabavljanje. Pa o tem „občinstvu", ki ga menda do sodnjega dne ne bo „pogrun tati", pozneje kedaj več. Mladi koncertni in operni pevec • tenorist, član hrvatskega gledišča v Zagrebu se je povabilu vodstva glasbenih večerov v deželnem gledišču radevolje odzval irt je prišel pokazat, koliko je napredoval tekom zadnjih let, odkar ga nismo slišali. Pred kakimi štirimi leti sta priredila v Mestnem domu R i j a \i« c in pianist Ravnik koncert, o katerem sem prav na tem mestu poročal. Prorokoval sem takrat R i j a v c u lepo bodočnost in danes vidim, da se nisem motil. Njegov glas, predvsem liričnega timbra se je do danes sijajno razvil, je prijetno doneč in v vseh registrih uglajen. Do Rijavčevega umetniškega prednašanja in izražanja pripomoreta dobra deklamacija in predvsem pa pevčeva muzikalna izobraženost, ki jo pri naših pevcih čutimo redkejše. Rjaveč je poklican interpret modernega slovenskega samospeva, posebno nežno občutenih Lajovčevih pesmih, ki stavijo pevcu težke zahteve. Tega skladatelja „Serenada" je brezdvoma najdražji biser vse naše tozadevne literature. Ta invencija, ta rnelodika in harmonika! Nedosežno krasna skladba, ki so jo peli že skoro vsi slovenski solisti moškega in ženskega spola, toda tako kot R i j a v e c je ni še nihče podal. Zapel jo je z neodoljivim čarom, zadel mehko ubranost in podoknično lazpoloženje. Pesemca je glpbobo segla v srce! - Svojo rutino je dokazal R i j a v e c tudi v istega skladatelja „Pesmi starca", vendar je napravila ta skladba name v baritonski priredbi, peta pred par leti po Vuškoviču primerno večji vtisk. Na vzporedu sta bila dalje dva samospeva iz novejše hrvatske glasbene literature, Baranovičev „N o k t u r n o" in Sach- sova „V vrtu", obe skladbi skritih lepot, ki nam jih je pokazal Rijavec. Poudariti moram, da je med vsemi letošnjimi solisti, ki so nastopali na koncertih edini Rijavec segel v zakladnico naše in hrvatske samo-spevske literature, kar mu je le v čast! Večji del občinstva je začel uživati še le pri opernih arijah, ki jih je mojstersko odpel Rijavec in moral še eno na koncu dodati. Na klavirju ga je lepo, mestoma pred iskretno spremljal znani zagrebški pianist Simon, ki je tudi sam v začetku s tremo, pozneje z večjo korajžo igral Chopinovo „Balado" in Rubinsteinov „Capriccio". Eno točko vzporeda je izpolnil moški zbor s tremi skladbami. Adamičeva „Franica" je po svoji vsebini sedanjemu času primeren, svojčas od Glasbene Matice s častno nagrado odlikovan zbor, ki kaže vse vrline Adamičeve muze. Meiodijozen je, na nekaterih mestih nekoliko kočljiv za izvajanje. Odpeli so ga lepo, ponekod dinamično fino prednašano. Živo odpeti zadnji del je zakril srednji del, v katerem je zbor nekoliko padel. Klici „Oj dobro jutro mamica" s falzeti so bili imenitni! Oskar Devov zbor „Še ena" diha !:umor. Zupančičev poredni tekst je preokoren za moške glasove, prednašanje humorja in na-gajivosti polne skladbe trd oreh. Občutili so to gotovo pevci sami. Prav čedno, mestoma izvrstno se je zboru posrečila „Utopljenka" eden prvih popularnejših čeških zbor, ki znakov starejše dobe ne zakriva, pa je krasen po vsebini in efekten po K?iž-kovskega uglasbitvi. Zakaj v gledišču zbor dobro ne doni, je meni uganka. Mogoče se glasovi raz-gube med kulise, morda je bil zbor preveč narazen postavljen, morda preveč proč od rampe. Zbor štirinajstih priznanih pevcev bi moral doneti vse drugače! Sicer pa moje priznanje za vestnost in trud zboru, kot pevovodji g. Pahorju! Sedaj ne slišimo nobenega zbora, bodimo veseli, da imamo nekaj! Zato me je nemilo dirnilo, ko sem bral v „Slov. Narodu" tem o nastopu poročilo, ki pravi, „da je nastop bornega moškega zbora pokvaril lep utis Rijavčevega koncerta". Najmilejše rečeno, grdo je tako bogatelizirati pojave za vzpostavitev rednega koncertnega delovanja manjših zborov. Le razdirajte še to, kar imamo. Ko zopet nič ne bomo imeli, boste pa zabavljali! — V kraljestvu palčkov. Prijetno so nas presenetili s svojim gostovanjem ljubki SREDNJE ŠOLE. Dr. France Perne, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani 30 K; učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji mesečni prispevek za slepe vojake 2419 K; dr. Fran Perne v Ljubljani 1000 K; dr. Stanislav Bevk, c. kr. ravnatelj v Idriji 50 K; Rudolf Grošelj, c. kr. profesor v Ljubljani 30 K; J. Malner, c kr. profesor v Kranju 10 K; dr. Karel Pirjevec, profesor v Trstu, 10 K; skupaj 115419 K. Doslej izkazanih . . . 48.092 22 K Danes izkazanih . . 1.154T9 „ Skupaj . . 49 246 41 K * DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UČI TELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasom izkazov v „Učit, Tovarišu:" Za „Rdeči križ" itd. . . K 172 420 95 III. vojno posojilo . . . „ 278.84869 IV. vojno posojilo . . . 2,761.038'— V. vojno posojilo . . . „ 10,191.707 — Srednje šole..........49 246'41 Končna vsota . . K 13,453.26105 Šola is mM pred zakraom! Ugledni list »Österreichische Rundschau« priobčuje nekoliko »naivnih vprašanj« — kakor jih imenuje list sam — ter vprašuje med drugimi rečmi tudi tako-le: »Kdaj se izpremeni sedanja obveznost do pouka v obveznost do obiskovanja šole? Ako bi sin abnčnega ravnatelja in grofova hči morala obiskovati občo ljudsko šolo, kako hitro bi izginili taki šolski razredi, ki so sedaj prenapolnjeni, kako hitro bi bilo rešeno vprašanje šolskih zdravnikov, vprašanje v zdravstvenem oziru neoporečnih šolskih poslopij itd.! — Zanimanje privilegovanih stanov do obče ljudske šole bi izdatno naraslo, izobrazba učiteljstva bi se temeljito izpopolnila, a vprašanje dostojnih učiteljskih plač bi prišlo naposled hitro do končne rešitve. — Ali ni tudi strelski jarek združil siromaka in bogatina? Čemu bi tudi šola praktično ne dokazovala mlademu državljanu — enakosti vseh pred zakonom?!« Vprašanje in odgovori so popolnoma na mestu. Prvotna vrednost vsakega človeka govori za popolno enakost vseh pred zakonom, torej tudi pred zakor'lo obveznostjo šolskega obiskovanja. Toda nezdrave socialne razmere poznajo to obveznost le nasproti otrokom siromaka in srednjega človeka, medtem ko bogatin in imenitnik svojemu otroku takoj v zorni mladosti pokažeta svoje bogastvo in svojo imenitnost s tem, da se mu ni treba družiti z berači in preprostimi otroki ob obiskovanju obče ljudske šole, ker mu lahko temeljno izobrazbo privoščijo doma, ki jo — plačajo! Tako se pojm enakosti potemnuje brez prestanka od one strani, kjer bi treba nje izvajanja v praksi, če hočemo, da se res v splošnosti razširi čuvstvo in dobi vero v resnično veljavnost enakosti pred zakonom. Če se vendarle zgodi, da kdo visokih in višjih pošilja svojega otroka v občo ljudsko šolo — brž je časopisje polno o tem izrednem dogodku: kakor bi no.v element planil v ustroj ljudskošolske skromnosti! To je banalno in smešno obenem, ^pa tudi kvarno je za osnovno vzgojo otrok! Saj se ni nič drugega zgodilo, nego da hodi umrljivi otrok umrljivega očeta z drugimi umrljivimi otroki vred isto vsakdanjo pot: z doma v učilnico s svojimi vrstniki istih let, istih otroških nadlog in potreb, a dostikrat manjših du- otroci Ciril Metodovih šol iz Trsta. V ponedeljek in torek zvečer so igrali v gledišču trodejanko bajko „V kraljevstvu palčkov" iz peresa mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča. Kratka vsebina igrice bi bila ta-le: Kralja palčkov mori grozen dolgčas in je slabe volje. Ne morejo ga potolažili darovi palčkov, niti goba, niti kobilica. Šele ko mu pripeljejo, deklico, ki se je bila zgubila v gozdu, ga žalost mine. Želi jo kronati za kraljico, toda Anica želi le nazaj k svoji mamici. Kralj in palčki ne vedo, kaj je mamica in kralj pošlje svoje podlož-nike po svetu iskat kaj je ljudem najdražjega. Eden prinese zlato, drugi lavorjev venec, tretji mačko. Anici pa mamice vendar ne pripeljejo. Pred kronanjem Anice za kraljico palčkov uspavajo vile straže ter odvedejo deklico k njeni mamici, v posteljico pa po-lože punčiko igračo. Ko se kralj in palčki zbude, ne morejo v svojo največjo žalost Anice zbuditi, in mislijo, da je umrla. Punčko pokopljejo. Pisatelj je delo jako spretno zamislil. Ideja: mati je zaklad, sreča in ljubezen. Otroška duša vzkipi, ko zasliši ime mati, ker čuti, da je to najdragocenejši zaklad na svetu. Srečen kdor ima mater, ker najlepša ljubezen je materino. Neprave pojme o njej ševnili sposobnosti. V resnici pa toliko prahu zaradi tega! Preziranje in hlimba, protežiranje in zapostavljanje ... sami vzgojni pogreški, ki kopljejo tem globlji propad razlike med stanovi, ki dajejo u-boštvo toliko bolj občutiti in toliko težje prenašati, čim bolj kričeče in brezčutno se od njega odraža ime in stan, visokost in imetje izvoljenčevo! Ni naša naloga, da bi s pedagoškega stališča razpravljali o tem vprašanju, a tudi s tega mesta bi morali biti proti takemu privilegiju. Tem bolj moramo biti proti njemu, če ga prematramo s splošno človeškega vidika. 2e v otroka se mora zakopati seme domišljavosti in prezir-nosti, napuha in nevoščljivosti — že mlade duše se morajo otrovati s strupom sovraštva, razdvojenosti in maščevalnosti, da se človeško srce nikoli ne očisti in ne izleči teh ran! Dalo bi se govoriti tudi o položaju takozvanih domačih učiteljev, ki dostikrat zajemajo svojo hrano sicer iz polne sklede, a ni žlice, ki bi nanjo ne kanila solza bridkosti, odvisnosti in — sužen-stva. V velikih mestih je cel stan teh pomilovanja vrednih eksistenc, ki jih pozna v letih zdravja in moči njega blagorodje, ki pa iščejo, ko so izčrpani — svojo izgubljeno mladost. Izjeme so, a tudi te po-trjajo pravilo! Vsega tega bi ne bilo, ko bi ne bilo treba imenovanemu listu staviti zgoraj citiranega vprašanja, ampak zgodilo bi se, kar je že desetletja smoter vsem našim prizadevanjem, a do ugodne rešitve ta vprašanja ne morejo priti, ker ni pravega zanimanja do občega šolstva tam, kjer bi morala biti. Izboljšanje vsega ljudskega šolstva in vseh vprašanj, ki so s tem šolstvom v zvezi, bi prišlo sicer iz egoistiških namenov posameznikov, a ti bi ne bili zavrgljivi in nemoralni, ker bi iz njih črpali dobroto in blagodal vsi sloji, torej tudi tisti, ki morajo biti danes zadovoljni le s skromnim delcem tega, kar bi morala ljudska šola dati po svojem bistvu in namenu v velikem in obilem: v e k o-vit temelj vsemu narodovemu zdravju, napredku, razvoju in produktivni sili njegovega moralnega in materialnega življenja! Oboje — zdravje in življenje — pa je narodova eksistenca! Tudi ob tem vprašanju, kakor se zdi na prvi pogled majhno in neznatno, se prostira polje bodočega dela. Če je njega moralna pridobitev očividna, ne smemo nič manj poudariti nravne cene te enakosti: Vsem brez razlike naj bi bila ljudska šola svet kraj, kamor mora vsak od prvega do zadnjega, da se v družbi sebi enakih okoplje, ojači in usposobi v studencu žive vode, vode življenja, ter da potem enak med enakimi, s krepko dušo v zdravem telesu, z jasnimi pogledi in z vestrim čelom stopi iz nje — človek! D e m o k r a t. Mil 1 lili. Pred 15. meseci je praznoval dr. Janez Evangelist Krek 50 letnico svojega rojstva. Njegovi znanci, bivši politični prijatelji, nekdanji oboževatelji in nekateri nehvaležni učenci so hoteli zatajiti ta dan, oz. so ga zatajili: noben klerikalni list ga ni smel omeniti, ker so hoteli preprečiti, da bi slovensko ljudstvo ne proslavilo tega dne in se s hvaležnostjo ne spominjalo svojega mojstra in učenika. Bali so se hrupnih izjav, izrazov hvaležnosti za trudapolno in uspešno delo slavljenčevo. Vse to so ho- je pisatelj naslikal s sarkazmom, da tem lepše odseva hrepenenje Anice po zlati mamici. Igra je pisana v lepem jeziku in jo bodo mladinski odri gotovo radi uprizarjali. Pevske in glasbene točke je napisal Ivan G r b e c. Skromna in priprosta glasba je to, brez posebnih novih domislekov, brez hudega razmaha. Manj dolgočasna, bolj ijubeznjiva in prisrčna bi morala biti. Adamič bi jo bil pogodil vse drugače! O uprizoritvi moram izreči skoro le hvalo. Otroke tako imenitno priučiti nastopa na odru, dobrega memoriranja vlog, plesov, pomeni mnogo. Vloge kralja, prve vile, kraljevih svetovalcev so bile v rokah res nadarjenih otrok. Paljček - norček ima igralski talent. Da bi ne bil zbor včasih ušel iz tira in bi bil orkester za spoznanje boljši, (da so ljudi ušesa bolela pa ni bila krivda g. dirigenta), bi lahko rekel: izvrstna predstava! Vsa čast aranžerjerm ki se niso strašili truda! Učiteljstvo C i ril-Metodov ih šol lahko gre s ponosom na svoje delo! Uspeh predstav ob nabito polnem gledišču velikanski! Zorko Prelovec. Poročilo o Kocianovem koncertu priobčimo prihodnjič. teli preprečiti njegovi nekdanji najožji somišljeniki, ker slutijo v Kreku močnega in nevarnega samozavestnega političnega tekmeca. Prijatelji in učenci Krekovi, ki so mu ostali zvesti, so izdali po preteku 15 mesecev njegove 50 letnice brošuro, v kateri nakratko opisujejo Krekovo življenje in delovanje na vseh propriščih prosvete. Pisatelji sami priznavajo, da je to delce le hipno prvo gradivo za daljši opis Krekovega delovanja. V knjižici opisujejo Krekovo delovanje na literarnem polju in na polju prosvete. Posebno visoko cenijo Krekovo skrb in neumorno delo v blaginjo delavstva. Mnogo je pripomogel v to, da se je organiziralo tako zvano katoliško di-jaštvo: navajal je dijake že v zgodnjih letih na svojo stran, in vcepljeval v njih dovzetna srca svoje nazore ter dosegel s svojim vzgojnim vplivom, da so se množile od leta do leta vrste katoliškega dijaštva. Na čelu razvoja slovenskega zadružništva stoji dr. Krek. Po njegovi iniciativi se je zasnovalo po slovenskih zemljah mnogo najrazličnejših zadrug. Seveda je mnogim pokazal krive in napaCne steze, ki so polne razočaranj pogi nile sredi pota. Dr. Krek je stal do zadnjih časov v prvih vrstah med voditelji klerikalne stranke, ki je s svojim delom in potom časopisja mnogo pripomogel do nje velikega razvoja, vpliva in veljave. Slednjič omenjajo pisatelji zanimive brošure, kaj vse je storil za zbližanje naših sosedov Hrvatov in Slovencev posebno na zadružnem polju. Priznati moramo, in nihče ne more tajiti tudi Krekov največji nasprotnik ne, da je dr. Krek neumoren in vstrajen delavec. Krekov zgled nam izpričuje, kako lepe uspehe doseza oni, ki dela smotreno, ki se z vnemo in ljubeznijo v srcu do naroda prime dela za splošno blaginjo in srečo posebno ubogega ljudstva. Poudarjati pa moramo še posebno, da je bil Krek pri Vsem svojem velikanskem delu in trudu nesebičen. Nikdar ni nastop;l sebi v korist; ostal je ubog do sedanjih dni. Slovensko ljudstvo mu je za njegov trud in delo in uspehe po svoje hvaležno. V znak hvaležnosti visi v vsaki hiši v selški dolini, ki je Kreku posebno pri srcu, poleg preprostih svetih podob tudi Krekova slika. Krekove zasluge za probudo slovenskega naroda, za mnoge nove misli in ideje, ki jih e zasejal med slovensko ljudstvo, radi priznamo tudi mi napredni slovenski učitelji, četudi nam je pred leti sezidal v „Slovencu" sramotilen „Pons asinorum". Ta članek je velik madež na Krekovem uspešnem delu in to tem bolj, ker je sam učiteljev sin. D t KRISTJAN BOGATEČ. 19. febr. t. 1. je umrl vrli, zaslužni mož, a do zdaj ni nihče napisal najkrajšega ne-krologa o njem v našem stanovskem listu! Krvavelo mi je srce ob tem in rad bi bil že prej posvetil milemu prijatelju te skromne vrste. Toda revež sem, že več mesecev se boreč s kruto in trdovratno boleznijo. Poleg drugih nadlog sta mi onemogli desna noga in roka. Le z veliko težavo in v sili kaj malega „zahiroglifim" (kakor bi dejal moj prijatelj in tovariš Krajnik), t. j. napišem tako, da je težko čitati.,. No, '.ate mili moj Kristjan, ki si se spominjal name celo v zadnjih vzdihih na smrtni postelji, zate se žrtvujem, pošiljajoč v dežel te skromne vrste. Vi, g. urednik pa tudi porečete o meni,- ko mi zapoje mrtvaški zvonček: Fidelis usque ad mortem!... O Bogatcu ne bodem podaja! obširnih životopisnih črtic, saj jih tudi nimam pri rokah. Vem in omenjam le toliko, da se je rodil preprostih staršev sin na Proseku pri Trstu leta 1858. Učiteljišče je dovršil leta 1879. v Kopru. Služboval je v Divači v Ricmanjih in kot nadučitelj v Podgradu v voiovskem okraju, odkoder je šel izmučen in po mnogih prevarah v pokoj, naselivši se na svojem posestvu v Ricmanjih. Seznanil sem se z Bogatcem leta 1879. kot učitelj v Lokvi pri Divači. Bil je moj bližnji sosed. Lepega dne, ko sem poučeval otroke gostilničarja-veleposestnika gosp. Muhe na vrtu, privede gospa Muhova mladega gospoda k meni na vrt, češ: Tu Vam predstavljam Vašega kolego-soseda, gosp. Kri s t. Bogatcal" Šinil sem izza mize ter podal roko prijaznemu, lepemu, visokostasnemu mladeniču. Potem sva sedla k steklenici bržanke. V daljšem pogovoru sem takoj spoznal, da imam pred sabo globokočutnega, blagega kolego, navdušenega Slovana. Ob tej priliki sva sklenila prijateljstvo, ki naju je vezalo do njegove smrti. Odslej sva drug k drugemu hodila v pósete. Imel je Bogateč krasen glas (bas) in večkrat mije ob nedeljah hodil pomagat na kor. Živo se še spominjam, kako je imponiral v cerkvi s svojim zvonkim glasom. Kasneje se je preselil v Ricmanje. Tam si je izvolil družico za življenje, hčerko po-sestnika-gostilničaija MarijoPangrčevo. Moj Bog, kako lep in srečen par je bil to on krasen „moro", ona lepa blondinka mlada ko rosa! Lepe so bile urice, ki sert jih doživel ž njima v Ricmanjih ob polni} „majolikah!" Družina se jima je množil; in oba sta bila polna ljubezni in skrbi z; svoje otroke. Ne spominjam se več, zakaj je Bo gatec sprejel nadučiteljsko mesto v Pod gradu, vem pa, da se tam ni počutil sreč nega. V nekem pismu mi piše med drugim „Jaz in msma sva se postarala. Vzrok je med drugim — kraj: Najlepša leta nam ginejo v kraju, ki za nas — ni! Ni za nas, za sinove in hčere sinje Adrije, za nas „rnandrijarje!" Mi smo za „tam-doli'', n« za „tu I" Nimamo na čem si pasti oči, ni vinogradov, ni oljke, ni morja, ni meščanstva : gola pustinja, ljudje se nam tudi pusti zde in — večna zima! Želimo si nazaj, nazaj, tja v jadranski raj! — A vkljub tem nepovoljnini razmeram je Bogateč ostal neutruden delavec na prosvetnem polju. Bil je tudi odbornik naše učiteljske „Zaveze" in nekaj časa celo nje podpredsednik. V upravnem odboru je bil od ustanovitve „Zaveze" leta 1889 do 1890, potem zopet od leta 1891 do 1900; I. podpredsednik je bil od leta 1896. do 1. 1899 Ob ustanavljanju „Zaveze" je bil pokojni Bogateč jako delaven med istrskimi tovariši ter je marljivo podpiral štajerske tovariše, ki so ustanavljali „Zavezo". Sme ga prišle vati med soustanovnike naše centralne organizacije. Za zboljšanje učiteljskih plač se je vneto potegoval in tudi dosti dosegel, kakor mi piše njegova soproga. Vedno je pisal in delal za blaginjo istrskega učiteljstva. Referati so bili vselej v njegovih rokah, dasi ni vselej vžival hvaležnost', zlasti od mlajšega naraščaja ne. Glede tega mi je sam pisal: „Kdo neki je pričel v Istri resno, odločno, požrtovalno ne glede na desno in na levo z besedo in peresom boriti se za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, nego ravno jaz? A koliko grenkih sem požri, koliko šikan, denunciacij, koliko zaničevanja, poniževanja, koliko zamere od gotove strani, od županov naših, od poslancev in od — kolegov celo! A sad tega uživajo sedaj oni, ki mirno sede in za to celo ne vedo!" — Lahko si je misliti, koliko je tudi trpel Bogateč ob teh razmerah, saj je imel č u-t e č e srce, kakor da je rojen pesnik. Zato so umi ive besede, ki mi jih je pisal o priliki: „Povem ti, da sem že celo leto na dopustu. Bil sem bolan, „življenja zmučen", ker res kljubujem vedno „osode viharjem". Bil sem zapleten tudi jaz v znano „Ricmanj-^ sko afero" s tem, da sem dal umrlega otroka — civilno pokopat. Imel sem tožbe, orožnika v hiši, klican sem bil na odgovor kot učitelj itd. Mnogo, mnogo, dragi Janko, bi si imela povedali. Kaj hočeš, življenje je pač tako: danes sem vesel, zadovoljen, jutri se spet čutim zmučenega, čmernega, želeč se s kom pogovoriti, „o življenja mladih dneh". Menja se: jeden dan tak, spet drugi tak, da bi človek z norel! Bili smo idealno vzgojeni — svet pa je — lump! Razumem te, Janko! Bog daj, da dospeš spet v naše, južne kraje! Priden si na literarnem polju, pero ti je uteha, radost, veselje v samotnih življenja dneh! Pozabil te narod ne bo!" — In na drugem mestu piše : „Da da, razpršeni smo po svetu, a vender spr .iine blage hranimo na mladostna leta! Imeli smo se radi, zdaj pri drugih se mi zdi vse „favš". Ideje, ideale smo gojili, zdaj je nekaterim le za žrelo mar! In še vedno, kar je lepo, kar je snažno in čedno, pravo in blago, — to nas veseli Taki tudi ostanemo mi — stari! Bog daj, da bi se še videli zdravi, da ne bi bilo treba še „ne-krologov". Da bi se videli in veselili v naših krajih — pri morju — upajmo!" — Ubogi prijatelj, preblaga duša! Ne bomo se videli nikoli več in slutil nisem, da bom tudi tebi jaz pisal nekrolog, dasi ne vem, kdo ga bo za mano pisal, ker strašno