PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana 7 gotovini . Ppfia 70 Ur Abb. postale I grappo v^clld 4 1IJT Leto XXV. SL 209 (7403) TRST, torek, 9. septembra 1969 VROČA SINDIKALNA JESEN SE JE ZAČELA PREKINJENA POGAJANJA Z ZVEZO INDUSTRIJCEV: V ČETRTEK SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV Tajništva treh sindikatov so soglasno zavrnila zahtevo predstavnikov «Conf-wdustrie», naj bi delavske organizacije postale «pogodbeni žandar» in omejevale borbene pobude delavcev v tovarnah - Poudarjena veljavnost in aktualnost neposrednih pogajanj v podjetjih piša zahtevane izjave. Takoj nato so se pogajanja prekinila in so se sestala tajništva treh kovinarskih sindikatov. • SANREMO, 8. — Neznanci so prejšnjo noč vdrli v sanremski sedež KPI ter ga pri tem izropali in razbili ciklostil in dva pisalna stroja. Menijo, da znaša gmotna škoda približno pol milijona ilr. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki pa ni do sedaj dala še pozitivnih rezultatov. Danes svečani pogreb Hošiminha MOSKVA, 8. — Pogreb umrlega vietnamskega predsednika Hošiminha bo danes. Tako je javil moskovski radio, ki je dodal, da sta zadeven sklep sprejela CK vietnamske delavske partije in vlada DR Viet Nam. Prej je vietnamska tiskovna agencija VIA napovedala, da bo pogreb po vsej verjetnosti 10. t.m. Medtem pa je sporočila kitajska tiskovna agencija »Hsinghua*, da je iz Pekinga odpotovala v Hanoj državno - partijska delegacija LRK, ki jo vodi član politbiroja KP Kitajske in podpredsednik državnega sveta LRK Li Hsien Nien. RIM, 8. — Tajništva treh kovinarskih sindikatov so po prekinitvi R°9ajanj s predstavništvom zveze industrijcev oklicala splošno vsedržav-1,0 24-urno stavko v vseh kovinarskih podjetjih, ki bo v četrtek, 11. ••ptembra. Poleg te stavke so tajništva treh sindikatov FIOM (CGIL), "ItM in FIM (CISL), ki so se takoj po prekinitvi pogajanj sestala na **uPnem sestanku, oklicala še nadaljnjih 24 delovnih ur (tri dni) **yke, ki jo bodo v posameznih pokrajinah organizirali v naslednjih ’y»h tednih. Navodila v zvezi s tem drugim delom stavkovnega giba-nl* bodo izdala pokrajinska vod-enotnih sindikatov. Od danes, ' toptembra pa se bodo delavci ^Povedali izvrševanju vsakršnih Rp*ebnil del, vštevši dela ob praznih. V zvezi s prekinitvijo pogajanj * zvezo industrijcev so tajništva kovinarskih sindikatov izdala Posebno sporočilo, v katerem se podarja, da so se delavski predstav-znašli vse od začetka pred nesprejemljivo zahtevo «Cinfindustrie*, “aJ_ podpišejo izjavo, da sprejema-*®. pred začetom pogajanj pre-»uso prejšnje, stare kolektivne de-0vne pogodbe, ki omejuje t. im. .Ozelenjeno obliko sindikalnih poga-)ani po podjetjih. Sindikalni predstavniki so se od-°cno uprli vsakršnemu omejevanju j^hiostojnosti delavcev in še posedi zahtevi industrijcev, naj bi pre-sindikalne organizacije neke jfote «žandarske vloge» do delav-ki bi hoteli v posameznih podrtjih ali v pokrajinah s skupnimi aaPori premostiti nekatera določila “torih delovnih pogodb. »Zveza in-Oustrijcev*. in še posebej vodstvo ‘Ota, se namreč zelo odločno zajemata zato, da bi se sindikati "ježah častili ■ enominutnim molkom. Tabor mladine, ki je privabil lepo število občinstva, se je zaključil s plesom. Izvajanje harmonikarskega orkestra «Miramair» je občinstvo spremljalo pozorno in ga nagradilo z zasluženim aplavzom. Pripomnimo lahko samo, da je škoda, da ni ansambel nastopil v zaprtem prostoru, saj so se mnogi tehnično dognani in občuteni pianissimi izgubljali v nemirnem vrvežu dela občinstva, zaradi česar so izvajane Umor mladega Todda je seveda razplamtel štiristoletno sovraštvo med katoličani in protestanti. Ti skušajo seveda prikazati svoje politične nasprotnike kot nekakšne marksistične in leninistične vpad-nike ,ki grozijo z vsesplošno socialno in politično revolucijo. V tem smislu govorijo predstavniki protestantov tudi v londonski spodnji zbornici, kjer skušajo prikazati vse te dogodke kot poskus cmednarod-ne socialistične revolucije*. Irski kardinal Conway je včeraj podal nekaj izjav v intervjuju posebnemu dopisniku agencije združenega katoliškega časopisja «ASCA». Po kardinalovem mnenju ne gre pri spopadih med katoličani in protestanti v Severni Irski za socialna ali verska nasprotja. Conway je med drugim omenil, da so delav-I ci, ki pripadajo obema veroizpove-dima, ostali ločeni in celo sovražno razpoloženi drug do drugega. Kardinal je prav tako podvomil, v . konkretnem primeru, o pomenu ekumenskega duha, kajti po njegovem mnenju se tako protestantovski kot katoliški skrajneži bojijo, da bi ta duh zmagal ter omajal njihove položaje. Kardinal Conway je prepričan, da gre samo za politično bitko. KRATKE VESTI • ANKARA, 8. — Ta teden bi moralo priti v Sredozemsko morje približno 20 sovjetskih vojaških ladij. Med temi naj bi bilo večje število križark, rušilcev, lovcev in podmornic Ta teden pa bosta odplula v Črno morje dva ameriška rušilca «Perry» in «Norris», ki bosta ostala v bližini sovjetske obale približno štiri dni. • NEW YORK, 8. - Danes so s Kube izgnali ameriškega časnikarja F en tona Wheelerja, ki je bil dopisnik Associated Pressa. Izjavili so, da je moral odpotovati danes zjutraj takoj, ker so kubanske oblasti ugotovile, da je imel redne stike z ameriško obveščevalno služ bo CIA. Oba sta se v svojem govoru sporo- OVU tfV T Uf VAh M . —------ —"n nila tudi umrlega vietnamskega | učinkovitosti. skladbe izgubile mnogo na svoja .................................................m,,,,,,,,,,.Iimnmmi.n Ob stoletnici ljudskega tabora na Kalcu mu........................................ TABOR NAPREDNE MLADINE NA OPČINAH OD SINOČI V OKVIRU 11. SŠI V PADRIČAH Balinarski turnir že v polnem razmahu v Danes ob 20. uri nadaljevanje tekmovanja na dveh igriščih SZ Gaje V ZADNJI PREDPRVENSTVEN! TEKMI Triestina brez volje: s Portogruarom 0:0 V Padričah se je sinoči začel balinarski turnir letošnjih SŠI. Prireditev je prirva/bila ne le veliko Število igralcev, ampak tudi gledalcev, ki so prihiteli, da bi sledili igri svojih sovaščanov ln jih seveda tudi z navijanjem podprli. Prve borbe na obeh balinarskih stezah so pokazale, da si letos ne bo lahko priboriti naslova prvaka SŠI. Tako mlajši, kot tudi starejši balinarji so z občudovanja vredno točnostjo valili krogle proti balinčku in občinstvo je od časa do časa, s ploskanjem dalo deška svojemu zadovoljstvu nad prikazano igro. Po prvem večeru seveda še nikakor ni mogoče govoriti o favoritih, saj je nastopil šele manjši del tekmovalcev, razen tega pa tudi sestava ekip še ni znana. Pri mnogih ekipah je namreč prišlo do zamenjave soigralcev in tako seveda predstavljajo te dvojice različno moč od tiste, ki jo je pokazala prva sestava ekip. Sinočnji Izidi so bili naslednji: Igrišče A Anton Kalc in Ivan Gojča (Gaja) - Zlatan Bogateč in Nino Sirk (Vesna) 13:11 Viktor Milič ln Josip Simoneta (Kras) - Silvester Križma.nčič 1n Rudolf Marc (Zarja) 13:11. Igrišče B Bruno Guštin in LJiuibo Košuta (Vesna) - Franc Berdon In Oskar Guštin (Baričevi je) 13:10. Alojz žagar in Ivan Grgič (Gaja) - Miroslav žagar in Oskar Grgič (Gaja) 13:11. Izidi teh tekem torej jasno fcaže- Po eno kolajno so osvojile OBLO VEG, 8. — Evropsko pr verstvo v veslanju za ženske se je včeraj zaključilo na Vrbskem jezeru z oddajo naslovov. Najbolj u-apešne so taiie vealačice Sovjetske zveze, vzhodne Nemke pa so le malo zaostajale za svojimi tekmicami. Sovjetska zveza je osvojila tri zlate, eno srebrno, ln eno bronasto kolajno, vzhodnonemške bronasto kolajno, vzhodne Nemke pa dve zlati, dve srebrni in eno so osvojile Avstrija, Romunija ln essR. Jugoslovanski posadk! sta se mo rali zadovolji tl le z nastopi v malih finalah, kjer se je skitflstka jo, da so bile borbe napete in ostre. Drevi se bo turnir nadaljeval v Padričah z naslednjimi srečanji: Igrišče A Henrik Markuč ln Egon Perl-sutti (Vesna) - Anton Kalc in Ivan Gojča (Gaja). Viktor Milič in Josip Simoneta (Kras) - zmagovalec prejšnje tekme. Igrišče B Mirko Križmamčič in Lucijan Rrižmamčič (Zarja) • Bruno Guštin in Ljubo Košuta (Vesna). Alojz žagar in Ivan Grgič (Gaja) - zmagovalec prejšnje tekme. Tekme se bodo začele oh uri. OBVESTILU Organizacijski odbor U. SSI obvešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, sprejemal v uradnih urah prijave tekmovalcev in ekip v naslednjih rokih: DO 10. SEPTEMBRA: namizni tenis; DO 16. SEPTEMBRA: košarka, bližanje,- planinsko orientacijski pohod, atletika (MO, ŽE, MI, ME) badmiton in šah; DO 2. OKTOBRA: «med dvema ognjema., atletika (NI in NE) ter streljanje- še Avstrija, Romunija in ČSSR Budimševičava uvrstila na 11., Bu-lata - Franov pa v douible scullu na 9. mesto. Kriška Vesna Je v nedeljski prijateljski tekmi premagala enajsterico OR Provlncla 4:0 (0:0). • • • Tržaška Liber ta« Je v nedeljo premagala v prijateljski tekmi pro-seško Primorje 3:1 (1:1), Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čim prej. Ker mora letos imeti vsak tekmovalec za nastop na igrah izkaznico, vabi OO II. SSI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SSI ter jih nato tzpoljnjene prinesejo zopet v urad zaradi registracije. • * * SD Zarja vabi, kot organizator letošnjega odbojkarskega tekmovanja 11. SŠI za članice in mladinke, vsa društva, ki so se prijavila za to tekmovanje, da se udeleže žrebanja nasprotnikov, ki bo danes 9. t. m. ob 21. uri na društvenem sedežu v Bazovici. Društva, ki so za turnir članic ali mladink prijavila po več kot 12 igralk naj (če tega še niso storile) v najkrajšem času sporoče, če bodo v odgovarjajoči starostni kategoriji nastopala z eno ali dvema ekipama. V nasprotnem primeru bo organizator štel katerokoli število prijavljenih igralk v isti starostni kategoriji za eno samo ekipo. • * « Organizator moške odbojke na 15. SŠI, PD I. Cankar, obvešča predstavnike društev, ki so se pri javila za moško odbojko (MO in Ml), da bo žrebanje nasprotnikov jutri, 10. t. m. ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu, Ul. Mon-tecchi 6. Predstavniki društev so vabljeni, da se žrebanja udeleže. Nekaj sprememb v pravilnikih SŠI V pravilnike raznih športov letošnjih SSI so morali organizatorji vnesti nekaj sprememb. Tako so pri plavanju moško progo 100 m prosto skrajšali na 66 m, uvedla pa so — poileg drugih — tudi 33 m metuljček moški. V namiznem tenisu bo pravilnik nekoliko skrajšan in bodo v glavnem odpadle točke 5., 10., 12. in del točke 13. Popravljeni pravilnik borno objavili v kratkem. V moški odbojki Je bil pomotoma Objavljen nepravi datum rojstnega leta mladincev. V mladinski kategoriji lahko nastopajo tudi mladinci, ki so rojeni leta 1951 ali kasneje (ln ne le leta 1952, kot je bilo prvotno objavljeno). Zaradi te napačne objave, lahko društva izjemama še naknadno prijavijo svoje mladinske ekipe, če bi to želela, in sicer do Jutri do 13. ure na uradu SŠI. Za vsa društva, ki so prijavila v isti kategoriji za odbojkarsko tekmovanje (MO, ŽE, ME, MI) ve' kat eno svojo ekipo, pa velja obveza, da morajo pred žrebanjem prijaviti poimensko postavo prijavljenih moštev ln sicer za vsako ekipo najmanj 6 igralcev oz. igralk Društvo, ki bi tega ne storilo, bo lahko nastopilo le z eno samo ekipo. Organizatorji so podvzedl ta u-lcrep, da bi lahko določili nosilca skupin. ATLETIKA VIAREGGIO, &. — Med atletskim mitingom v Viareggiu je Franco Arese izboljšal danes s časom 5’03”4 Italijanski rekord na 2000 m. Prejišnjl rekord je od maja 1967. leta pripadal s 5’08” Renzu FinelHju. Evropski In svetovni re kord pripadata s 4'56”2 Francozu Michelu Jazyju. 1. — 1. Toscan 2. Zizi 2 2. — 1. Orvieto 2 2. Gudula 2 3. — 1. Decadramma X 2. Giullare X 4. — 1. Bleriot 2 2. Fustel 1 5. — 1. Cabochard 1 2. Willer X 6. — 1. Quemada X 2. Dexer 2 KVOTE 12 — 2.045.489 11 — 78.672 10 — 6.756 MONZA, 8. — Po razburljivi ddri ki ln še bolj razburljivem zaključku mednarodne dirka avtomobilov formule 1 za VeMko nagrado Ita-lije, je zmaga pripadla Škotu Ja-ckiju Stewartu, kd si je, pa čeprav manjkajo še tri dirke, matematično zagotovil naslov svetovnega prvaka 1969 Na drugo mesto se Je uvrstil Avstrijec Jochen Rdmdt, ki je bd med poskusnimi vožnjami najhl-trejišd ln so ga imeli za favorita. Toda Stevvart Je dal vse te sebe, njegovo vozilo je brezhibno delovalo ln tako zasluženo privozilo PORTOGRUARO - TRIESTINA 0:0 PORTOGRUARO: Rigam on ti (Farti), Scarpa, Zanella; Nadalut-tl, Tonetiti, Ohiarveslo; Biasotto (Azzoml), Mazzoleni, Pagura, Fla-borea, Tosebto. TRIESTINA: Colov&tti, Kuk, MarbineHi; Del Plcoolo, Sadar, Var-nier; Tumiatti (Moretti), Giaco-mimi, Padna, Moretti (Scala), Si-gairinl. SODNIK: Tanderinl te Benetk. Kotov Je bilo 4:4. V 5’ se Je poškodoval domači vratar Rlgamon-tt, ki je zapustil igrišče. Proti kom cu polčasa se je poškodoval tudi Tumiatti Zadnji prijateljski nastop Trle sline, ki bo drugo nedeljo že odigrala prvo prvenstveno tekmo v Lecou, nd pobrdil dosedanjega dobrega vtisa moštva. Razen nekate rih igralcev, katerih kondicija Je že dosegla standardni nivo, Je bile pri vseh spoznati še veliko ne zanesljivosti in nevigrancotl. Ob ramtaa, v kateri sta se le Kuk in pazljivi Sadar zadovoljivo premi Ital a, je imela z gibčnimi ln bor benimi domačini veliko dela ln se je nekajkrat le po sreči rešila. V drugem polčasu je na primer Colovattt že klonil, ko je prečka odbila Nadalubtijev strel na prazna vrata. Nekaj pozitivnega Je bilo videti le na sredini Igrišča, kjer Je Varnier končno Izpolnil želje tre nerja ln učinkovito dialogi ral z odličnim Giacomlnljem in z vedno zanesljiivejtšim Morettijem. Trener Trevlsan Je sicer hotel v drugem polčasu poslati ravno mladega prvo skozi cilj, Najihdtrejšl krog pa je zabeležil Francoz Jean Pleme Beltodse z «Matra Ford*: 242,967 km na uro. Vrstni red na dlje dirke v Monzi je naslednji: 1. JACKIE STEVVART (VB) -«Mabra Ford* — 191 km v 1.39’11”26 s poprečno hitrostjo 236,522 km/h; 2. Jochen Rlndt (Avstrija) — «Lotus Ford* - 1.39’H"34; 3. Jean Pleme Beltolse (Franclja) — «Matra Ford* — 1.39’11”43: 4. Bruce McLaren (N. Zel.) — ((McLaren Ford* — 1.39'U”45 5. Plerrs Oourage (VB) — Bra- Morebtija v krilsko vrsto, toda program se mu je izjalovil zaradi poškodbe Tumiattija, ki je po odmoru ostal izven igrišča. Na vsak način pa Je majica štev. S za sedaj oddana Vamteru. kJ bi moral vsek čas doseči standamo gro. Negotovi Je bil tudi napad, kt s* Je sicer do sedaj še najbolj Izkazal. V slabem dnevu Slgarlnlja ln Scale, Je bila vsa teža premaknjena na sredino igrišča, kjer je aktivni Palna z Giacomlntjevo pomočjo izvedel nekaj zanimivih prodorov. Krili sploh nista prišli do Izraza: Sigarlni Je zapadel v abullč-nost, ki je bila zanj značilna lani, Tumiatti pa je kljub požrtvovalnosti le redkokdaj poslal kakšen zadovoljiv kros pred domača vrata. Trevlsan je po tekmi govoril o ležernosti Igralcev, katerim so morda pohvale dale preveč samozavesti Na vsak način pa je prvenstvo že pri startu ln sl tržaško moštvo ne more več dovoliti lahkomiselnosti ln odmorov. Pobudo so Imeli stalno domačim V 20’ ln 27’ je sicer Paina dvakrat za las zgrešil vrata, toda najlepšo priložnost je Imel Portogruaro, ko je v 37’ Colovattl z odličnim posegom ubranil Mazzoleni Jev strel Tudi v drugem polčasu nd bilo veliko nevarnih prodorov, že smo omenili, da je Nadalubtl po lepem prodoru, ki je popolnoma presenetil tržaško obrambo, zadel drog. Trle-silna pa bt kmalu dosegla zmagoviti gol v 88’, ko Je Fortl komaj odbil v kot silovit Painov strel. bham BT 26 — 1.39’44’’70; 6. Pedro Rodriguez (Meh.) — ((Ferrari*; 7. Denis Hulme (N. Zel.) — «Mc Laren Ford); 8. Joseph Sdlfert (Švica) — ((Lotus Ford*; 10. Jack lok* (Belgija) — «Brabham* itd Lestvica za svetovni naslov (po 8 dirkah) 1. Stewait 60 točk (svet. prvak) 2. McLaren 24 3. Iokx 22 4. Hill 19 5. Beltolse 16 Itd. ................................■lini......................................................................... mi A N Ji EVROPSKO PRVENSTVO Tri zlate za SZ ve za vz. Nemke AVTOMOBILIZEM ZA VELIKO NAGRADO ITALIJE Jatkie Steward praktično osvojil v Monzi naslov svetovnega prvaka V v Čeprav manjkajo še tri dirke, Škota ne more nihče ogrožati belfi ihCRNB BFRIKR e Nigerija Država, ki je vredna drugačnega slovesa 44. Datum za popolno neodvisnost je bil določen na prvi oktober 1960. Decembra 1959 so bile zadnje volitve. V zakonodajni skupščini je sever dobil 142 sedežev, Zik 89, Yorobuvci 73 in neodvisni 8. Vlado je sestavila koalicija severnjakov in Zikove stranke. To je bilo krhko, in nevarno zavezništvo med dvema nasprotujočima si silama. Tako je Nigerija dočakala neodvisnost. Nigerijska neodvisnost je bila važnejša od ganske, ki je imela skoro simboličen pomen. Nigerija je bila ena izmed največjih afriških držav poleg Sudana in Konga, ki je postal tudi neodvisen nekaj mesecev prej in je dajal zelo slab zgled. Nigerijo je čakala naloga, da pokaže, da so Afričani kos problemom velikih dežel, tudi med jezikovnimi, plemenskimi, verskimi in gospodarskimi ovirami A Nigerijci niso dokazali nič. Neodvisnost je prinesla le eno vidnejšo spremembo; namesto prejšnjih treh pokrajin so bile sedaj štiri; zadnja je bila srednje-zahodna pokrajina, stisnjena med Ibovci in Yorubovci. V vsaki pokrajini je ostala na oblasti stranka prevladujočega plemena: NPC na severu, AG, Akcijska skupina Obafema Avvolovva na zahodu in Zikova NCNC na vzhodu. Predsednik republike je postal Tafawa Nigerijsko gospodarstvo je občutilo vpliv kolonializma v isti meri kot politična gibanja. Industrija je bila popolnoma odvisna od tujih investicij, ki so navadno bile v protislovju z razvojnimi potrebami. Kmetijstvo je bilo odvisno od monokultur, tujci so služili z izvažanjem surovin, o težki industriji pa se ni govorilo kljub prisotnosti ležišč premoga in petroleja. Tuji kapitali so pritekali, do 90 milijonov dolarjev letno in kljub protislovjem je gospodarstvo napredovalo. Ob prvih političnih volitvah po neodvisnosti je vsa politična šibkost države prišla na dan in Nigerija se je zamajala. Sever in jug sta se vzajemno obtoževala, da sta potvorila izide ljudskega štetja, da bi tako lahko prevzela nadzorstvo nad zvezno vlado. Splošne volitve januarja 1965 so bile v razžarjenem ozračju. Koalicija med NCNC in NPC je visela na niti. Neredi so se spreminjali v kaos. Politična borba za izvolitev 312 predstavnikov se je izrodila v nasprotje demokracije. Nasprotniki so drug drugemu motili zborovanja, razprševali poslušalce: na severu so dale oblasti nezakonito zapreti 40 voditeljev opozicije in preprečile vpis v kandidatne sezname drugim dvajsetim. Voditelji so zahtevali razveljavitev izidov, grozili so z odcepitvami 15. januarja 1966 je vojska napravila državni udar. Tafawa Ba-leva in mnogo drugih severnih voditeljev je bilo ubitih. Sestavljena je bila nova vlada, ki pa ni bila točen izraz sil, ki so izvedle udar, ker je oblast medtem prevzel Ironsi, visok častnik plemena Ibo. Narod je bil skoro naklonjen padcu pokvarjene Balewove vlade, a pričakoval je, da se bo z novo vlado spremenil način vladanja. Ironsi tega ni storil Res je hotel preklicati federativni sistem in ustvariti osrednjo oblast, a to oblast je izkoriščal kot Tafawa Balevva. Ta je izkoriščal jug v korist severa, Ironsi bi izkoriščal sever v korist juga. Ironsi je imel priliko In oblast, da bi ublažil pokrajinska nasprotovanja, skušal pa jih je uzakoniti v korist enega samega plemena, v korist Ibovcev, ki niso bili tako priljubljeni in spoštovani, da bi ostala plemena verjela v plemenitost namenov njihovih voditeljev. Kot vsi narodi in kot posamezne osebe. Imajo tudi Ibo dve plati. Ena je njihova dojemljivost za napredek, druga pa je izkoriščanje tega napredka sebi v korist, in o tem bi vedeli drugi nigerijski narodi povedati marsikaj. Poleg sodelovanja Ibov z belimi lovci na sužnje na račun severnih ljudstev, imajo severnjaki še nekaj pomislekov pri sprejemanju oziroma odklanjanju Ibovske nadoblasti. Ibo so se prvi pokristjanili. S tem so prehiteli druga nigerijska ljudstva v angleški naklonjenosti. Ibo so prvi prišli v angleško upr*' vo, Ibo so prvi razvili trgov** meščanstvo, ki je sodelovalo Angleži in jim lajšalo P10”0?,, notranjost, da je pri tem zasluzi* • Haussa, ki so se zadnji vd Angležem, so ostali največ c odrezani od angleške kulture, to se jim je maščevalo. Juzn-1 so jih izkoriščali kot ceneno lovno silo, kot se dogaja v v deželah, kjer sta razvojna ja v eni sami meji, to je. *J sta v isti državi vključeni raz in manj razvito področje. • Podrobnost: Ojukvu, Yr**, poveljnik biafrskih čet je sin ga najbogatejših Ibov. Njeg°v je milijarder in zelo verjetno tistih, ki bi imel največjo kor od ibovske neodvisnosti, ce * nadoblasti v centralizirani Ibovska nadoblast ni trajala go, le pol leta. 29. julija ^ ob-severnjaki izvedb protiudar. last je prevzel visoki oficir won. Ironsi je bil ubit, in ne s on. Na severu, kjer so živeb * . ci, so se začeli pokoli, katef lahko imenoval pogrome. b ljudsko sovraštvo severnih Ple se je zneslo nad najbližjinu P stavniki ibovskih »zatiralcev*, nekaj dneh je bilo ubitih * ■ Ibov. ... t Ibo so odgovorili na nasul nasiljem. 30. oktobra 1966 je P f vozil v njihovo pokrajino via 400 Haussami, ki so neprevi°» prišli po opravkih; bili so vsi Pj klani. Rahlo ravnotežje med „ jimi plemeni, katero so Ang* prepustili domačinom, ob ne?~0 nosti, se je podrlo. Ibo so b iz vseh vodilnih mest, ki 50 ,Jef imeli zunaj svoje pokrajine, se niso čutile varni. NigeriJ padala v kaos. j0 Pogromi so privedli Ibovce prepričanja, da je neodvisnost hove pokrajine neobhodno P?1 na za njihov obstoj. Pod Pr,t|f ^ tega ljudskega mnenja, katem potrjevalo divjanje nad severu so morali kloniti tuai nejši ibovski voditelji, kot A ve, ki je privolil na secesijo nji trenutek, ko je bila skoro UDal na zmago Biafre, ker ~ . Francija prevzela tamkajšnji ^ trolej, katerega je do seid*J v Julija 1968 pa je bilo pnPJ^.nil* 3000 mrtvih na teden. ’ je lakota. Januarja 1969 jc ^ v narodna organizacija UNIL [I)j-cenila žrtve same lakote d ,fi, ... • v P1*, lijon in pol, zlasti otrok Siera Leone Trudni junaki so jo skupili Sierra Leone je po nastanku podobna le eni afriški deželi: Liberiji. Belci so ustanovili obe državi črncem iz »dobrodelnih* namenov. Liberijo so ustanovile ZDA, Sierro Leone pa Anglija. Bilo je v času, ko so Angleži proglasili nezakonitost trgovine s sužnji. Da bi dali večjo utemeljenost svojim besedam, so ustanovili posebno državo za osvobojene čmce. Leta 1787 so poslali na obalo današnje Sierre Leone 4000 osvobojenih sužnjev, tem so dodali 30 žensk, katere so polovili po londonskih predmestjih, in po kate- rih se ni nihče jokal. Sierrl Leone 30.000 potomC^v, k> prvih in poznejših priselje0 so se postavili nad ostalo če prebivalstvo. Zgodilo se je isto lcot.r,Lt, ^ riji. črnci so dobili m°f\n čfT se lahko vedejo kot bele*. . D' ci so se vedli točno kot o berija je danes sramota ..a d* ške intelektualce in ie včeraj sramota za ves *o „ ylmerno pripravljajo na Hj' Vs® stare arheološke spo-ilj obnovili in uredili, na-li j” vodo po vsem mestecu, jjjj. obrežje, izdelali nov ur-W oačrt in postavili spet Sta. v*bkemu škofu Grguru "il m: ®P°menik, ki ga je na-^Ieštrovib- (U vj Nina je sodelovalo ve-tinskih podjetij, ki so p Pa ■ nanbna sredstva, še J® napravilo samo pre-^ mo‘ra^° še krep-l*j rJ/^kave. da se uresni- k?®orti, ki jih predvideva 1 L S Vsa dela za obnovo Si ,b«nembnega mesteca v *W°dovini. J > H V teh dneh, ko se toliko piše o vietnamskem voditelju Hošimin-hu, je bilo rečeno tudi marsikaj, kar prav gotovo ne ustreza resnici. Zato bo tembolj dobrodošla knjiga, ki bo v kratkem izšla pri založbi Editori Riumti. Gre za kratek vendar popoln življenjepis vietnamskega državnika in azijskega ideologa, ki bo izšel že v prihodnjih dneh in ki ga je napisal predsednik vietnamskega parlamenta Truongking, eden najtesnejših Ho-šiminhovih sodelavcev. Avtor je razdelil knjigo v tri dele: v prvem delu prikaže življenje veikega političnega voditelja in državnika, v drugem delu prikaže njegovo politično usmeritev, v tretjem pa opiše Hošiminha kot človeka in njegovo revolucionarno etiko. Prijavljenih že 317 filmov RIM, 8. — Italijanska filmska podjetja ter tuja filmska podjetja, ki pa delujejo v Italiji, so za sezono 1969—1970 napovedala, da bodo izdelala 317 filmov. Od tega odpade 159 filmov ali nekaj nad 50 odst. na povsem italijanske filme ali na koprodukcijo, ostala polovica pa odpade m filme tujih družb, ki bodo delale v Italiji ali tujih družb s sedežem v Italiji, ki bodo delale v tujini. Največ filmov je napovedala družba «Titanus», ki namerava izdelati 36 filmov. Od teh je 21 «nacionalnih naslovov*. Sledi nato družba «DCI*, ki je napovedala 26 filmov, od katerih pa bo kar 20 tujih, družba *EllRO» pa bo izdelala 21 filmov, od katerih bo 16 italijanskih, 5 pa tujih. Kar zadeva tuja podjetja, največ italijanskih filmov je prevzela družba Paramount, ki bo izdelala 17 filmov, od teh pa kar 7 ita- lijanskih. Družba «GE1AD* pa na-• poveduje 14 filmov, od tega štiri italijanske. - L,'"‘UT » mi I A V it v programirani proizvodnji za b v^ rekel Mastro' sezono 1969-1970 se prečhridevajo vsa dela za nimnm filmi najrazličnejših slogov in najrazličnejših vsebin. Seveda bo tudi v tej sezoni veliko erotike ................................................... K s VOSU NA KNJIŽNI POLICI ftjiga o plazilcih peta knjiga Ilustrirane enciklopedije živali Strokovnjaki lahko samo j tb\rv° Poročamo o novi knji-KUSTRIRANA ENC1-Stniie fci jo izdaja V založim Mladinska ponavljali tega, kar S' a!,' že ob izidu prejšnjih ; ^Posvečenih sesalcem, riško ■ dvoživkam. Gre za kjo^io živalske enciklope-%eJ? °b sodelovanju najpro-svetovnih zoologov izit publedag v New Yor-r ki naj v poljudni, J;iferf30 strokovno neoporečni ■Ssti širokemu krogu lju- 4t, ki ° živalskega sveta; za < Sun?? sonimivo napisane, ki 1>rn izrednim slikovnim Podstavljajo doslej še ,Mlj * Primere. J1, knjigah, - vseh jih bo j bljffl turel sedaj pred nami j% posvečena plazilcem. na io strokovnjaca priro-»bt j® muzeja v Chicagu Karl X p Robert lngert. Oba sta .S, P°na herpetologa — stro-l1-JiJt *a Plazilce — oba avtor i'9ro»» nstuen*k del- Posedu-^ znanle' ki sta si ga h P Pa številnih populova-, d p-.etu in pri strokovnem Stti/Vfodoslovnem muzeju v ’ da lIa ata prav zato pokli-*r resat>^e.a knjigo o plazil-le. Plana knjiga verjet V t)epe^e delo c teh živalih. k0®, i/a.lo še posebno za nas jV ..J "mamo o plazilcih bolj , ‘^raturo. So rfdjio je> da v te) knjigi re d V podatke o plazilcih, S jŠ0veP>ji, kar bo za slo 1. ?rei7' ca še posebej drago-^jjket 3;^ca Hih Isteničeva m kre.^?lea še posebej drago-A(tia^ca Hill Isteničeva n I sta delo dopolnila z naj A ^Podatki o plazilcih, Ki \Wia. navedla Pa li? rif^kov o a, Pnejši , nQših krajih. iS Pin-.^°9^aviu’ ki govori o j s’ navedla pa sta tudi °v o literaturi, stro-podatd o k H Dl iki -Rilcev v živalskem sv e Ve - SQmo izredno zanimivo S hr.| ?°j«o usodo teh živali iSi 10?ai danes, sledi šest k-taju, l^oe, ki govore o zel C' kut - rJOl, Krokodilih, lu t\a flh in kačah' V °k'’<- ^ 'sapi°^ (ek delov knjige pa poglavjih, posve-r i^nim družinam, pri Vs*Qn ni najrazličnejši pla-sneta. 1 knjigi dajeta SV? Posameznih plazilcev, “kJeta njih življenjske navade, razširjenost po svetu, njih nevarnost ter pač vse tisto, kar mora taka knjiga, namenjena širokemu krogu, vsebovati. Njuno pisanje je polno podrobnosti, toda izredno zanimivo. Ob prebiranju teh strani, zvemo toliko novega, da smo naravnost presenečeni, šele po prebiranju te knjige lahko spoznamo, kako malo smo vedeli o teh živalih, ki pa jih toliko različnih vrst živi na našem planetu. Zato nas njuno živahno pisanje priteguje k branju, obenem pa predstavlja kar najbolj popoln vodič po tem živalskem svetu. Zlasti še, ker je slikovno gradivo tako številno in tako popolno, da ga doslej nismo našli še v nobeni taki knjigi. Sploh je v knjigah Ilustrirane en ciklopedije živali slikovno gradivo, zlasti barvne fotografije, edinstve no. Toda pri krokodilih, kačah, žel vah, kuščarjih, ki jih prikazuje se danja knjiga o plazilcih, pa je to slikovno gradivo še toliko pomemb nejše. Gre torej za dragoceno do polnitev' tovrstne literature v slo venskem jeziku, za knjigo, ki bo skupaj z ostalimi knjigami žival ske enciklopedije dala našim lju dem pravo predstavo o živalskem svetu. Sl. Ru. Baletna šola v Kopru ima za seboj že vrsto let napornega, hkrati pa tudi uspešnega dela. Prav te dni, začenši z včerajšnjim dnem in z zaključkom v petek, 12. t.m., se vršijo na sedežu šole v Verdijevi ulici štev. 3 v Kopru vpisovanja in sicer od IX. do 12. ter od 16. do 18. ure. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniugggmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZVESELJIVA VEST ZA DIABETIKE Bolje bomo spoznali «zagonetni» insulin Angleška znanstvenica je odkrila strukturo molekule insulina in jo prikazala na zasedanju v New Yorku Z zdravnikovo pomočjo ali točneje s pomočjo zdravstva more človek, ki ga tare sladkorna bolezen ali strokovno povedano diabetes, živeti kolikor hoče dolgo. Le paziti mora na hrano, točno se držati reda in po nasvetih in predpisih zdravnika uživati določene pilule ali prejemati določena zdravila. In zanimivo je pri tem to, da zdravniki niti ne vedo, za kaj ta človek more s to boleznijo živeti tudi desetletja. In ko diabetik umre, noben zdravnik ne more točno reči, zakaj je umrl. oziroma, kako je do smrti prišlo. Zdravstvo namreč še vedno ugiba o osnovnih vzrokih sladkorne bolezni in vse do danes strokovnjakom ni uspelo pojasniti, kako najvažnejše sredstvo proti sladkorni bolezni — horrnop insulin — povzroča zmanjševŠffj^ sladkorji v krvi. Rekli smo, da zdravniki ugibajo in da še ne vedo. Verjetno pa bodo o vsem tem v kratkem poučeni, kajti ključ, ki vodi do teh spoznanj, do dokončnih odgovorov, je odkrila neka angleška strokovnjakinja, neka kemičarka. Na nedavnem, 8. mednarockiem kongresu za kristalografijo v Sto-ny Brooku v New Yorku je Angležinja prof. Dorothy Crowfoot Hodgkin v svojem referatu točno pojasnila položaj več kot 700 atomov, ki sestavljajo skrajno zapleteno molekulo insulina. In tako so medicinci dobili od kemika točen opis sredstva, ki ga že toliko časa predpisujejo svojim pacientom. Medicinci so prvi zvedeli, kako so razporejene hormonske sestavine, tako imenovane amino kisline, ki so tako pomembne za delovanje insulina. Na osnovi tega se more sklepati, kakšen učinek ima posamezna aminokislina: zmanjševanje količine sladkorja v krvi (kar se dejansko želi) in tudi kako prihaja do tega, da mnogi bolniki ne prenesejo vbrizganega insulina (kar ni niti priporočljivo niti zaželeno). Na osnovi tako temeljitega spoznanja mehanizma delovanja, napovedujejo strokovnjaki, bodo mogli kemiki izdelati tudi izboljšani insulin, to se pravi boljše sredstvo, kakršno je sedanje, ki pri precejšnjem delu pacientov povzroča tudi tako imenovane stranske motnje. Nekateri pa menijo, da bi se dale izdelati tudi različne formule insulina, ki bi bile pač prilagojene posameznim primerom sladkorne bolezni. V tem primeru bi imel zdravnik možnost izbirati med raznimi vrstami zdravila tisto, ki bi bilo za določen primer najprimernejše. Kemična formula insulina pa ni nova, izdelana je bila že pred štirinajstimi leti Leta 1955 je prav tako angleški kemik dr. Frederick S a n g er odkril kar 51 aminokislin (iz tolikih sestoji molekula) razporejenih v dveh tako imenovanih verigah, od katerih vse- llllllllllllllklllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllltllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllIMKHIIIIIIIIII OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zlahka res ne gre, toda šlo bo. Postavite se na stran nekoga, ki mu delajo krivico. BIK (od 21.4 do 20.5.) Svoj smoter bi utegnili doseči že v kratkem, če bo šlo vse po sreči. Nepozabno srečanje. •___ __________________I DVOJČKA (od 21.5. do 21.8.) Pojavile se bodo še nekatere zapreke, toda ne kdove kako pomembne. L)o- iiro knjigo v roke. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne butajte z glavo ob zid, ker ga ne boste prebili. Bodite previdni v pogovoru z nekim neznancem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nezmotljivo boste zadeli cilj, čeprav se je zdelo, da je to nemogoče Veder večer v družbi z dekletom. DEVICA (od 23.8. dr 22.9.) Slabo vam oe gre, zdi pa se, da vam bo šlo še boljše. Doživeli boste zanimivo pustolovščino. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nepričakovano velik dobiček. Vest iz tujine, ki vas bo razveselila. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Zavarujte Se pred napadom nekega konkurenta. Nekoliko poslabšano razpoloženje. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Optimizem je dober, treznost pa nič manj. Ne razočarajte svojih prijateljev z malodušnostjo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Trdo zagrabite za delo, pa boste uspeli Izpolnite neko svojo moralno dolžnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skle njeno zavezništvo .*> začelo dajati plodove. Ne dovolite-, da bi vas ljubljena oseba poniževala. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Težko vam je kaj svetovati, ko pa nasve tov ne upoštevate. Poravnajte čim prej neki dolg. buje A 21, B pa 30 aminokislin. V decembru 1963. leta se je kemiku prof. Helmuthu Zahnu iz Aachna v Zahodni Nemčiji posrečilo, da je napravil prvo umetno sintezo insulina. Dva pomembna strokovnjaka sta, kot vidimo, odkrila dva bistvena elementa na področju spoznavanja in uporabe insulina. Dr. Frederick Sanger je temeljiteje razčlenil strukturo ali kemično formulo insulina, prof. Helmuth Zahn pa je prišel do prve sinteze tega tako pomembnega sredstva Nikomur pa ni uspelo pojasniti, kako sta ti dve verigi, ti dve sestavini medsebojno povezani, celo kako je posamezna veriga aminokislin povezana v samem svojem okviru. In brez takšne slike, brez spoznanja strukture, se ni moglo pojasniti delovanje insulina. Zaradi lažjega razumevanja bomo rekli, da je v tem primeru balo in je podobno naslednjemu: vsakdo more videti šahovsko ploščo" s 64 polji in tudi vse figure na njej, toda vse to mu nič ne pomaga, da bi znal zaigrati partijo šaha, kaj šele, da bi odigral dobro partijo šaha. Strokovnjaki so se v primeru insulina znašli v istem položaju, šele položaj na šahovnici more pokazati, s katerimi figurami se more nasprotnik napasti, da bo uspeh igre, v primeru sladkorne bolezni uspeh nad boleznijo, pozitiven. To se pravi, da šele model insulina, ki ga je sestavila in prikazala Do-rothy Hodgkin omogoča analizo biokemične »šahovske partijo. A-minokisline v vsem tem klopku atomov komaj opazno povzročajo kak učinek. Kaže pa, da je aktiven le zunanji del molekule, ki prvi prihaja v stik s celicami. Prof. Dorothy Hodgkin, ki sicer poučuje na oxfordskem vseučilišču, je uspelo napraviti analizo modela molekule insulina s preprostim postopkom, ki je doslej omogočil pojasniti strukturo kakih šestih ali sedmih beljakovinastih sestavin s pomočjo rentgenske kri-stalografije. Rentgenski žarki, ki prodirajo skozi »luknje*, ki jih zasledimo v molekuli, ali celo med atomi, na neki način »spremenijo* svojo pot. svojo smer. «spremembah smeri* na Po teh raznih krajih morejo raziskovalci izračunati, kako so molekule sestavljene, točneje povedano, kako so atomi razporejeni v posamezni molekuli. Izredno zapletena struktura še bolj zapletenih sestavin, med katere spada insulin, pa se more prikazati šele s pomočjo nekakšne «igre». Prof. Dorothy Hodgkin je izločila iz molekule insulina lahke atome cinka in jih nadomestila s težkimi atomi svinca, urana in živega srebra. In ti težki atomi so na rentgenski sliki zelo izraziti. Raziskovalec je te atome izkoristil, da bi lokaliziral preostale atome. Seveda so merilne in računske naloge pri takšnem raziskovanju tolikšne, da jim človekove sposobnost j niso kos. To delo je prof. Hodgkin, kot je povedala na kongresu v New Yorku, poverila dvema robotoma ih sicer posebnemu avtomatskemu merilnemu aparatu, ki je kristal insulina obseval vedno iz novega kota; drugo delo pa je poverila posebnemu računskemu stroju. Pred nekaj dnevi je neki znani raziskovalec na tem področju izrazil mnenje, da tisti, ki bi od kril obliko molekule insulina, zasluži Nobelovo nagrado. Zakaj? Odgovor je zelo enostaven: povedali smo že, kako je molekula skrajno zapletena. Z druge strani pa vemo, da je na svetu vedno več ljudi, ki jih tare sladkorna bolezen. Strokovnjaki zatrjujejo celo, da bo sladkorna bolezen zajela še večji odstotek ljudi in da bo postala resno socialno zlo. In vendar prof. Dorothv Hodgkin po vsej verjetnosti ne bo dobila Nobelove najgrade, celo ne bo postala niti kandidat za to Dobila jo je namreč že pred petimi leti. Leta 1964 je dobila to visoko priznanje zaradi tega. ker je z isto metodo obdelala modele molekul penicilina in vitamina B 12. če bi ji se daj dali še eno Nobelovo nagrado, ki jo povsem zasluži, bi io dali dejansko le za ponovljeno delo, pa čeprav na drugem objektu. Josip Gorjan 80-letnik Goriški rojak Josip Gorjan je pred nedavnim praznoval 80-let-irco rojstva. Rodil se je v Gorici _ in se tam šolal ter se po končanem šolanju zaposlil v trgovski stroki. Delal je nekaj let v papirnici in knjigarni ter bil priljubljen v slovenskih goričkih krogih, kjer se je uveljavil v družbenih organizacijah. Zadnja leta pred vojno pa je delal v znani podgorski tovarni celuloze in papirja v časih, ko je vrelo ne samo narodno življenje, ampak so se pojavili prav v papirniški in zidarski stroki v Gorici in goriški okolici prvi organizirani nastopi slovenske socialne demokracije. Seveda je Gorjana pobrala v vojaške vrste prva mobilizacija ob izbruhu prve svetovne vojne. Vrnil se je takoj po končani svetovni vojni v razrušeno Gorico, potem ko je še opravil svojo dolžnost kot zaveden Slovenec v narodni straži. Z družino, ki je okusila vse težave begunskega življenja, je v Gorici v novi politični situaciji dobil službo pri deželnem odboru v oddelku za trojno škodo. Ni se pa odrekel javnemu delu in je posebno živahno delal v organizaciji slovenskih strank pri viharnih volitvah leta 1921. Dolgo ni trajala njegova služba v deželnem odboru, ker je fašizem sovražil %'eherno samoupravo in razpustil deželni odbor za Goriško, kjer so imeli skromno besedo tudi slovenski zastopniki. Šel je v Brkine, kjer je štiri leta opravljal službo občinskega tajnika na Premu. Kot Slovenec je mnogo pomagal ljudem, posebno ker je uradoval z ljudmi samo v slovenščini. Ko so spojili več malih brkinskih občin v eno, je vse te operacije izvedel Gorjan. Na Premu se mu je rodil sin Božidar, ki je kasneje kot partizanski borec opravljal odgovorne upravne, diplomatske in na koncu zakonodajne funkcije v novi Jugoslaviji in, kajpada po očetu, prevzel skrb za primorske Slovence z obeh strani meje. Ko je okoli 1926 napredovala totalizacija fašističnega režima, ki je vpeljal vo vseh slovenskih občinah fašistične imenovane po-deštate, ki so imeli seveda nalogo razgnati slovenske občmske tajnike in vse slovensko občinsko-osebje, so prišle težke ure za Gorjana Tudi on se ip znašel na : > t V j cesti z družino in brez službe. Dolgo je bil brez dela in je šele l. 1928 dobil službo v občinskem uradu v Boliunu pri Pazinu. Toda le za kratek čas. Fašizem ni trpel slovensk.h občinskih u-radnikov, prav tako ne v Istri. Že naslednje leto, torej 1929 so Gorjana odpusti i iz službe in ga kratkomalo izgnali iz Istre. Zbežati je moral v Jugoslavijo, kjer je trajalo v dobi gospodar ske krize precej do’go, da je spet dobil stalno za"osHt^v v upravni stroki pr banovini. Do druge svetovne vojne in do zasedbe je bilo le malo let in spet se je Gorjan izkazal, ko je preizkušnja leta 1941 terjala od vsakega Slovenca, da se izkaže v ' obrambi slovenske zemJje. Od vsega začetka ie delo' v Osvobrd ni fronti a njegov mlarfo'etni sin je odšel v partizane. Starejši rod na Primorskem se Josipa Gorjana sromrnja in mu žeh še mnogo zdravih in v-i-nih let. A. R, TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 »Pratika*; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Duo Perpich-Passaglia; 19.00 Jazz; 19.10 A. Spaini; Novinarji na delu; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.30 Gotovac: »Ero z onega sveta; 21.15 Pogled za kulise. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 Simf. koncert; 14.00 D v-ktalno gledališče. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Pisana glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Happening; 10.45 Znani popevkarji; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci: 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 14.35 Danes pojo, 15.00 Za mlade poslušalce; 16.30 Od popevke do popevke; 17.40 Uspele plošče; 18.00 Tretja stran; 18.30 Strani iz albuma; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Stare pesmi; 23.10 Orkester v večeru. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila. 3 30 Jutranje pesmi; 9.06 TOREK, 9. SEPTEMBRA 1969 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 11.30 Baritonist L. Quilico; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Pisan spored; 14.45 Nove pesmi; 15.45 Nove plošče; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Mladina in poletje; 19.15 Radijska priredba; 20.15 Wolf-Ferra ri: «1 quattro rusteghi*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Kako in zakaj; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Nastopa LitUe Tony; 14.00 Juke box; 15.18 Sopranistka Y. Macumoto; 16.00 Glasbeno-govorni spored; 17.10 Nove pesmi; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.00 Glasba in počitnice; 20.10 Radijska priredba; 22.10 Poje Aznavour III. PROGRAM 10.00 Kodaly, Bartok itd.; 11.15 Skladbe za pihala; 12.20 Operna glasba; 13.55 Sodobna ital. glasba; 14.30 Vivaldi, Galuppi itd.; 15.30 Simf. koncert; 18.15 Gospodarska rubrika; 18 30 Lahka glasba; 18.40 Psihologija dela; 19.15 Koncert; 20.25 «1 virtuosi di Roma*; 21.00 Glasba izven programa. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: Schumann in Ravel; 9.15 Polifonija; 10.20 Vzporedna glasba; 12.20 Iz Donizettijeve opere »La Favorita*. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila, 7.50 Danes za vas; 8 25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Spomini na šolska leta; 10.35 »Morda vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.'0 Divertimento in suita; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slov. narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Iz albuma skladb za mladino; 15.20 Koncert lahke glasbe; 16.40 Stara glasba; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Popoldanski koncert; 19.15 V torek na svidenje!, 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Vitala Ahačiča; 21.00 Shakespeare: »Vihar*; 21.46 Parada popevk; 23.15 Jugoslovanska glasba; 24.05 Mickiewicz: Iz Krimskih sonetov; 24.15 Plesni or kestri. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Law-rence-Del Bono: »Snaha*: 22.45 Četrt ure z Alainom Barrierejem. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ch. Kura uit; Lakota v Ameriki. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.10 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 10.30, 16.35 Ruščina; 19.45 Risanka; 19.55 Po Sloveniji; 20.15 Po sledeh napredka; 20.30 Plesni orkester RTV Zagreb; 21.35 Dober dan, žalost — film; 23.05 Dosežki medicine: Operacija kolka; 24.15 Waterpoio Italija-Jugo-slavija — posnetek iz Budimpešte. DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda Ob mladoturški revoluciji se porajajo časniki s čistim socialističnim publicdstičndm programom. Tako se na primer «Rabotničeska iskra» (Bitola-Solun-Sofija, 1909) bojuje za zaščito delavskih interesov. Poltednik «Socialistička zora» (Skopje, 1910) pa se že poraja kot glasilo skopljanske socialno demokratske organizacije. Na posebne razmere naletimo v Črni gori. Dr. Niko Martinovih ne navaja v svojem že omenjenem najnovejšem pregledu črnogorskih periodičnih tiskov nobenega časnika ali časopisa, ki naj bi bil domače glasilo socialno demokratske stranke. Sicer so cetinjski delavci ustanovili 1. 1907 «Cetinjsko delavsko drušivo», ki se ukvarja s kulturno umetniško dejavnostjo, pa v bistvu prehaja tudi na politično področje. Borilo se je za pravično nagrajevanje delavcev, za skrčenje delovnega časa, proti brezposelnosti in akordnemu delu. Ob organiziranju političnih stavk se je prek stolpcev delavskih časnikov in osebnih stikov povezovalo s socialno demokratskim gibanjem v Srhijd in Hrvatskd. Društveni emblem razodeva socialistično smer; dve delavski roki držita kladivo. Sploh so črnogorski oblastniki obravnavali cetinjsko organizacijo kot socialistično. Na splošno so črnogorski delavci, ki so simpatizirali s socialno demokracijo, prebirali predvsem časnike srbskih socialno demokratskih glasil. Socialistične napredne publicistične prvine pa kaže na primer že omenjeni «Čmogorac», prvi črnogorski časnik. 26) REVOLUCIONARNA, KOMUNISTIČNA PERIODIČNA PUBLICISTIKA 1. MED OBEMA VOJNAMA NA SLOVENSKEM Bakla oktobrske revolucije je vzburkala ves svet. Tudi slovenske ljudske množice. Pričevanje? Upor slovenskih vojakov v avstroogrski monarhiji: v Boki Kotorski in Judenburgu, v kraju Murau in v Radgona. Pa množični pobegi s fronte. Nadalje delavska mezdna gibanja in mirovni shodi. In tridnevna viniška republika v Bela krajini v aprilu 1919 ter prekmurska «Murska republika«. Obe sta bili pričevalen izraz silnega razočaranja ljudskih množic ob reakcionarnem režimu v kraljevini SHS. Ob zibelki stare Jugoslavije je neogibno stopilo v ospredje vprašanje, ki je terjalo nujno združitev proletariata jugoslovanskih narodov. Pred 50 leti je bila na zedinjevalnem kongresu 21 — 23. aprila 1919 v Beogradu ustanovljena ((Socialistična delavska stranka Jugoslavije ((komunistov)«. Na II kongresu v Vukovarju leta 1920 se je preimenovala v ((Komunistično partijo Jugoslavije« 11 aprLa 1920 pa je bila v Ljubljani ustanovljena Socialistična delavska stranka (komunistovi za Slovenijo, ki se je pridružila enotno sklenjenim vrstam revolucionarno zavednega jugoslovanskega proletariata. Prelomni miselni sunek je imel svoj odzvok tudi v stolpcih nove časniške in časopisn eizpovedne kvalitete, ki je vzklila na slovenskih tleh. Pod osatom, ki se je bohotno razrasel čez preperelo velesrbsko meščansko vladavino, je trdoživo vznikal, ponikai in spet vznikal tok revolucionarnega komunističnega periodičnega tiska na jugoslovanskih tleh. V razvojnem toku te periodične publicistike na Slovenskem opažamo naslednja razvojna obdobja: začetni poskusi, ustalitev prvi vrh, nasledniki, drugi vrh, preusmerjeni meščanski mladinski listi revolucionarna levialna publicistika. Začetni poskusi. Prvi napredni publicistični predhodniki. Socialno demokratična revija «Demokracija» (1918—19) razglaša v svojem prvem letniku publicistični program mlade protistarinsko obarvane opozicije, v drugem pa že izpoveduje gesla oktobrske komunistične revolucije. Tudi družinski mesečnik «Svoboda» (1919—20), ki ga urejuje Fran Albrecht kot pooblaščenec delavskega izobraževalnega društva ((Svoboda«, se ogreva za napredno publicistično misel Socialno politično revijo «Baklja» (1919) je uredil revolucionarni publicist Nino Furlanov izrazito komunističnem duhu 11. oktobra 1919 se pojavi tednik «Vstajenje» Zahteva združitev proletariata jugoslovanskih narodov v «mogočni, kompaktni Jugoslovanski socialistični delavski stranki (komunistov)« Zeli postati ((tribuna izkoriščanih in brezpravnih«. Cenzura ga je prepovedala Revolucionarno časniško pot je nadaljeval poltednik «Uie-din)enje» (1920). Vzdržal je le do osme izdaje. Oznanja mar-ksastačni socializem in zedinjenje slovenskega delovnega llud-stva z ostalim proletariatom. Drugo (sindikalno) «Ujedinjehje» (1920) se je kot desetdnevnik pretolklo le do 21. številke Tudi «Novemu železničarju« (1921), giasilu «3plošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«, je bilo usojeno le kratko življenje do 3 izdaje. Zavzema se za čiste strokovne organizacije, ki načelno zagovarjajo stališče neizprosnega razrednega boja. Podobna usoda je doletela tednik «Delo» (Ljubljana, 1921).'osrednje glasilo zedinjenega strokovno organiziranega delavstva Ju goslavije. Programska smer; «Le razredna zavednost solidarnost, enotnost, zedinjenje in požrtvovalnost bodo rešile delovno ljudstvo Jugoslavije« Nasilen oblastveni posežek je presekal njegovo publicistično pot. Pomembnejši publističm delež lahko prisodimo poltedniku «Rdeči praporu (Ljubliana. 1920), glasilu Socijalistič e delavske stranke Jugoslavije (komunistov), oziroma pozneje Komunistične stranke Jugoslavije Zastopa interese proletarskega razreda Slovenije in vsega sveta V svoji uvodni programski "besedi napoveduje, da bo ((stvarno, toda brezobzirno razkrinkaval politiko meščanskih, reakcionarnih, polmeščanskih in lažiso-ciabstičnih strank, ki zastopajo veleposestvo in kapital.« Nekaka časniška dvoživka je tednik «Delavske noviceu (Ljubljana, (1921—24) V ozadju sta bila Vladislav Fabiančič in Lovro Klemenčič s svojo skupino Emil Stefanovič je kot lastnik in odgovorni urednik le figuriral V prvem obdobju (do konca 1922) so se DN sicer zavzemale za enotno fronto revolucionarnega proletariata jugoslovanskih narodov proti sklenjeni fronti kapitala. Prav tako tudi za združitev in enotnost osrednjih strokovnih delavskih organizacij 26) Razen omenjenih pertodičnih tiskov ter že navedenih de) io spisom: lstonjski arhiv KPJ, fom III, IV in VI. Jugoslovanska štampa. Beograd 1911 (referati za srbski, lirvatsK), slovenski m bolgarski periodični tisk) Vuk Dragovič. brpska štampa izmedju dva rata. Beograd 1956. Bibliografski podaci o Crnoj gori i Boki Kotorskoj. Knj. Ul, sv. 1, 2 i 3. Cetinje 1958. Ljubiša Manojlovič: Svetozar Markovič. Beograd 1903 Moša Pijade: O Dimitriju Tueoviču. CZ. Ljubljana 19..0 Mihailo BjelJca: Prve vesti u Našoj štampi o oktoharskoj revoluciji Naša štampa 1967 Br. 152. Vinko Cesič: Prve radničke novine u Hrvalskoj u svretlu arhivskih dokumenata. Telegram 24. II. 1961 i 3. III. 1961 loro Karabegovič: «Glas slobode* (1969 29) t njegov značaj za proučavanje istorije radničkog pokreta u Bosni i Hercegovini. Ivan Katardiiev: Podari o socijalističkoj štampi u Makedon.ji od pojave prvog lista do balkanskih ratova. Hi stori js ki pregled, 1957. br 2. čedomil Mitrinovič; Savremena štampa. Beograd 1928 Jože Munda: Bibliografija delavskega tiska s-idBidemoKratskega razdobja na Slovenskem (1888—1920). Prispevki /.a zgodovino delavskega gibanja, 1962, štev. L Vlado Ostrič: Radnički prijatej - prvi radnički list u Hrvat-skoj Putevi revolucije, 1965, br. 5 Osamdesetih godina XIX veka u Beogradu. Godišniak grada Beograda, 1962—1963 Vojo Rajčevič: Prilog bibliografiji naprednih novina i časopisa izmedju dva rata Putovi revolucije, 1964, br 3-4. Prtbulja Sudhija: Radnička štampa u Bosni i Hercegovini do 1941. godine. Bibliotekarstvo, 1964, br. 2 Jovan Marjanovič: Bogata socijalistieka tradicija. Iz istorije napredne štampe. Naša štampa 1955. Br. 34. Veselin Masleša: Svetozar Markovič Ljubljana 1946. Napredna štampa u Srbiji, 1871—1949. Beograd 1949 Toma Milenkovič; Radnička štampa u jugaslovenskim zemljama Naša štampa, mart i april - maj 1569 Boro Mokrov: Makedonija i makedonski pokret u predilindanskoj štampi. Novinarstvo 1969 (1-2)----------Velika oktobarska revo- lucija na stuprima «Sodjalističke zore*. Novinarstvo 1967 (2—3). Novak Kilibairda: Osvrt na pisanje »Črnogorke*, prvog književno g glasila u Crnoj gori. Slobodan Nešovic: Borba za slobodu štampe u Srbiji od 1875 do 1912. godine. Novinarstvo 1968 (1—2). Dr. Fran Vatovec; Od ječi oktobarske revolucije u slovenačkoj periodičkoj puMiristid. Novinarstvo (Beograd) 1967 (2—3). (Nadaljevanje sledi) A Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.7, najnižja 19.7, ob 19. uri 23 1 stap„ zračni tlak 1016,9 rahlo raste, veter 15 km/h severovzhodnik, vlaga 49 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 9. septeoM« PETER Dt Sonce vzide ob 6.36 h> __ w. j 19.29 - Dolžina dneva D-« „.(] na vzide ob 3.44 in zatone o k . Jutri, SREDA, 1*. s'Pte” L nikita SPOMINSKA SLOVESNOST OB 39LETNICI FAŠISTIČNIH STRELOV Bazoviške žrtve proslavljamo bojem za naše narodne pravice Na slovesnosti pri spomeniku so govorili Bojan Brezigar za Odbor za proslavo bazoviških žrtev, Willer Bordon za ANPI in druge organizacije ter pni. Monlalcon za FIAP - Venci SKGZ, Odbora, ANPI, ANPPIA, ANED in Zveze borcev ter upokojencev iz Nove Gorice - Žalostinke je pel zbor «Lipa» »Bazoviški spomenik, ki ga ne tnore zrušiti nobena saia«, kot je zapisano v knjigi pričevanj iz tiste težke dobe pred 39 leta, je bil v nedeljo popoldne ponovno cilj romanja Judi, ki jim v srcih še ni zamrl odmev šestinpetdesetih strelov v taistem davnem septem-benskem jutru. Bdflo je 6. septembra 1930, ko so se v odjeku strelov utrnila mlada življenja Ferda Bidovca, Prana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, in danes, po 39 latih, prihaja do nas odmev takratnih strelov iz cevi, Sicer modernejših pušk, a prav tako naperjenih v prsi novih tdsočev borcev za svobodo, bratstvo med narodi, za socialno pravico, za mir. V tem diuhu in pod temi vtisi se je tudi v nedeljo zbrala na bezovski planoti, pred spomenikom množica, da bi s sicer običajnim:, Bojan Brezigar med govorom S zato pbčuteniml sredstvi, kot so cnaminiutni molk, slavnostni govori, borbene slovenske pesmi in polaganje vencev, počastila bazoviške junake, se ob njih spomnila še tiSOčev drugih ter ob njih podoživljala njihove plemenite želje in hrepenenja po pravičnejšem svetu. Nedeljsko mamfastacijo je pripravil Odbor za proslavo bazoviških žrtev, zato je tudi prva beseda med proslavo pripadla enemu od članov- odlbora in domačinu iz Bazovice, Mliiru Freslu, ki je z vabilom k enominutnemu molku začel spominsko svečanost. Nato je basovski moški pevski zbor «Lipa» zapel pod vodstvom Ivana Sancina žalostirtko «žrtvam». V slovenščini je zatem spregovoril v imenu Odlbora mladinec Bojan Brezigar. Poudaril je, «da so Mirje junaki diaM svoje življenje salto, da danes lahko živimo dru- gače, da v demokratični državi lahko na svoji zemlji govorimo svojem jeziku. Svoje življenje so dali zato, da se nam danes ni treba baitd orožnika, ki ga. srečamo na cesiti, da lahko na hišna vrata napišemo svoje pravo, nepopačeno ime». Nato je med kratkim orisom zgodovinskega ozadja, ki je karak-terizdralo tisto temačno dobo pred 39 leiti, med drugim dejal: ((Svobodni ljudje ne povzročajo vojne, ko pa se je ta začela, se vržejo v boj s podvojeno sito. Tisti, ki kot zvesti hlapci sledijo svojemu poveljniku, tega ne morejo storiti: njim pripadajo posamezne bdltke, končna zmaga pa je vedno v rokah svobodnih ljudi«. Svoje izvajanje je zatem prenesel na stvarne probleme, ki še vedno tarejo slovensko manjšino na naših tleh. Omenil je vrsto nerešenih vprašanj, kot so dvojezični napisi, nezadovoljivo reševanje poimenovanja ulic po slovenskih krajih, vprašanja ustanovitve slovenske strokovne šole n poudaril da maramo «stvar, do katere imamo pravico, glasno zahtevati«. Ko je nato omenil položaj vseh slovenskih šol in šotankov, je med drugim dejal: «Tukaj, na tem za nas svetem koščku slovenske zemlje, pa žeton izreči ostro kritiko tistim šolnikom, ki poučujejo na slovenski šoli a imen njihovih otrok na slovenskih šolah ne izsledimo. Naj se zavedajo, da s takim početjem pljuvajo na svoj jezik in na svojo domovino, de. zaničujejo spomin vseh tistih, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi«. Pevski zbor ((lipan as Bazovice je nato zapel žatostimko ((Vigred«, nakar je v imenu vsedržavnih borčevskih organizacij ANPI, ANPPIA in ANED spregovoril Wdller Bordon. V svojem govoru je poudaril predvsem misel, da je treba na kraju ustrelitve štirih slovenskih junakov, kjer se vsako teto zbirajo slovenski in italijanski antifašisti ne glede na strankarsko pripadnost, združiti njihovo pravično borbo v duhu z bortx> vseh tistih, ki se še danes po vsem svetu, od Španije in Grčije do Vietnama, od Južne Amerike do afriških držav, borijo proti vsakemu povratku fašističnega tiranstva in za uvel j a-viltev najosnovnejših človekovih pravic. Naj bi se italijanski antifašisti in demokrati še naprej pridruževali slovenskim ob spominu na bazoviške junake, padle za napredne cilje, in naj bi se za te cilje še naprej ramo ob rami skupno bojevali, je bila glavna misel tudi naslednjega govornika prof. Fausta Manfaicoma, predstavnika vsedržavne organizacije FIAP. Bazovski pevski zbor je zapel še ((Bazoviško«, nakar so predstavniki raznih orgaintoaaij položili pred spo- Žalostinke moški zbor »Lipa* iz Bazovice ■iiiiiMiimiimmiiiiimmiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiMimiiiiiiiiiiiuiiiiiHHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiia ODGOVOR NOTRANJEGA MINISTRA POSLANCU SKERKU Vlada ne bo premestila taborišča pri Padričah Spričo pogostih izgredov, ki ogrožajo varnost in mir vaščanov na Padričah, je minister dejal, da je policijska služba v taborišču ojačena Padriškega begunskega taborišča vlada ne namerava ukiniti ali premestiti. V tem smislu je minister za notranje zadeve posl. Franco Re-stivo odgovoril poslancu Albinu Škerku, ki je naslovil nanj vprašanje, v katerem ga je med drugim opozoril na nevšečnosti, ki jih morajo prenašati domačini zaradi nasilnih dejanj posameznih »političnih* beguncev. V svojem odgovoru minister Re-stivo najprej omenja zgodovino tega taborišča, ki je bilo ustanovljeno leta 1966- Prej so begunce, ki so zaprosili za »politično zatočišče*, zbirali v taborišču pri Sv. Soboti. Taborišče, nadaljuje v svojem odgovoru minister za notranje_ zadeve, Upravlja uprava za vsedržavno in mednarodno pomoč. Tu morajo ostati begunci nekaj časa, dokler se ne ugotovi utemeljenost njihove prošnje. To ugotovi posebna komisija, v kateri so poleg italijanskih predstavnikov tudi predstavniki visokega komisariata za begunce pri OZN. Sprejem prošenj za politično zatočišče ureja ženevska konvencija iz leta 1951. Ko komisija ugotovi, če je prošnja utemeljena, ali tudi, da sicer ni utemeljena, da pa se prosilci več ne smejo vrniti v domovino, jih odpravijo v sorodni taborišči v Latini in Capui. Tu jim italijanska uradna organizacija, kakor tudi druge »prostovoljne zveze* pomagajo pri izbiri države, v katero se bodo pozneje izselili (ZDA, Kanado, švedsko itd.). Če hoče begunec ostati v Italiji, mu oblasti izdajo posebno dovoljenje. Glede predloga posl. škerka, naj bi padriško taborišče premestili kam drugam, pa piše minister dobesedno tako: «Želimo precizirati, da se vprašanje ukinitve tega taborišča ne more postaviti, ker ureja podporno dejavnost drugi odstavek 10. člena republiške ustave in določila ženevske konvencije, ki jo je Italija ratificirala z zakonom št. 722 z dne 24. julija 1954.» Glede primerov nasilja je poslanec Škerk navedel enega izmed tolikih primerov, glede katerega trdi minister, da je bil povzročitelj izgredov obsojen na štiri mesece zaporne kazni in denarno globo. Vsekakor, trdi minister, je bila policijska služba ob begunskem taborišču ojačena, »z očitnim namenom zaščite miru krajevnega prebivalstva*. V svojem vprašanju je posl. Albin Škerk omenil sicer primer z dne 21. junija t.l., ko je neki begunec razbil neki avtomobil, toda izrecno o-menja, da so taki »izgredi, kraje, pretepi, nadlegovanje* vsakdanja stvar; zadnji po vrsti se je pripetil v teh dneh, ko je prišlo med begunci do pretepa, ki se je za nekatere končal v bolnišnici. VČERAJ V MUZEJU ZA UK0VNO UMETNOST Začetek proslav ob 100-letnici barona Pasqualeja Revoltelle Uvodni govor kuratorja muzeja dr. Ba-billeja in predavanje prof. Cervanija Delegacije polagajo venec k spomeniku menik, ob katerem so stali štirje mladi člani tabornikov rodu Mo drega vala, vence s trakovi Odbora za proslavo bazoviških žrtev, SKGZ, ANPI, ANPPIA, ANED in Zveze borcev ter upokojencev iz Šempetra pri Novi Gorica, katere številni člani so prispela v Bazovico s posebnim avtobusom. Med številno množico, ki se je udeležila spominske svečanosti so bali tudi sorodniki žrtev, številni predstavniki slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, med katerimi za SKGZ podpredsednik A. Kukanja in član vodstva Edvin Švab, predstavniki naprednih italijanskih organizacij in predstavnika generalnega konzulata SFRJ v Trstu gen. konzul inž. Marjan Tepina in konzul Drago Žvab. Z zgodovinskim orisom osebnosti in pomena Pasqualeja Revoltelle, ki ga je podal univ. prof. Giulio Cervani, avtor znane knjige »Potovanje v Egipt*, se je včeraj svečano pričela vrsta proslav ob 100-letnici smrti znanega tržaškega plemenitaša, trgovca in mecena, po katerem nosi ime muzej likovne umetnosti, ki ga je sam ustanovil in uredil v lastnem bivališču. Svečanosti, ki se je pričela včeraj zvečer v veliki dvorani muzeja za sodobno likovno umetnost «Pa-squale Revoltella*. so se udeležili poleg predstavnikov krajevnih civilnih in vojaških oblasti, župana Spaccinija, podprefekta in komisarja za pokrajino dr. Molinarija :n predsednika deželnega sveta dr. Ri-bezzija, tudi predstavniki tržaške kulture, gospodarstveniki, Revoltel-lovi sorodniki in drugi javni de lavci. Svečanost je odprl z uvodnim govorom kurator muzeja dr. Babille, ki je med drugim poudaril misel, da je morda Revoltella danes še bolj priljubljen kot nekoč, ko ni V soboto, S. septembra, je naš pevec EDI BERNHARDT stopil v zakonski stan. Njemu in njegovi družici, gospe HEDVIKI ČEBOHIN, želijo pevci zbora *Jacobus Gallus» mnogo sreče v novem življenju. niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiniunMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAČEL SE JE PRVI «KRASKI TEDEN» Odprta razstava narodnih noš v muzeju «Kraška hiša» v Repnu mesto, »ki je težilo po nacionalni spojitvi z Italijo*, razumelo duha trgovca, ki je simpatiziral z avstrijsko monarhijo, hkrati pa »gojil daljnosežne načrte, katerih veličine se šele danes zavedamo*. Omenil je tako, da nosijo osnove tržaškega gospodarstva pečat Revol-tellove finančniške dejavnosti, od «Lloyda» do najnovejše tovarne Grandi motori Trieste, katere realizacija bi bila brez dvoma otež-kočena brez bistvenega prispevka tovarne strojev «Sv. Andreja* in ladjedelnic, podjetij, v katerih je Revoltella imel važno vlogo. Babille je omenil nato krizo na Srednjem vzhodu in izrazil upanje, da bo Sueški prekop, ki je prav tako povezan z osebnostjo in gospodarsko dejavnostjo pokojnega tržaškega barona, čimprej spet odprt za promet, «kajti le tako bomo zares proslavili na dostojen način stoletnico smrti tega radodarnega mecena, bogatega trgovca in drznega finančnika*. Sledilo je predavanje prof. Cervanija, ki mu je občinstvo zbrano sledilo. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovske ga tehničnega zavoda (žiga Zoisi v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne 1. septembra s pismeno nalogo iz Slovenščine. Razpored pismenib izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za Šolsko leto 1969/70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. In. formacije v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje Sole ■Fran Erjavec* v Trstu (Rojan) obvešča, da so se začeli popravni izpi. tl 1. septembra t.l. Razpored pis. menih in ustnih izpitov je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 Je vsak dan od 9. do 12. ure. ••• Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja (France PreSereni sporoča, da so se začeli vsi popravni izpiti v jesenskem izptnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju dne 1. septembra 196} ob 6.J9 s pismeno nalogo iz slovenščine PARK M1RAMAHSKEGA Danes tedenski počitek • * * GRAD1'1 Paul N*#- Nazionale 15,30 «Exodus». man. Technleolor. )( Fenlce 16.00 «11 d«« neEt„. Klaus K nsky, George Pokra Grattacielo 16.00 «Prima MM 1 ven«J ftnizajj !*?voju 1’inverno«. David Niven. rina. svedt)!*1 ttlerarn Eden 16.00 «L'isola del„ Tedinit°-Ifen. " K. Diamant, Ewa c^, pod "■ * lor. Prepovedano tnlad po ■ "Utevi letom . giovabč*’ /"»Vo, Ezcelsior 16.00 «La P®11* prtpove- »Polnijj Ann Linn, Keit Barron. »tarsko dano mladini pod 18. Ie j sesso*. tv^ Ritz 16.30 «Gli adoratori 0 g le[# . “ Prepovedano mladim R?:mandos ‘n Filodrammatico 16.30 «C ^ Te- Melaj azione«. A. Murphy, M- ««4, d chnicolor. Alabarda 16.30 «Od>ssea ŽJrjuT P. Neal, F. Gruber ‘e G«"1' h Dr“ terra*- * i Aurora Peppard 16.30 «PenduW"i»' ^ Vtič!« "* Technicolor. |jiHl»j CristaUo ’16.30 «La „ il^°' George Hamilton. Pa"*jSe CJt? ? »te Poziv odbora za slovensko šolo Včeraj se je začelo tudi tekmovanje gostilničarjev «Kako so jedli naši nonoti» ■ Prijeten vonj iz kuhinj vabi goste Z otvoritvijo razstave narodnih noš s Tržaškega, ki je bila včeraj ob 17. uri v »Kraški hiši* v Repnu, se je začel »Kraški teden*, ki se bo zaključil v nedeljo s Kraško ohcet-jo. Na razstavi so lepo prikazane izvirne narodne noše z vsega tržaškega področja. Otvoritve razstave so se med drugim udeležili generalni konzul SFRJ inž. Marjan Tepina, repentabrski župan Mihael Guštin, dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, zgoniški župan Josip Guštin, prof. Paladini, predsednik pokr. turistične ustanove odv. Terpin, škofijski vikar msgr. Škerl, predsednik društva »Pravnik* dr. Tončič, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin in tajnik Lucijan KRAŠKI TEDEN Danes v repenitabrski občini: Od 17. do 20. ure razstava narodnih noš v Kraški galeriji v V. Repnu. Ob 17. uri. v kamnolomu na Gline! (blizu repentabrskega županstva) začetek tekmovanja kamnarjev v ruvanju kamna po starem načinu. Ob 19. uri začetek tekmovanja predse na starih kolovratih v V. Repnu. Tekmujejo žene iz repentabrske občine in s Padrič. Koncert domačega pevskega zbora, ki je bdi napovedan za 21. uro odpade zaradi obolelosti nekaterih članov zbora. GASTRONOMSKO TEKMOVANJE Danes opoldne je v gastronomskem tekmovanju na vrsti restavracija hotela «KRAS» na Repemtabru. Gostom bodo na razpolago sledeča jedila: Domač pršut s hrenom, kokošja in mesna juha z domačimi rezanci, kaša, ajdova polenta s svinjskimi rebrci ali z (žvacetom«. Domače klobase na žaru s kislim zeljem, kuhana govedina In kuhana kokoš, pohan piščanec. Krompir v taozicd, radlč in fižol. Mlinci z orehi in kruhom, repa s slanino, kuhana svinima, suhe klobase. Krompir v oblicah. Štruklji, potica, (tfamoli«. Fige s črnim kruhom, pečenim v starih kraških pečeh. V.sa jedila bo komisija ocenjevala med kosilom, na razpolago pa bodo tudi zvečer. Odprte so domače osmdee. Volk, iz Sežane pa je prišla dele gadja zastopnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki jo je vodil tov. Alfonz Grmek. Ob otvoritvi je imel kratek nagovor predsednik zadruge »Naš Kras* Egon Kraus, ki je dejal: »Niti leto dni ni minilo, odkar smo odprli našo tKraško hišo», danes pa smo spet zbrani zato, da odpremo tKraški teden» in *Raz-stavo narodnih noš» iz Trsta in okolice. Leto dni je kratka doba, v kateri je težko, zlasti v naših razmerah, kaj posebnega pokazati. In vendar nam je uspelo, da smo v tem času še nekoliko artdili našo kraško hišo, odprli smo Kraško galerijo, priredili razstavi Spacala in Mascherinija, razstavo podob na steklu in danes odpiramo itItstavo narodnih noš. Danes tw$ počenjamo Včeraj v Škabarjev! kuhinji naš Kraški teden, katerega namen je, da prikliče v spomin delo, običaje in navade Kraševcev, da prikaže drobce iz dejavnosti Kraševca, njegovo tradicijo in kulturo. Tiste dejavnosti torej, ki jih poznamo, za katere ni nihče skrbel, a ki so vendar sestavni del življenja Kraševca Upamo samo, da bomo v tem uspeli. Želimo si samo, da bi v naših naporih naleteli na večje razumevanje, saj nas je premalo, da bi zmogli vse delo, ki je še pred nami. In s to željo odpiram v imenu zadruge «Naš Kras» letošnji prvi broški teden in razstavo narodnih noš.* Zanimivost letošnjega Kraškega tedna je tudi gastronomsko tekmo vanje gostincev pod geslom: »Kaj so jedli naši nonoti.* Vsak dan se bodo zvrstile gostilne in restavra-dje, ki bodo pripravile tipične kra-ške jedi. Prva je bila včeraj na vrsti gostilna Škabar v Repnu. Do mače, starinske »specialitete* so privabile precej gostov. Kuharice in natakarice so imele polne roke dela, iz kuhinje pa je prihajal prijeten vonj po klobasah, zelju in kuhanih štrukljih, ki so jih gostje zalivali s teranom. Zvečer je bilo še več gostov iz sosednih krajev in mesta. Verjetno bi bilo bolj prijetno, če bi s specialitetami postregli gostom zvečer, ker marsikdo, ki bi sicer zelo rad prišel, ne more priti na kosilo zaradi dela, medtem, ko bi lahko prišel na večerjo. Danes popoldne bo tekmovanje kamnarjev, ki bodo prikazali, kako so v starih časih ruvali kraški kamen, ter tekmovanje v preji s starinskimi kolovrati. Zaključek «tržaških zdravniških dni» Z izročitvijo 26 poročil, ki so jih napisali v glavnem tržaški zdravniki, so se v nedeljo zaključili 23. vsakoletni »tržaški zdravniški dne-vi», ki so bili 'etos posvečeni ja-trogenim obolenjem, tj. obolenjen zaradi nesorazmernega ali pretiranega uživanja zdravil. Skoraj petdeset predavanaj na temo »jatrogenih obolenj* je podalo več strokovnjakov in zdravstvenih delavcev iz vseh mest Italije. Predavanja, ki so se vrstila, so zadevala predvsem posamezne primere, iz katerih so lahko udeleženci ob koncu »zdravniških dni* prišli do ustreznih zaključkov. Zadnja predavanja so imeli prof. Cornia, v imenu prof. Daddija iz Milana, ki je podal poročilo o jatrogenih obolenjih pri zdravljenju pljučnih bolezni, nato prof. Star-nich v imenu prof. Bianchija iz Parme, ki sta poročala o podobnih obolenjih pri zdravljenju jeter in jetrnih bolezni, končno pa prof. Bo-nati iz Modene, ki je ocenil nevarnost pretirane uporabe zdravil pri nosečnicah, obolenjih zaradi korti-zonskih zdravil in insulina. Nesreča na delu Na aederti&clnem trgu na debelo na trgu Čampo Marzio se je pripe tila včeraj zjutraj okrog 9. ure nesreča 32-letnemu prodajalcu Antoniu Podgorniku iz Ulice VaJmau-ra št. 25. Ko je nakladal zaboje zelenjave v svoj avtomobil, ga je od zadaj nehote zadel ter stisnil ob njegov avtomobil motofurgan ape z registracijo TS 34322, ki ga je upravljal 63-letnl Ferdinand« Haning iz Ulice Boccaccio št. 1. Harimg je namreč hotel v vzvratni vožnji obrniti svoje varilo, pri tem pa ni opazil Podgornika, ki je stal poleg svojega avtomobila ih nič hudega sluteč nalkladal zelenjavo. Ko Je zaslišal pretresljiv krik ranjenega Podgornika, je Harimg sicer nemudoma zavrl svoj ape, a je bilo že prepozno: moškega je medtem že stisnilo med obe vozili in Haring .je moral spet priključiti svojo prvo prestavo, da je ranjenca lahko osvobodil pločevine. Zaradi hudih bolečin v prsnem košu je neki uslužbenec tržnice posadil ranjenega Podgornika v svoj avtomobil ter ga prepeljal v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo. Zaradi hudega udarca v prsi, se bo moral prodajalec zdraviti na omenjenem oddelku približno deset dni. Sinoči je bila seja odbora za slovensko šolo, ki so se je udeležili predstavniki političnih strank in slovenskih prosvetnih organizacij ter razpravljali med drugim tudi o ustanovitvi slovenske industrijske šole v Trstu ter zlasti o vpisovanju v osnovno šolo. Ugotovili so, da ta redno poteka in da se bo zaključilo že 15. t. m. Zato opozarja odbor slovenske starše, naj se zavedajo svoje narodne dolžnosti in vpišejo svojega otroka takoj v slovensko šolo, tako da jim jutri ne bo treba poslušati otrokovih upravičenih očitkov. Zasedanje treh dežel o Mansholtovem memorandumu Ravnateljstvo državne srednje šo le (Fran Levstik* na Proseku spo. roča, da so se začeli popravni zpi. t: 1. septembra. Vpisovanje za šol-sko leto 1969.70 Je vsak dan do vključno 25. septembra. • • • Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine Razpored pismenih izpitov je ob Javljen na oglasni deski zavoda Vpisovanja za šolsko leto 1963.70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra (nformac je v tajništvu zavoda. * • » Vpisovanje v otroške vrtce. Vod. *tvo ONAIRC sporoča, da bo vpisovanje novih otrok v njegove o-troške vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtec, nadaljevali obiskovanje vrtca, od 22. do 25. septembra vsak dan od 8.30 do 12. ure. Prinesti Je treba rojstne liste in zdravstvena spričevala. ‘ * * Ravnateljstvo državnega znanstve nega liceja (France Prešeren* sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1969. Capitol 16.30 «Sei simP»‘‘ Q 0-gne». E. G. Robinson, cella, Adolfo Celi. TechM dj &* Impero 16.30 «Crac2toa, fpritia »snov va». „ raSo Vittorio Veneto 1700./Ijvlajgrrt»^(J’ **v tal -f Stvi le del comnVissario Stoli, K. Ungeheuer. Sion, iv. ungeiicuv.. . Ideale 16.00 «11 ccrvello cji„ti liardo di dollari*. M-Malden. Technicolor. Abbazia 16.30 «Despe«>dO 0,0r, Barker, P. Brige. Tecn Tri. italijanske dežele s posebnim statutom Dolina Aosta, Furlani ja-Julijska krajina in Tridentin-ska-Gam.je Paadiž.je pripravljajo skupno študijsko zasedanje o Man-sholtovem memorandumu in njegovih posledicah za kmetijsko gospodarstvo na hribovitih področjih. Zasedanje bo 17. t. m. v deželni palači v Tridentu. Glavno poročilo o temi na dnevnem redu bo imel načelnik kmetijskega odseka pri vodstvu EGS dr. Rajmond Craps. Sodelovali bodo deželni odborniki za kmetijstvo iz vseh treh dežel, to je Giuseppe Maquignaz za Dolino Aoste, prof. Aldo Onga ri za Tridentinsko - Gornje Poa-dižje in dr. Antonio Comelti za Furlanijo - Julijsko krajino. Protestna stavka na ladji Colombo Zveza pomorščakov FILM-CGIL sporoča, da bo ladja C. Colombo ki je sedaj v newyorškem pristanišču, zakasnila za 6 ur svoj odhod zaradi stavke pomorščakov, s katero bodo protestirali proti a-merišltim konzularnim oblastem, ki so odrekle vstopno vizo pomorščaku Guidu Rossu, članu vodstvenega odlbora tržaške sekcije FILM. Gre za diskriminacijo proti italijanskemu pomorščaku samo zato, ker pripada CGIL. Če bi pomorščaki mimo sprejeli ta krivični ukrep, bi to pomenilo, da pristajajo na nedemokratično vmešavanje ameriških oblasti v notranje zadeve naše države. Pri stvari namreč ne gre za Izselitev v ZDA, marveč le za začasno Izkrcanje v ameriškem pristanišču. Ob priliki ((Kraškega tedna« se bo v sredo, 10. t. m, RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR tel. 227125 udeležila gastronomskega tekmovanja «Kaj so Jedli naši nonoti«, ki ga organizira tržaška turistična ustanova. Restavracija bo razpolagala z obširnim menujem tipičnih kraških jedil. Cenjeni klienti so vabljeni, da si pravočasno rezervirajo mize. V fllobusu se je udarila Da bi preprečil trčenje z nekim avtomobilom, je voznik ftiobusa št. 711, Iti vozi na progi št. 19, nenadoma zavrl težko vozilo. Nepričakovani manever pa je imel slabe posledice za 77-Jetmo upokojenko EHsabetto Peček iz Ulice Man-zani št. 17, ki se .je peljala v fllobusu. Zaradi nenadnega sunka jo je vrglo s sedeža in je z glavo udarila ob sosednji sedež. Nesreča se Je pripetila okrog 11. ure zjutraj na Trgu Garibaldi. Voznik filobusa .je nato nemudoma obvestil bolničarje Rdečega križa, ki so z rešilnim avtomobilom prepeljali ranjenko v splošno bolnišnico. Poleg hudega udarca v tilnik, se .je precej potolkla tudi nad levim očesom. Na nevrokirurškem oddelku se bo morala zato zdraviti 10 dni. Na osnovni šoli na Katinarl je vpisovanje vsak dan od 9. do 12 ure do 15. t.m. * • • Didaktično ravnateljstvo osnovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Nabrežini obvešča, da so vpisova nja za šolsko leto 1969.70 vsak de. lovni dan do 13. septembra od 9. do 12. ure Za vpis v prvi razred Je treba predložiti rojstni list in potrdilo o vseh prejetih cepil-h. 'V druge razrede se vpisujejo učenci s predloutvijo šolskega spričevala. • * * Didaktična ravnateljstva sporočajo, da se na vseh slovenskih osnovnih šolah vrši vpisovanje za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci, ki se bodo letos vpisali v drugi, tretji, četrti ali peti razred, naj prinesejo s seboj zadnje spričevalo. • • • Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Trstu, Ul. Montorsi-no 8, obvešča, da Je vpisovanje v drugi in tretji razred vsak dan od 9. do 12. ure in se zaključi 25. septembra. SOLA GLASBENE MATICE - TRST Vpisovanje v šolo Glasbene ma tiče se vrši vsak dan v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29) od 9. do 12. ure do 13. septem bra. Vpisovanje v Trebčah bo danes, 9. septembra od 18. do 19. ure. Vpisovanje na Proseku bo danes, 9. in v petek, 12. septembra od 18. do 20. ure. Vpisovanje v Nabrežini bo v sre do, 10. septembra od 9. do 12. ure Pričetek pouka bo v ponedeljek, 15. septembra. Razna obvestila KASTA obvešča svoje člane in prijatelje, da se s četrtkom, 11. t.m. ob 20.30 v baru Kulturnega doma pričnejo redne odborov e seje. Včeraj-danes ZAPRT POKRITI BAZEN Tržaško županstvo sporoča, da bo pokriti plavalni bazen «Biuno Bianchi« zaprt od 15. septembra do 16. novembra za redna vzdrževalna dela. NALEZLJIVE BOLEZNI V razdobju od 25. do 31. avgusta letos so zaznamovali v tržaški občini naslednje primere nalezljivih bolezni: 4 primere škriatinke, 1 primer ošpic, 1 primer noric. 1 primer rdečk, 5 primerov jetrnega vnetja, 1 primer gastroenteri-tisa in 1 primer sklepnega revmatizma. Z Preteklo soboto je v Trstu umrl Vittorio Poooeoai, star komunist in antifašist. Po rodu je bil iz Umaga. L. 1928 je bil pred posebnim sodiščem v Neaplju obsojen na 12 let zapora. Leta 1948 se je pridružil kominformistom. Star je bil 73 let. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. septembra 1969 se Je v Tr-stu rodilo 15 otrok, umrlo Je 15 oseb. UMRLI SO: 62-1 etn! Gordano Ko-pun, 52-detnl Ferdinando Giorginl, 62-letna Antonia Puntar por. Danieli, 68-letna Vida Flego, 57.1etni Alberto Ferluga, 88-letna Antonia Valenclch vd. Iust, 37-letnl Alessk) Di Natale, 62-Ietna Sonla Sotla Bersteln por. Volpi, 874etn- Alberto Dolžani, 75-letni Attilio Cacus, 50-1 etnI Ermtnlo Vitassovlch, 63-ietna Nada Jerman por. Fenletti, 77-letni Carlo Manzut-to, 81-letna Maria Gherghetta por. Radman, 73-letni Vittorio Poccecai. danes ob 18. url & tor cinemascope 10 film: COLPO DOPPIO p O«0 DEL CAMALEONTE SESl.^VSSS*' kino »iris* nnHH danes ob 19.30 Technic0' bavni film: SILVESTRO E GONZpEt0 SFIDA ALLTJLTIMO (XI. program) ^ Igrajo: Gatto Siflvestro,.^ p dy Gonzales. Titi kan« S Po j®? za ^naroc ^ n, s i fJSni “bsorl a, . Noče S no ‘livar &• nje v društvenih prosto pete** Jtde r nedeljek, torek, četrtek . , 19.30 do 21. ure. SPDT priredč v SjTO avtobusni Izlet v Coll l".°rislii‘'> / ? r Avoitri, ki je krasna tur ^ * v « ka v Karniji. Od tod s* -K niki povzpeli na Coglli*n5]J.gIirl 'kti in najrazglednejši vrh Waz’! Alpah. G VThf Društvena gostilna »* ®,p, vly jt ... 2,. ,. r",v„r.r.rs>; štveni gostilni na 20 t.m. viak dan od 17. 410 Darovi in prispevki V01 oK ^jjtf sr ičif Stoke daruje družina V lAhač 200n lir 7= DiiaškO m**1*",., l? &A 2000 lir za Dijaško u sy ctitair cnntvtinn TAfli^kC .ajtlO .Al sti-tev spomina Tončke utl0rdli,ljirtl Marta Zupan 3000 lir » ^,ic- > toL?« štvo Poiet. Ob deveti Danila Križmančiča daruJ* C.,rske Zofke Sajs-nikove 100°J[Lesto f 4J.' nu dom v Bazovici. &t na grob pok. Ivanke ^ ,.Ke^i(j. ^ r,,U rlrniin, 7.nfke S2J5 ’ ruje družina Zofke lir za prosvetni dom v,„ Namesto cvetja na iT_° lGoO • || VI* „ t v SKriinJ* 1,1 ^ p C*11 d, prosvetno društvo v lir za Dijaško matico. A** DNEVNA SLUŽBA V (od 13. do 1«- ” AU> £ V- d Lloyd, Ul. Orologio m 0 ' a lute, Ul. Giulia 1. p,‘cc,l5au'ra Ji' ni 2. Vernari, Trg v.al^EK^ NOČNA SLUŽBA “ Cie (od 19.30 d® »j sto- K,* k Ninj, Alla Basilica, Ul. S. fr |H /% ■* ce Verde, Ul. Settef>J?i*f" J'.C LC »VIUV, Ul, in sini, Trg Libertžt 6. TeS Mazz ni 43 ZAHVALA L^ic % V d' ol \fc.vef Globoko ganjeni mo vrutn, ki so n* «#9* tj ir,o način počastili spornih t.ri°ben( zabne Kristine Peric ml ju za skrbno nego nule- -užlN* 1069- Trst, 9. septembra 1 l.TJF. — Ulica Zonta 3 Za vedno nas je zapustila Pogreb drage pokojnice bo danes, 9. septembra iz glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. VIDA FLEGO Žalujoči bratje Darko, Branko. Mlad*’’ Danica In Nada, svakinja Olga in *v „rod«,v “ - - ter drugo nečaka Soško in Marko Trst, Ljubljana, 9. septembra 1969 Po dolgi mučni bolezni nas le za vedno zal mama ln žena .pustil® TONČKA PUNTAR por. DANEU . pl* Pogreb drage pokojnice bo danes, 9. sept. ob mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek. Žalostno vest sporočajo: m „,,rod®,V hčerka Nataša ln drugo Opčine. Prosek. 9. septembra 1969. V M * Tr m ?; zahteve sindikata kovinarjev fim-cisl 'l V škedenjski železarni Italsider ! je treba znatno razširiti obrate N«'*- j o. Predvsem naj se postavi obrat za proizvodnjo posebnih vrst jekla, zgradi pa naj se tudi livarna za jeklene ingote & St* °SsLTS&.* C®?11 dokument o perspektivnem mi. jjuju . Proizvodnje v škedenjski :Hoit»; v njem ugotavlja, da so jd l*' kf * sindikalne organizacije več libiU*- i'cir°' BiH' ■6» 0» p-i < m ? i«. *• il*. rf. ^inskl odbor sindikaine or- Kakor tem zvedel, je bilo pismo prav ta usposobijenostni izpit. Prav A - C1SL je pripravil **J**®n® u JrUbi ™ njeIrl,,e surdno, da so nekateri šolniki dose- dokument o perspektivnem obtožujejo jugoslovanski državlja- gli stalno namestitev na slov sred. stalno namestitev na slovenski srednji šoli, zato ker imajo ta izpit. Da so oblasti upoštevale ta izpit, je pravilno, vendar ne more biti dvojnega merila, kajti zakon je za vse enak in ne more biti dvojnega tolmačenja zakonskih predpisov. Poleg tega šolske oblasti še vedno pošiljajo v Ljubljano na izpopolnitveni tečaj za pouk materinega jezika šolnike, katerim potem odrekajo pravico do poučevanja. Tako ravnanje je nedosledno in krivično za šolnike, ki so se upravičeno zanesli na predpise šolskih oblasti in imajo za seboj že več let poučevanja na slovenski šoli. Postavile pred IRI in vlado naj bi škedenjski obrat iz-f* gj* tako, da bi postal V. že-<«so» »ovc.' središče z integralnim pro-P.; ciklusom v državi. Jj1 I odbor, ki je zbral in " rial? , gradivo za dokument, na t , —g pl j| r1 da so sindikalne organizaci-Lior. (j,,, z®dnjem času nekoliko zane-jiofl' *o vprašanje, ker jih je moč-j, j£Vzek> delo okrog ladjedelnice Sedaj pa ponovno ugo-da je nova ureditev trža-ij pdt^arrie’ do katere je prišlo It t - delavstva, le delno reši-ItavT^t problem proizvodnje in tako le delno prispevala k tržaškega gospodarstva. Stv* tržaškega _ . P° novi ureditvi je namreč zaPoslenosti v Italsider ostal ijT^enjen. Proizvodnja kokil računati na hitro poveča-^Povpraševanja na domačem in godnem tržišču in specializa Jljijtelavstva v livarstvu se še I, I izkorišča tako, kakor bi Celotno področje torej [S. ^gnira. ■ 01 Proizvodnja v železarni lah ttčunala na trdnejši položaj v r......■-,»• ,—. %»v treba po mnenju štu-i-iV. slwpine FIM-CISL pripraviti *** investicijski načrt, ki naj (ltVe Vl »bratu večji obseg zapo-“? občutno povečanje proiz-,4 Načrt naj bi se oslanjal na 6 točke: a) v železarni je ijo .»^staviti obrat za proizvod-»lin^^nih jekel in ladijske plo-V kij’, pednje predvsem za potre t 8l 2nF' ladjedelnice Italcantieri 't, llA0rbira na leto okoli 100.000 -jl^cevniastih proizvodov; b) v novega obrata je treba zgra-^varno za jeklene ingote; c) M" napisano v Tržiču tn v njem se obtoiujejo jugoslovanski državljani, vkrcani na ladji, umora in sovraštva proti Italiji. Pismo je bilo izročeno neki hostess družbe «Alita-lia» v Milanu, da bi ga dala na pošto v inozemstvu. Ob tej vesti sem se zgrozil in rta moje vprašanje, zakaj je bilo storjeno to, so mi odgovorili: sTanto xe s’ciavi, salte-rti. ben fora qualcosa.» (Saj so šča-vi, se bo že kaj izcimilo iz tega). M. D. fjvijj . Zahtevalo postavitev vrste •sli,.jaškovnih peči in naprave za n Počevine; č) obrat Italsi- -j/i se sporazume za tesno pro-Tv Sodl .Preste. ©SJB« zmogliivost domačih 1 , nes H milijonov tori. Za- Vi ^sodelovanje z Grandi Motek^0- ki bi t0 Proizvajali v Ki železarni na osnovi raz-zmogTjivosti, bi lahko do-™ n- tržiški ladjedelnici, poleg S , .tudi bližnjim jugoslovan-\'^ledelnicam in drugim so- tilM glavnicam v Podonavju. ' '|ttie e Močnostnega razvoja žele ' 1.«1 ^ s,; Poznejšem času pa študij-f°k S* Dot -na roooi, da bo italijan-# 5); prošnja jekla dosegla v letu tf. t« *>> 4___ ___L- Vjj, bilijonov ton, medtem ko milijonov med tema dvema |tvo, j^a, ki ga še povečuje dej-V JLe?. Italija redno izvaža znat-P 1 j| ”ne jekla na tuja tržišča, in %i j1 na tržišča ob Sredozem-!*(l!lJ?orju ,ie italijansko tržišče aST*leS: !'es prisil ;eno uvažati iz dru-!c EGS po 3 milijone ton K v državni režiji prispe-rjli (Win?s Približno 55 odst. celot-€. S 9q ate Proizvodnje jekla in o-% odst. proizvodnje surovega £Wf®to bodo prav one tudi v jvč glavni nosilec italijanske ■vč1* St» T, y ^ra’evne potrebe po jeklar-V X, 'ZVoditi. ampak tudi na Niii številnim obratom v N ' ,1M CISL zato zahteva od * i^e mJr'-'^rstva za državne u-1-sko’ arzavneea zavoda za indu-jf i>vu obnovo IRT, krajevnih u-.deželne finančne družbe J", 'o samega vodstva Ttalsl-I nemudoma sestavilo za ? železarno razvojni in načrt, ki naj upošte-iii >n,vn-1Pna delstva in nakazane Ve' ^o le toliko boH potreb ^JSiPj,.s° se začele v zadnlem ča-W s 1 v?sti. da nameravalo po Asjječin iekiarno v neposred-%nl ladjedelnice Italcant.ieri v 'f,,- pelnr,2! Poudarja, da tržaško in Ji - ? dela- ? tvoj^avstvo ne bi moglo spre iCl) načrta, ki bi ga bili I*1 s in 1' brez n jegovega sodelova jp S rekoč za njegovim hrb J tudi zahteva razgovor s . l* L)„n'k' ravnateljstva škedenj- San;Zarn° in hkrati vabi k so ^'kajn Pri tei akciji vse druge i \jiorganizacije iz tržaške uAedntiUou 11 Pokolu /1m)\ J t rJf.° Sem Sol predvčeraj!-p nn.l*}6 v neki tak krog, ki fi,,m Po imenu, sem zve O facijj n-letnega pomor■ “ki ca, jugoslovanskega ne^“Oenool ^w„^o0odek, ki se tiče urno-'n ““a i* Tržita, kateri se je dnJbjini. Na podlagi kazen-ir *[°Pnika (člen 10) je bU \>t>iatiran nh osnotri brezimne-C.OnL^^insanega v imenu ne-%irfaPa. filipinskega ladijske ško v Krškem in v Kostanjevici. Avtobus nas je preko Cola in Črnega vrha popeljal do Vrhnike, kjer smo se malo okrepčali in nato po lepi avto cesti srečno pripeljal v Krško, kjer so nas že čakali člani uprave Agrokombinata. Peljali so nas v središče nasadov hrušk in jabolk in nam razložili težave, s katerimi se srečujejo pa tudi uspehe, ki jih dosegajo pri svojem delu. Razložili so nam, kako sodelujejo z malimi kmeti, kako obdelujejo, katere sorte sadja pri njih uspevajo, kako se branijo pred boleznimi in škodljivim mrčesom itd. Spoznali smo tako, da imajo enake težave kot mi, le v toliko so si na boljšem, ker nimajo problemov s prodajo. Videli smo nasade hrušk, kjer se vejevje domala lomi pod težo pravih grozdov sočnih sadov. Pokazali so nam še nove hladilnike, ki jih dokončujejo, kamor bodo lahko vskladiščili letošnji pridelek jabolk in jih ohranili do pomladi ter jim ne bo treba prodati vsega pridelka takoj sedaj, ko so cene nižje. Ko smo si ogledali nasade, smo šli še v vinograde slavnega dolenjskega črička, ki se raztezajo po NESREČA STAREGA UPOKOJENCA Padel je v opuščen kamnolom in je dolgo čakal na pomoč Končno so ga rosili gasilci, ki so ga odpeljali v bolnišnico Štiri dolge ure je pretrpel v obje- gričih, ki obkrožajo Krško. Marsikateremu od nas je bil čriček še nepoznan in ga je ob prvem požirku streslo, ker jč^VkJen čisto drugih okusov, potem pa je žlahtna dolenjska kapljica kar tekla po grlu, tako da so se kasneje poznali drugačni učinki. V Kostanjevico smo prišli z uro zamude in takoj sedli h kosilu, apetit je bil dober. Po zelo dobrem in izdatnem kosilu smo se odzvali vabilu marljivih turističnih delavcev Kostanjevice in si ogledali slikarsko razstavo Božidarja Jakca, imeli smo tako edinstveno priložnost videti v tako malem mestu kar 80 del enega največjih slovenskih slikarjev. Ogledali smo si še Gorju-povo galerijo, t.j Osnovno šolo, kjer je zbranih nič koliko umetnin, ki so jih razni umetniki poklonili šoli, galeriji. Tu so zbrane slike in kipi umetnikov iz vse Jugoslavije in z vsega sveta, poleg bolj skromnih del domačih učencev, ki so lahko ponosni, da imajo tako šolo. Priliko smo imeli govoriti z ravnateljem šole in učiteljem likovne vzgoje, ki so nam s ponosom povedali, da je pri njih gostoval goriški Aleksander Vodopivec, profesor na šoli Glasbene matice v Gorici. V načrtu je bil še ogled kleti, vendar je zaradi nesporazuma odpadel; ogledali smo si še kiparsko razstavo na p; W*5tff¥i8Sa3“*Forma riva»*rJr čas je pritiskal in morali smo se posloviti od-lepe m prijazne Dolenjske in njenih prebivalcev. Čakala nas je še mednarodna vinska razstava v Ljubljani. Škoda, da smo prišli tja prepozno, da bi lahko okusili žlahtno kapljico, ki je tu zbrana iz vseh dežel: od Avstralije, Amerike pa do vseh mogočih vin Evrope. Veseli in polni nepozabnih vtisov z lepe Dolenjske, smo si ob povratku zaželeli, da bi se še videli na podobnih izletih, da bi še bolje spoznali svojo domovino in njene posebnosti. UDELEŽENEC ' mu robidovja, preden so ga gasilci in bolničarji potegnili iz nekaj metrov globokega prepada pri Konko-nelu. Nenavadna nesreča se je pripetila v nedeljo zjutraj 83-letnemu Enricu Ferlugi iz Ul» dell’Erica 2, ki se je z ženo zgodaj zjutraj odpravil na Konkonel. Domenila sta se, da bo žena odšla najprej k maši. on pa na kratek izlet po okoliški gmajni, nakar se bosta dobila v vaški gostilni. Žena se je po končani maši res oglasila v eni izmed gostiln, a moža še ni bilo v njej. Pogledala je tudi v sosednjo gostilno, a tudi v tej ji nihče ni vedel nič povedati o možu. Nekaj minut je še počakala, nato pa se je kar sama odpravila proti domu, misleč, da je mož storil isto. Pa ni bilo tako. Enrica tudi doma ni bilo, pač pa so kmalu nato prispele o njem novice. Prinesel jih je neki gasilski častnik, ki je zaskrbljeni ženski povedal, da je Enrico v bolnišnici in bo moral v njej ostati približno deset dni. Pretresena od žalostne novice je ženska nemudoma odšla v bolnišnico, kjer je na nevrokirurškem oddelku ležal njen mož, ves obvezan in s hudim glavobolom. Kar se je bilo pripetilo po ločitvi na Konkonelu, je ženi in bolniškemu osebju razložil sam Ferluga. Odpravil se je res na kratek izlet, • ravno to je bilo zanj usodno. Iz- sledil je komaj viden kolovoz ter se napotil nanj. Kmalu pa se je kolovoz spremenil v ozek prehod, pod katerim je zazijal prepad, v katerem je bil včasih kamnolom, postlan z gostim robidovjem. Nesreča se je pripetila, ko je tudi ozki prehod zmanjkal in je bila pred njim sama živa skala. Nepričakovano mu je namreč spodrsnilo in je z vso svojo težo zdrknil v približno deset metrov globok prepad. Mogoče bi bile njegove poškodbe še hujše, če bi ne bilo robide, vendar tudi na njej ni bilo prijetno ležati, kajti ob najmanjšem premiku so se mu ostre bodice zabadale v telo. Zaradi tega je moral ostati negiben in,upati le na tujo pomoč. Njegove obupne klice pa je odnašal veter in morale so preteči štiri ure, da je slučajno prišla v bližino neka domačinka, ki stanuje na številki 476 na Konkonelu. Domačinka je o nesreči obvestila svojega moža, ta PB je poklical rešelni avto in gasilce, ki so Ferlugo potegnili iz prepada in odpeljali v splošno bolnišnico. Nesreča v Podgorl Med snemanjem zaves v spalnici Je padla z lestve 61-letna Teodora Marchl, vdova Sturm, stanujoča v Fodgori, Ul. Attems 29. Zlomila sl Je levo zapestje. Odpeljali so Jo v splošno bolnišnico, kjer •o jo pridržali na zdravljenju. V NEDELJO V PORTOROŽU Zaključek letošnje «Sončnc jcseni» V Portorožu je bila v nedeljo zvečer zaključna prireditev letošnje turistične sezone «Sončna jesen«. S to prireditvijo, ki bo postala tradicionalna, so začeli že -lani, ko je nastopila znana italijanska pervka Mina. Letos pa so povabili italijansko pevko Patty Pravo, Beograjčana Lea Martina in Sepetov orkester s pevko Majdo Sepetovo. Za prireditev je bilo veliko zanimanje ta se je na vrtu hotela Central zbralo nad 1500 gledalcev. Občinstvo je nagradilo s toplimi ovacdijaiml zlasti mladega beograjskega popevkarja Lea Martina, k: je brez dvoma odkritje jugoslovanske zabavne glasbe, tako kar zadeva glasovni register, tehniko petja ta svojstvemost v Interpretacijah. U-gajala je tudi pevka Majda Sepe ob odlični spremljavi orkestra njenega soproga, medtem ko je pevka Patty Pravo občdnstvo dokaj hladno sprejelo. Verjetno ni bila najbolj razpoložena pa tudi njen orkester je bil premočan, da bi se lahko njen glas bolj uveljavil. Občinstvo ji Je tudi zamerilo, ker Je na odru ob koncu zavrnila darilo domačega turističnega društva. Za domače organizatorje vsekakor ena izkušnja več, kadar bodo sklepali aranžmaje s tujimi pevci. * * * V Sebreljah na Cerkljanskem je bala v nedeljo velika proslava ob petdesetletnici KP ta SKOJ Jogo slavije ta ob stoletnici gasilstva na Slovenskem. Domačini so se tudi spomnili 254etndce požiga Sebrelj In drugih cerkljanskih vasi. Slavnostni govor Je imel republiški poslanec Franjo Kordiš. Delegacija mladine, Zveze borcev in občinske skupščine te položila vence ob spomeniku padlim v Sebrsljah. Kljub mladih je odprl razstavo'o razvoju KP ta SKOJ. V okviru prireditev šo tudi razvili prapor domačega gasilskega društva, gasilske skupine pa so prikazale reševalne vaje. V kulturnem delu sporeda sta sodelova la idrijska rudarska godba ta domači pevski zbor. žiser Jaka Jeršič pa je v odgovor dejal: »Veseli smo, da smo prišli med vas, in po številnem obisku imam občutek, da smo prišli med svoje prijatelje, med naše drage rojake. Skupina se vam bo predstavila s Finžgarjevo igro »Razvalina življenja*. To je zgodba iz kmečkega življenja, ki nam pravi, da brez ljubezni ni srečnega zakona. Drama pa ima še drugo osnovno idejo: kdor ni zmožen, da se bori za svojo srečo, je obsojen na propad. Ob naši predstavi vam želim mnogo užitka.* Občinstvo je z zanimanjem sledilo poteku dogodkov na odru. Poseb nega odobravanja je bila deležna glavna igralka Aliča Kumrova, ki je nastopila kot gostinja celjskega mestnega gledališča. Tudi drugi igralci so se čudovito vživeli v svoje vloge. Jože Puk je igral očeta Urha, Jože Anžner pa Ferjana, Toni Kraševec je bil Martin, Franci Vratnik — Sirk, Marija Slokar pa dekla Tona. Dolgo in prisrčno ploskanje je sadoiMUjstvo občinstva, nad. delom in pa dokazalo simpatije, ki jih goji do svojih znancev iz tega kraja? Po prireditvi so v dvorani razmetali mize .okoli katerih so posedli gostje in pa domačini. Pred stavnik Slovenske prosvetne zveze prof. Silvan Križmančič je goste iz Polzele prisrčno pozdravil ter jim želel, da bi se ponovno vrnili med kraške ljudi, predsednik Stanko Novrk pa se je za pozdrave za hvalil. Zaradi dobre volje, ki je nastala tudi zavoljo domačega kra-škega vina, se je kmalu oglasila pesem, tista prava slovenska pe sem, ki nam dviga srca. S tem drugim obiskom ostajajo prosvetarji iz Doberdoba še bolj dolžni, da čimprej vrnejo obisk štajerskim prijateljem, in kot so se predstavniki obeh društev tudi dogovorili, bo do tega obiska prišlo po vsej verjetnosti že prihodnjo spomlad. Pripravljajo mladinsko manifestacijo za mir V Gorici ali Novi Gorici bodo v prihodnjih mesecih priredili mladinsko manifestacijo za mir, na kate- ri naj bi sodelovali mladinci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Do tega sklepa so prišli v soboto v Novi Gorici, kjer so se mladinci KD sestali s predstavniki nekaterih mladinskih in kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Sobotni se stanek je nadaljevanje srečanj, ki so bila v prejšnjih mesecih in na katerih so sodelovali tudi mladi demokristjani iz Trsta. OB 50-LETNICI OBNOVITVE DRŽAVNE KNJIŽNICE Bogata razstava goriškega tiska Slovenski tisk je častno zastopan - Sodelovala je tudi Goriška knjižnica iz Nove Gorice • Sestanek knjižničarjev občinskih knjižnic V okviru prireditev ob 50-letnici obnovitve goriške državne knjižnice so v nedeljo zjutraj v prostorih knjižnice v palači Werdenberg v Ulici Mameli odpri tudi bogato razstavo goriškega tiska v zadnjih dveh stoletjih .Razstavo je vodstvo priredilo v sodelovanju s semenišč-no knjižnico, s pokrajinskim muzejem in z Goriško knjižnico v Novi Gorici. Na razstavi je 277 del, ki so razdeljena v pet, po jezikih ločenih oddelkih. Imamo tako itaii janski, slovenski, nemški, furlanski in latinski oddelek. Ogled razstave priporočamo vsakomur, ki se zanima za našo zgodovino. K njej se bomo še povrnili v našem listu. Razstava bo odprta ves september ob delavnikih od 16. do 19. ure. V nedeljo zjutraj so bile tudi svečanosti ob 50-letnici ponovne u-stnovitve knjižnice, ki je prišla po prvi svetovni vojni pod okrilje italijanske vlade. V isti palači pa je bila knjižnica jezuitov že leta 1629 in knjižnica je pod različnimi u-pravami delovala v Gorici vse do prve svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni so prof. Battistiju dali nalog preurediti knjižnico. Delal je pet let in leta 1924 je bila knjižnica odprta za javnost. Sam prof. Battisti je v nedeljo zjutraj prisotnim predstavnikom oblasti povedal, kako je bilo treba delati v tistih časih, ki so že daleč za nami. Za njim je na kratko spregovoril sedanji ravnatelj prof. Manzini. Oba govornika, V SOBOTO PONOČI V UL. BAIAMONTI Krvav obračun med bratoma zaradi materialnih vprašani Starejši brat Stanislav Kosič je z nožem predrl dlan mlajšemu bratu Josipu . 10 dni bolnišnice Skupni gospodarski interesi med dvema bratoma so — kakor se zdi — povzročili vročo kri in pretep, zavoljo katerega je moral mlajši v bolnišnico s preluknjano dlanjo. Imenuje se Josip Kosič, rojen je bil v Doberdobu ter sedaj stanuje v Morellijevi ulici 27. Josip Kosič, star 27 let, ter njegov brat 30-letni Stanislav Kosič, stanujoč v Doberdobu, sta se v soboto zvečer srečala. Razlogi za to srečanje nam niso znani. Kmalu po eni uri po polnoči pa se je med njima razvnel prepir. Zdi se, da sta razpravljala o razdelitvi premoženja, ki sta ga ustvarila, ko sta skupno delala v samostojnem gradbenem podjetju. Pozneje sta se ločila, vendar se zdi, da obstaja med njima še vrsta nerešenih vprašanj gospodarskega značaja, zavoljo katerih sta se v soboto ponoči — po izjavi policije —• v Ul. Baiamonti dejansko spoprijela. Posledica hudih besed Je Mia ta, da je Stanislav prijel za nož. Mlajši brat mu ga Je hotel potegniti lz rok, vendar se je pri tem nasadil nanj z dlanjo. Krvaveč je Josip odšel najprej na kvesturo, od koder so ga odpeljali v bolnišnico na zdravljenje za deset dni, pozneje pa se je oddelek policije odpeljal še na kraj dogodka, kjer pa ni bilo več nikogar. O tem so nato obvestili karabinjerje v Doberdobu, ki so Stanislava zaslišali. Razširjen pokrajinski odbor PSI zlasti v zvezi z otvoritvijo razstave goriškega tiska, sta omenila važnost, ki jo je vedno imelo naše mesto, v katerem so se v teku stoletij srečaic kulture različnih narodov. Ta značaj mora Gorica 0-hraniti tudi v današnji dobi. V nedeljo popoldne se je pričel sestanek knjižničarjev občinskih knjižnic, ki so pri nas zelo razširjene. Sestanek se je nadaljeval včeraj. Knjižničarji so si ogledali tudi nekatere knjižnice v mestu in v drugih vaseh. Doželni tehnični odbor odobril nova javna dela Deželni tehnični odbor, ki se jt pred kratkim sestal pod predsedstvom odbornika za javna dela Ma-sutta, je proučil razna javna dela v Furlaniji - Julijski krajini. Najvažnejši načrt, ki ga je odbor proučil, se tiče prvega in drugega obroka del za dograditev novega vodovoda za Gorico. V prvem obroku del bodo gradili rezervoar za 4000 kub. metrov na Kalvariji v višini 129 metrov. Načrt predvideva tudi zgraditev ceste do tega rezervoarja in poslopja za osebje pri črpalnih napravah. Drugi obrok del predvideva položitev cevi s premerom 550 milimetrov od dvigalne postaje do rezervoarja v dolžini 1800 metrov ter zgraditev napeljave, ki bo povezala rezervoar z že obstoječo vodovodno mrežo. Skupni izdatek bo znašal 590 mili tenov lir, za kar bo dala prispevek dežela. Odbor je odobril tudi načrt za turistično cesto, dolgo 20 km, ki bo peljala s Stare gore v Soodnii in Zgornji Trbilj, ter do pokrajinske ceste v dolini Košiče pri Rukinih. Cesta bo stala 300 mili ionov lir in bo dala zanjo prispevek dežela. Odbor je nadalje odobril načrt goriškega občinskega podjetja o e-lektričnem vodu 2’0 voltov za razsvetlitev industri iškega področte v Ulici Trieste. Nadalje je odobril še nekatera druga javna dela v Furlaniji. — Odvzeto šofersko dovoljenje Prefektura javlja, da so odvzeli vozniško dovoljenje Goričanu Vitto-riu Lupiju, bivajočem v Ul. sv. Gabrijela. Lupiju so dovoljenje odvzeli, ker je bil zapleten v smrtno cestno nesrečo, ki se je pripetila 31. avgusta na državni cesti Gori- IZLET MLADINSKI ENODNEVNI V KOZJE pri Rogaški Slatini V soboto zvečer se je prvič po razkolu sestal pokrajinski odbor Socialistične stranke (PSI). Na sestanku je tajnik Dellago podal zelo izčrpno poročilo o stanju v stranki po razkolu, o sestavi sekcij in tudi o sestavi svetovalskih skupin po posameznih občinah. Z zadovoljnih ugotavliieno' da ie| ca — Videm pri šlovrencu.C večina voditeljev m elanov ostala1 v PSI in ni sledila razkolnikom. Osem od enaintrideset članov pokrajinskega odbora stranke je podalo ostavko na svoj položaj: ven dar niso vsi šli v socialdemokratsko stranko, umaknili so se raje s politične pozornice. Z drugimi osmimi člani so dopolnili pokrajinski odbor stranke. Med njimi naj omenimo Karla Sošola iz Pevme in Maria Del Bena iz Gorice. Drugi so iz furlanskih vasi naše pokrajine. Opuščena je bila ločitev po kongresnih strujarskih formulah. V deželni odbor stranke so soglasno kooptirali podtajnika Vitto-ria Semolo. V nadaljevanju razprave so razpravljali o nastalem položaju v občinah Tržič in Gradiška ter o upravnih problemih v drugih krajevnih upravah, kjer je politično življenje po poletnem premoru spet oživelo. Nesreča kolesarke Iz Rožne doline V soboto okoli 22. ure so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v splošno bolnišnico 35-letno Marjeto Bitežnik, poročeno Deteleva, rojeno na Jesenicah in bivajočo v Rožni dolini 73. Pridržali so jo na zdravljenju zaradi udarca v trebuh ln desno nogo. Ponesrečenka se Je s kolesom zaletela v avtomobil. 1.1......................................■■■milili.mil....umu PROMETNA NESREČA ZARADI OKVARE NA GUMI Smrt mehanika v Fari pri trčenju avta v tovornjak EugenJo Coceani je bH na mestu mrtev, potnica Laura Santossa je zelo poškodovana priredi komisija za mladino in šport pri SKGZ v nedeljo, 14. septembra ob 50. obletnici SKOJ. Vpisovanje pri SPZ v Go-rioi, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95. Pot.n1 stroški po 1200 lir na osebo. Okvara na gumd je v noči od sobote na nedeljo povzročila v Pari smrtno prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje šofer, njegova potnica pa se je tako hudo poškodovala, da se bo zdravila vsaj 90 dni. žrtev nesreče Je 25-letni Bugenio Coceani lz Gorice, Ul. Oraoni 61, ki se je z osebnim avtomobilom fiat 1300 zaletel v nasproti vozeči tovornik s prikolico podjetja Avtoprevoz le Tolmina, po. nesrečenka pa je 19-ietna Laura Santessa iz Ul. GarzarolU 38. Coceani Je bil skorajda pri priči mrtev, Santessa pa Je v splošni bolnišnici zaradi zloma stegnenice, poškodb v trebuhu ta okvare na hrbtenici. Coceani, ki je po poklicu mehanik ter ima brata dvojčka, s katerim sta si docela enaka, da ju je težko razločiti, se je po večeru v kavami Garibaldi ter v družbi prijateljev odpeljal z mladenko v Faro na sladoled. Varil je Izredno hitro, tako vsaj so pravili očividci, ki so bili priče nesreči. Verjetno zaradi okvare na gumi (ni pa izključena tudi bralna), Je Hat na blagem ovinku zaneslo na nasprotno stran ceste. Fiat Je direktno trčdl v sprednji del tovornjaka. Od kraja nesreče dalje je bilo po oest.l raztresenih vse polno avtomobilskih Eugenio Coceani, žrtev nesreče delov, motor, vrata, streha itd., zakaj pri trčenju se je vozilo razpolo vilo na dvoje, voznika pa Je vrglo na asfalt. Tovornjak se je ustavil nekaj metrov dalje na svoji desni, vendar pa so tudi na njem opazni znaki hudega trčenja. Desna stran kabine je stisnjena do samega se- deža. Ciril Abram, star 29 let, doma iz Orehka, je med nesrečo spal na levem, se pravi na notranjem sedežu. Na srečo Je držal noge na palici piri vetrobranu, si-cer bi mu Jdh pri trčenju stisnilo in kdo ve kako zmečkalo. V trenutku nesreče je tovornjak upravljal 31-letni Stanko Frelih iz Cerknega. Pokojnika so včeraj pokopali ob veliki udeležbi. Eugenio je bil nam reč izredno priljubljen med mladino, ki se je zbirala v kavarni Garibaldi. Pripadal je levičarskim mladinskim grupacijam ter se Je skupno z bratom aktivno udeleževal v političnem gibanju. ROJSTVA, SMRTI V goriški občini se je 8. septembra rodilo devet otrok, štiri osebe so umrle. Rojstva: Alessandra Coceani, Monica Perlon, Barbara Giodello, Pa-trlzia Santta, Sabrina Selva, Clau-dio Deltin, Alan Tonzar, Edi D’Ad-dato, Elena Terpin. Smrti: 79-letna upokojenka E redile Pessotto vd. Del Piero, 97-letni mizar Michele Kenda, 4 mesece star Domenico Panuzai. 77-letna VERDI. 17.30—22: «Gli intoccaMll«, J. Cassavetes ln B. Ekland. Kine-maskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.30—22: «Gli anni impos-sibili«, D. Niven ta L. Albricht. Ameriški kinemaskope v barvah MODERNISSIMO. 17.30: «Les strip-teaseuses«, S. Sun in C. Beauclair, francoski film, prepovedan mla^ dd pod 18. letom. V1TTORIA. 17.15: «La scuola delile vergini«, čmo-beli češkoslovaški film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE. 17—20.30: «Exodus», Paul Newmann in Eva Marie Saint, ameriški barvni film v ki-nemaskopu. Trii c EXCELSIOR. 17.30—22: «La pulce nelTorecchio«, R. Harrison, angleški kinemaskope v barvah. AZZURRO. Zaprto. PRINCIPE. 18—22: «Metti una sera a cena«, J. L. Trintignant ta F. Bolkam Kinemaskope v barvah. 'Voiv/ f, or n-ti SOČA (Nova Gorica): »Kekčeve Ukane«, slovenski barvni film — ob 18. ta 20. DESKLE: «Rebecoa» ameriški film — ob 20. SVOBODA (Šempeter): «Veliki ponarejevalec«, francoski barvni film — ob 18 ta 20. ŠEMPAS: Prosta PRVACINA: Prosto. RENČE: »Molk«, švedski film _____ ob 20 KANAL: Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan ta ponoči Je odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10; tel. 25-76 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tr- —- ----------- --------, *iču odprta lekarna dr. Rismondo, gospodinja Tarasa Oraaa vd. Lulsa. I UL Toti 52, tel. 72701. NOGOMETNI TURNIR NA 11. SŠI: ZMAGI KRASA IN REPNA NEODLOČENO MED ENAJSTERICAMA BREGA IN DOBERDOBCEV NA STADIONU «PRVI MAJ» ŠDB-MLADOST 1:1 (0:0) ŠDB: Žerjal (od 38’ p.p. Faven-to), Kuret, Berdon, Rodelia, Švara, Bandi, Kermcc, Čuk, Zocchi, Gra-honja, Zahar. MLADOST: Gergolct, Devetak, Gerin, Uljan, Jarc, Peric, Šuligoj, Dužman, Marson, Ferfolja, Fran-dolič. SODNIK: Štoka. STRANSKA SODNIKA: Corbatti in Jarc. KOTI: 3-0. STRELCA: d.p. v 15' Frandolič, v 21’ Zocchi. V nedeljo sta se na stadionu na Vrdelski cesti spoprijeli moštvi Brega in Mladosti iz Doberdoba. Obe ekipi nastopata na članskem nogometnem turnirju 11. SŠI ter sta v izločilni skupini skupno z bazoviško Zarjo. Direktna srečanja med posameznimi ekipami bodo odločila, katero moštvo bo izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. Težko je za sedaj predvidevati, kdo se bo uvrstil v polfinalno srečanje kajti prva tekma je v vseh pustila veliko dvomov ter je popolnoma razočarala občinstvo. Mladost in ŠDB sta namreč prikazala zelo skromno igro, ki ni pokazala ničesar konkretnega, kar bi dalo upati, da se bosta moštvi pre bili kam više. Nobena ekipa ni imela vnaprej določene podlage, na kateri bi gradila svojo igro. Tako smo bili priča silno revnemu nogo metu, v katerem smo le nekajkrat zasledili sij lepe, prave igre. Večinoma so igralci nastopali apatično, brez prave volje in zanimanja. Po leg tega so se prepuščali individualizmu, ter polagali prema j ino paž-r.jo na sodelovanje s tovariši. Le redkokateri na obeh straneh se je resno potrudil in skušal koordinirati igro, toda brez pravega uspeha. Vsakdo je bil prepuščen le lastni iznajdljivosti. Nič čudnega torej, Ne da r-o Doberdobci pokazali kaj izrednega, le nekoliko bolje so se znašli na igrišču ter skoro skozi celo tekmo imeli pobudo v svojih rokah. Za to gre zasluga napadalni \Tsti, ki je bila sestavljena iz igralcev, ki nastopajo za razne klube, kot npr. Bruno Marson in mladi Frandolič, ki nastopata za Gorico, nadalje član Juventine Ferfolja ter Šuligoj, ki nastopa za tržiški CRDA. Aktiven igralec je tudi Dužman, tako da je bil praktično napad Mladosti izredno močan, ni pa imel zavarovanega hrbta, tako da so se napadalci večkrat znašli v obrambi, ki ni bila preveč srečno izbrana ter je imela le malo izkušenj v primerjavi z doberdobsko prednjo vrsto. Le s težavo so zadrževali sicer ne zelo nevarne napade Brežanov, r.i kar niso mogli vsiliti svojega tempa igre ter nadkriliti nasprotnika. Pri Doberdobcih sta se med vsemi najbolje izkazala Frandolič in Marson, ki pa ni imel podpore tovarišev ter je bil ves njegov trud zaman. Po dejanske«, stanju na igrišču pa gre vsa pohvala Mladosti, ki se je precej več potrudila v iskanju zmage. Tekma se je pričela s petnajst minutno zamudo ter prvi četrt ure potekala v znamenju napadov Brega. V 4’ akcija Kermec — Zahar, toda Gergolet je ujel nenevaren strel. V 7’ je pred Gergoletovimi vrati gneča, napadalci Brega bi to lahko izkoristili, pa so streljali previsoko. V 12’ zgreši Grahonja iz ugodne pozicije, takoj nato pa Čuk r.evarno strelja od strani, vratar pa prisebno ujame. V 17’ je Kermec sam pred praznimi vrati, strelja, toda Gerin ustavi na črti. V 22' izvede Frandolič lepo akcijo, strelja, toda previsoke. V 30’ mora Gergolet ponovno poseči, tokrat na nevaren Zocehijev strel, ki se je če je bila tekma vseskozi slaba .n! osvobodil branilcev Mladosti. V 34 nezanimiva. To je potrdilo občinstvo, ki je videlo rahlo premoč go riških predstavnikov. Moštvo ŠDB je sestavljeno iz igralcev Brega, ki so že večkrat nastopili na raznih turnirjih in prvenstvih. Vodstvo je na igi i če poslalo predvsem mladince, ojačene z nekaterimi starejšimi in bolj izkušenimi nogometaši, kot Švara, Grahonja, Favento. Tako sestavljeno moštvo se .je na igrišču prvič predstavilo skupaj ter popolnoma razo čaralo. Med posameznimi sektorji ni obstajala nobena povezava, o-bramba je v glavnem slonela na prostem igralcu Švari, ki je pri drugih našel le malo pomoči. Medtem ko sredina igrišča sploh ni obstajala, je napad životaril v ospredju ter se prenekaterikrat znašel v zagati, ko je imel rešitev že v rokah. Napadalci so iz ozadja dobivali vse premalo žog, da bi lahko bili učinkoviti proti ne preveč solidni o-brambi nasprotnika, ki je v prene-kateri priložnosti imela izredno srečo. Kot mnogim drugim ekipam se je tudi Brežanom poznalo pomanjkanje izkušenega realizatorja, ki bi se znašel pred še tako zaprto o-brambo ter bil učinkovit v svojih zaključkih. Tako pa so se napadalci ŠDB večkrat znašli v komičnih situacijah, ko so si zapravili že narejene gole. Z nekoliko večjo vnemo ter s sinhronizacijo posameznih odsekov bi Brežani prav gotovo dosegli boljši rezultat, posebno še, če upoštevamo, da je bilo pri Mladosti le šest igralcev, ki se vedno ukvarjajo z nogometom. Brežani pa so nastopili s fanti, ki znajo obvladati žego ter imajo nad igro določen pregled, čeprav se posebno mlajši preradi spuščajo v nepotrebno preigravanje. Kot se večkrat zgodi, je prav šibka ekipa prekrižala račune na papirju bolj kvotiranemu nasprotniku. izvede napad Doberdoocev lepo akcijo čez celotno igrišče, toda Šuligoj strelja previsoko. V 38’ se ponesreči vratar Brega Žerjal, ko nerodno brani Marsonov strel na poprejšnjo podajo Dužmana. Poškodoval si je nekoliko roko, nadomestil pa ga je titulami vratar Brega Favento. V 42' Švara nepravilno ustavi srednjega napadalca Mladosti, k' izvede kazenski strel, pa neučinkovito. Minuto pred koncem močan strel Marsona, Favento se jp vrgel ter v loku rešil vrata pred skoro gotovim golom. Marson se izkaže za nevarnega že v 1’ drugega polčasa, ko silovito strelja ter se žoga dotakne prečke, nato pa gre ven. V 9’ si Brežani zapravijo gol. Gergolet se vrže na žogo, toda zaman, Kermec strelja ter zadene drog, žoga se odbije navzno ter, vendar Gerin neverjetno reši 'j zadnjem trenutku. V 15’ pade gol za Mladost po zaslugi Frandoliča, ki se je žoge samo dotaknil ter jo poslal v prazna vrata, medtem ko je bil Favento drugje. V 20’ je poskušal srečo Grahonja, ki je pre- igral Uljana, a je naletel na Geri-na. Minuto kasneje je Zocchi izenačil potem ko je bila pred vrati Mladosti gneča ter so žogo dolgo odbijali. Ko je prišla ta iz gneče, jo je napadalec Brega silovito poslal v mrežo mimo presenečenega Gergoleta. Tekma se je s tem praktično končala, kajti kazalo je, da sta obe moštvi zadovoljni z izenačenjem. Do konca tekme je prišlo le še do treh težavnejših situacij. V 30’ je Marson od blizu streljal visoko, v 32’ je Dužman izvedel prosti strel ter zadel zid Brežanov, v 37’ pa je Zocchi streljal ven na lepo podajo Čuka. Radi NA NABREZINSKEM IGRIŠČU Kras - Kontovel 1:0 (0:0) STRELEC: Živec (18. d. p.). KRAS: Kante, Husu, Budin, Metedjko, živec Stanko in Srečko, Blazina, Puntal-, Rustja, Cemjava, Valentino, Rez.: Busaneli in Furlan. KONTOVEL: Kante, Košuta D. in E., Pertot, Sardoč, Starc, Štoka, Ukmar, Štok, Malič, Daneu. Rez.. Bogateč. SODNIK: A. Mužina; stranska sodnika: štrekelj in Daneu. PRIPOMBE: nekoliko vetrovno vreme; nebo jasno; gledalcev približno 50. Sodnik je opomnil černjavo (Kr) v 30’ p.p.; v d.p. je pri Kontoveiu namesto Štoke nastopil Bogateč. Koti: 5:5 (3:2). V nedeljo je bala v Nabrežini na ----------- sporedu tekma prvega kola članske ga nogometnega turnirja 11. Sol med Krasom in Kontovelom. Obe ekipa sta predstavili na igrišču razmeroma mlade igralce. Takoj moramo pripomniti, da srečanje ni izpolnilo pričakovanj in ni zadovoljilo. Posebno prvi polčas je potekal ob zelo počasni igri in lahko rečemo, da je bil v glavnem dokaj nezanimiv. V napadu so skoraj vso tekmo diktirali tempo igre Kontovelci, e-najsterica Krasa pa se je bolj odli- NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V KRIŽU Repen-Barkovlje 5:2 (1:2) STRELCI — V 11’ p.p. Husu (B), 18’ šuber (R), v 44’ Lasič (B); v 15’ d.p. Hrovatič (R). 20’ Purič, 25’ Purič (R), 32’ Hrovatič (R). REPEN: Verginella. Sluga, Milan Škabar, šuber, Škrk, Emil Škabar, Albin Škabar, Guštin, Purič; Hrovatič, Vojko Škabar, R. Kralj. BARKOVLJE: Kafol (Martelanc), Močnik, Scheimer, Grdoviii, Krečič, Lasič, Fučka, Svetina, Husu, Ugrin, Starec. SODNIK: Rupel. KOTOV: 5-5. Lepa tekma med Reponom in Barkovljaimi na kriškem igrišču. Zmaga je pripadla bolj uigranim Repencem, ki so kot celota izkoristili svojo premoč in spravili na kolena žilave Barkavljans, kj so se jim uspešno upirali le prvi polčas. Ritem igre je bil zelo hiter in kaj kmalu je bito očitno, da bo končna zmaga pripadla tistemu, ki bo vzdržal vseh 90 minut. Igra Bargovelj je praktično slonela na dveh igralcih, Lasiču v sredini igrišča in Husuju v napadu. Barkovljanska ekipa je pa kaj kmalu prišla ob srednjega napadalca (očitno izven treninga) in tako ni kapetanu Lasiču ter obrambi preostalo drugega kot da skuša rezultat ohraniti v častnih mejah. Moč ekipe iz Repna je bila v sredini igrišča, kjer je gospodaril šuber in v drugem polčasu Renato Kralj. Za povezavo z napadom je pa skrbel Hrovatič. Ta igralec, ki se je zelo izkazal, je v prvem polčasu s svojo preosebno igro bolj škodil ekipi, saj je po nepotrebnem preigraval in sam skušal priti do gola s streli od daleč, medtem ko so njegovi soigralci v ugodnih položajih zaman čakali podajo, ki bi njemu in moštvu olajšala trud. Z vstopom Renata Kralja v drugem polčasu na mesto krilca in ko šuberju nd balo potrebno stati Husuju toliko za petami, je ekipa Repna znatno povečala svojo moč Hrovatič je zaigral bolj nese- S tekme Repen — Barkovlje bično in tako je prišel do izraza tudi srednji napadalec Purič z o-staidmi napadalci. Napadi so si sledili kot na tekočem traku in zmaga je bila samo še vprašanje časa. Kronika. Začetne minute so v korist Barkovljanov, ki po Husuju nevarno pritiskajo na vratarja Repna Vergiinelio, ki v 5’ in 10’ pokaže z dvema posegoma svoje znanje. V 11’ pa mora kloniti. Z desne strani pride žoga pred vrata, Verginella jo brani, toda žoga se mu izmuzne iz rok do Husuia, ki jo z bližine brez težav potisne v mrežo. Repen odgovori in Škabar A. pošlje za las čez prečko. V 18’ se spusti v napad šuber in z roba kazenskega prostora pošlje močan strel na barkovljanska vrata. Vratar skuša prestreči žogo vendar prepozno in Repen doseže izenačenje. V 25’ efekten strel Hrovatiča Branilec Mladosti odbija žogo ¥ pl mm Livorno ■ Fiorentina (0:0) Cagliari - Catania (2:2) Como - Milan nev. Varese - Verona (2:1) Inter ' ' Genoa (3:0) Piša - Sampdoria (2:1) Juventus - Brescia (3:1) L. Vicenza ' Torino (1:3) Napoli - Casertana (3:1) Reggina - Foggia (3:0) Perugia ‘ Ternana (0:0) Lazio - Roma nev. Modena ‘ Bologna (0:3) KVOTE X X 1 1 1 1 2 ’ 1 1 X 11 — 1.212.80« Ostale športne vesti na drugi strani in Kafol s težavo ubrani. Tik pred kancem prvega polčasa Barkiovljaru izvedejo dva protinapada. V prvem Fučka pošlje za las čez prečko z glavo. V drugem se izkaže Lasič z osebno akcijo ter z diagonalnim prizemium streiom povede svoje barve v vodstvo. V začetku drugega polčasa skuša barkovljanska napad zvišati rezultat, toda obramba Repna se ne pusti presenetiti in odbije dve nevarni akciji. V 15’ d.p. prosti strel Hrovatiča do Renata Kralja, ki s streiom zadene prečko. Na odbito žogo starta Hrovatič, ki z glavo doseže izenačenje. Pet minut nato prodor desnega krila, točna podaja v sredo kazenskega prostora in Purič z glavo preusmeri žogo v mrežo ter povede Repen v vodstvo. V 25’ d.p., osebni prodor Hrovatiča — strel — in žoga se vratarju izmuzne iz rok do Puriča, ki brez težav realizira. V 32’ d. p. izmenja va med Puričem in Hrovatičem, prodor slednjega, nato močan priženjen strel, ki zadkijič zatrese bar-kovljansko mrežo. K. Košuta kovala v obrambi in v hitrih protinapadih. Od kootovelske ekipe smo vsekakor pričakovali več. Res je, da to ni bito isto moštvo, kot je nastopilo na SŠI pred dvema letoma, toda na ta turnir bi se lahko vsekakor bolje pripravilo. Včasih se nam je zdelo, kot da igralci prvič nastopajo skupaj. Močno pa je presenetii Kras, ki je pokazal ne le organizirano, ampak tudi tehnično bolj izpopolnjeno igro. Kronika: prvi polčas se je začel z zelo počasno igro. Kazalo je, da skušata obe ekipi najprej proučiti sposobnosti svojih nasprotnikov. Do prve zanimivejše akcije je tako prišlo šele v 20.’, ko je Kras streljal kazenski strel. Ostro je streljal Ukmar, ki je poslal žogo naravnost v mrežo, vendar je sodnik zadetek razveljavil. Od tedaj pa do konca polčasa se je igra odvijala pred vrati Krasa. V 30.’ je sodnik dosodil kazenski strel v korist Kontovelcev, Cemjava se s sodnikovo odločitvijo nd strinjal, ker pa je svoje mnenje uveljavljal nekoliko preglasno si je prislužil opomin. Do konca tega polčasa so Kontovelci sprožili še dve omembe vredni akciji. V 35.’ je Malič streljal tik nad prečko. v 40.’ pa je Štok zadel vratnico. V drugem polčasu se je igra do gola odvijala pretežno na sredini igrišča. V 18’ je Živec prestregel iz kota podano žogo, ji spremenil smer in presenetil komtovelskega vratarja. Po tem dogodku se je teža igre zopet pomaknila na polovico Krasa. V 27.’ se je Štok znašel sam pred nasprotnim vratarjem a je žogo poslal visoko preko vrat. Dve minuti kasneje je Cemjava izvedel bliskovit protinapad, toda nasprotna obrambi ga je uspelo ustaviti, Tik pred koncem so imeli Kontovelci še nekaj priložnosti, a lih niso izkoristili. Bojan Brezigar JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD I. ZVEZNA LIGA Izidi Sloboda - Hajduk 2:0 (1:0) Partizan - Radničkd (K) 1:4 (0:2) Radmički (N) - Vojvodina 2:0 (2:0) Dinamo - Olimpija 3:2 (1:1) željeaničar - Sarajevo 1:2 (1:1) Vardar - Zagreb Veleč - Maribor Bor - C. zvezda Beograd - Čelik Lestvica (N) 3 3 1:0 (1:0) 5:0 (2:0) 2:2 (1:0) 1:0 (0:0) Radnički Dinamo Sloboda Velež Hajduk Partizan Vardar C. zvezda Radnički (K) Bor Sarajevo Beograd železničar Maribor Čelik Olimpija Vojvodina Zagreb 4:0 8:3 6:2 7:6 5:4 5:5 4:4 9:5 6:5 3:3 3:3 2:2 2:2 2:5 2:4 2:6 2:7 0:6 Pari prihodnjega kola (14. IX.) Hajduk - Čelik, C. zvezda - Beograd, Maribor - Bar, Zagreb - Velež, Sarajevo - Vardar, Olimpija -željezničar. Vojvodina - Dinamo, Radnički (K) - Radnički (N), Sloboda - Partizan. SLOVENSKA LIGA Izidi Celje Kladivar - Aluminij 2:1 (0:1) Kovinar - Drava 2:0 (1:0) Ilirija - Rudar 2:2 (1:2) Nafta - Mura 2:1 (1:1) N. Gorica - Svoboda 1:0 (1:0) Slavija - Izola 0:1 (0:1) Lestvica Izola 2 2 0 0 2:0 4 Kovinar 2 1 1 0 4:2 3 Mura 2 1 0 1 7:2 2 Svoboda 2 1 0 1 4:1 2 Slavija 2 1 0 1 2:1 2 Rudar 2 0 2 0 4:4 2 Aluminij 2 1 0 1 3:3 2 Nova Gorica 2 1 0 1 1:1 2 Celje-Kladivar 2 1 0 1 2:3 2 Nafta 2 1 0 1 2:5 2 Ilirija 2 0 1 1 2:8 l Drava 2 0 0 2 1:4 0 Pari prihodnjega kola (14. IX.) Izola - Celje-Kladivar, Svoboda Slavija, Mura - N. Gorica, Ru- dar - Nafta, Drava - Ilirija, Aluminij - Kovinar Izidi železničar - Varteks Metalac - Lokomotiva Orijent - Šibenik BSK - Zadar Karlovac ■ Borac Ljubljana - Rij ek a Split - Trešnjevka Jedinstvo • Rudar 1- 1 (0:D 2- 0 (0(0) 2:3 «:» 1:1 i-2 (Ou) 0:3 (0:J> 0:2 <0: 1:0 (I® Metalac Borac Jedinstvo Rijeka železničar Kariovac Trešnjevka Orijent Rudar Šibenik Varteks Liubljana Split Zadar BSK Lokomotiva Lestvica 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 1 1 1 1 ZCNL Izidi Tabor - Tolmin Koper - Adria LTH - Primorje Zagorje - Hrastnik Lesce - Triglav Sava - Usnjar 6:2 (®:U vi «:1) : (i:0> 4:0 <1$ 2:2 (0*J 2:2 Triglav Usnjar Koper Tabor Zagorje LTH Primorje Adria Tolmin Hrastnik Lesce Sava Lestvica 2 1 1 1 1 o ri s 3:2 1 6:3 ** J 2:2 ‘ 0 1 1 1 \s,\ i-S 0 1 2:« 1 Pari prihodnjega kola Usnjar - Tabor, Trie18* . . P' Hrastnik - Lesce, pr*®^,in, & LTH. Tote110, gorje, Adria per Italijanski nogometni pokal 1969-1970 četrtfinali* Najboljši v Milan in Napoti izpadi* 1. skupina •Livorno • Fiarentdna •Arezzo - Bari Fiarentima Bari Livorno Arezzo 0:0 0:0 3 210 90 5 3 111 28 3 3 0 2 1 1 2 2 3 0 2 1 0 2 2 Fioremtina v četrtfinalu 2. skupina •Cagllari - Catar.ia 2:2 •Palermo - Catanzaro 1:1 Vratar Kontovela v akciji Cagliari Catanzaro Palermo Catania 5:2 2:1 2 1 0 5 2 5 1 2 0 6 3 4 1115 5 3 003 5 11 0 3 2 1 0 6 2 3 111 2 2 3 111 5 5 3 0 1 2 3 7 Oagliari v četrtfinalu 3. skupina Mjilan - •Como •Varese - Verona Varese 3 Miilan 3 Verona 3 Como 3 Varese v četrtfinalu 4. skupina •Piša • Sampdoria •Inter - Genoa Inter 3 Piša 2 Sampdoria 3 Genoa 2 Inter v četrtfinalu 5. skupina •Juventus - Brescia •Mantova • Atalanta Juventus 3 1 2 0 4 2 Mantova 3 1 2 0 5 4 Atalanta 3 111 5 5 Brescia 3 0 1 2 4 7 Juventus v četrtfinalu 6. skupina •Torino • L. Vicenza 3:1 2:1 3:0 210 40 5 10 1 2 2 2 0 2 1 2 3 2 0 11 14 1 3:1 3:2 •Monza Torino Monza Piacenza L. Vicenza Piacenza 63, 3 I’« » , 3 12» 0 3 0 0 3 Torino v četrtftoaW 7. skupina j.j •Napol! • •Reggina Foggia Reggina Napoli Casertana Casertana Foggia 3 3 j:« 2 0 1 ? ! J i‘‘ ii’ 3 1 1 l 3 1 0 2 3 Foggia v četrtfinalO 8. skupina i:°, Roma - ‘Laizio ^ pof®^ o:» (prek. v 44’ d. p. z« kanja električnega tok®' „.-j 'Perugia - Ternana . j 1 j Roma »ii -n Ternana Perugia Lazio i iJ; !Sj 3 Sl! “ 2 0 9. skupina • »Modena •Reggiana 3:0 I;», 3 3 0 0 jj | 3 u! 3 0 2 1,5 3 0 1 2 0 4:0 0 14:4 0 3:1 5:1 5:3 4:2 4 4:3 4 8:5 4:3 3 3:3 > 3:3 3 3:7 0:4 1:6 2:131 2:7 • Pari prihodnjega kola (1 . Varteks - Rudar, . Jedinstvo, Rijeka - SpH®' gjte Ljubljana, Zadar - Karlova^. ^ nik - BSK, Lokomotiva ■ železničar - Metalac. GEORGE SAND Indiana Marsikdaj sem sam sedel na tej skali, besno vil roke in poslušal vse te pomladne ljubezenske klice, ki jih skriva gora, gledal ptice sladkosnedke, kako se preganjajo in dražijo, žuželke, ki so v nasladnem objemu zaspale v cvetnih čašah in vsrkavale žareči prah, ki si ga pošiljajo palmovoi, zračne prenose, drobne slasti, katerim je postelja mehka poletna sapica. Ves pijan sem bil, ves nor; prosil sem za ljubezen cvetlice, ptice, šum hudournika. Besno sem klical neznano srečo, ki me je blaznila že sama misel nanjo. Zagledal sem vas, ki ste razposajeni in nasmejani tekli k meni tam zdolaj po stezi, tako majceni od daleč in tako nespretni pri preskakovanju skal, v beli oblekel in rjavih las, da bi vas človek imel za avstralskega pingvina; tedaj se mi je kri umirila, ustnice mi niso več gorele, pred sedemletno Indiano sem pozabil na petnajstletno Indiano, o kateri sem pravkar še sanjal; objel sem vas s čistim veseljem, vaše ljubkovanje mi je hladilo čelo, bil sem srečen, bil sem oče. Koliko svobodnih in mirnih dni sva preživela na dmu tega brezna! Kolikokrat sem okopal vaše drobne nožiče v tej čisti jezemlci! Kolikokrat sem vas gledal spečo v tem trsju, zasenčeno s sončnikom palmovega lista. Tedaj so me kdaj zopet popadale muke. Bil sem žalosten, ko sem vas gledal še tako majhno; ugibal sem, ali bom v takšnih tesnobah sploh kdaj doživel dan, ko me boste mogli razumeti hi se mi odzvati. Rahlo sem od vzdignil vaše svilnato mehke lase in jih ljubeče poljubljal. Primerjal sem jih z drugimi kodrčki, ki sem jih bil odstrigel na vašem čelu v prejšnjih letih, in sem jih hranil v svoji listnici. Z naslado sem ugotavljal, da jim daje vsaka pomlad temnejše odtenke. Potem sem ogledoval na deblu bližnjega datljevca vrezana znamenja, ki sem jih delal, da bi zabeležil postopno rast vaše postave v štirih ali petih letih. Drevo ima še vedno te brazgotine, Indiana, našel sem jih, ko sem prišel zadnjikrat sem in trpel svoje muke. Joj, zastonj ste rasli, zastonj je spolnila vaša lepota obljube, zastonj so vam postali lasje čmi kot ebenovina; niste zrasli zame, vaši čari se niso razvili zame; prvikrat vam je utripalo srce za drugega. Se spominjate, Indiana, kako sva letala, lahka kot grlici, ob grmih jamerož? Se spominjate, kako sva se kdaj tudi zgubila v savanah, ki se razprostirajo nad nama? Nekoč sva se odpravila proti zameglendm vršacem Salazov, vendar nisva pričakovala, da bodo postajali pri vzponu sadeži čedalje redkejši, slapovi vedno manj dostopni, veter pa vedno hujši in zajedljlvejši. Ko ste opazili, da rastlinstvo beži za nama, ste se hoteli vrniti, toda ko sva pustila praprotni pas za seboj, sva našla vse polno jagodičja, in tako vneto ste polnili svojo košarico z Jagodami, da vas nisem mogel spraviti naprej. Hodila sva samo še po vulkanskem, kot prepečenec luknjastem skalovju, poraščenem z volnatim rastlinjem; ob teh skromnih travicah, ki so jih zbičall vetrovi, sva pomislila na boga, ki jhn Je očitno dal toplo obleko, da morejo prenašati neprilike ozračja. Potem se je megla tako zgostila, da nisva vedela več ne kod ne kam in sva se morala vrniti. Nosil sem vas na svojih rokah. Previdno sem sestopal po strmih pobočjih gore. Na začetku prve hoste, ki je rasla v tretjem pasu, naju je zajela noč. Za vas sem obiral granatna jabolka, sam pa sem si tešil žejo z obilno sočnostjo lijan, trgal njih liste, Id dajejo čisto in hladno vodo. Tedaj sva se spomnila pustolovščine najinih najljubših junakov, tal sta se zgubila v hosti Rdeče reke. Toda midva nisva imela ne nežnih mater ne skrbnih slug niti zvestega psa, ki bi naju iskali. No, bil sem zadovoljen, kar ponosen, ker sem bil edini, ki mu je bila dolžnost bedeti nad vami, in srečnejši kot Paul. Da, navdihovali ste me s čisto ljubeznijo, z globoko in resnično ljubeznijo. Noun je imela okoli deset let, bila je za glavo večja od vas, kreolka v najširšem pomenu besede, že razvita, mokro oko se ji je že brusilo v posebnem izrazu, bila je po obnašanju in značaju že mladenka. Toda nisem ljubil Noun, ali bolje, rad sem jo imel samo zaradi vas, ker se je igrala z vami. Niti na um mi ni prišlo, da bi se vprašal, ali je že lepa, ali bo čez nekaj dni še lepša. Nisem je gledal. Zame je bila otrok, bolj kot vi. Zato, ker sem vas ljubil. Na vas sem se zanašal: bili ste družica mojega življenja, sanja moje mladosti... Zanašal sem se, nisem pa računal s prihodnjostjo. Zaradi bratove smrti sem bil obsojen, da se oženim z njegovo zaročenko. O tisti dobi mojega življenja vam ne bom pravil, dasi ni bila najbolj grenka, Indiana, vendar sem bil mož ženske, ki me je sovražila in je nisem mogel ljubiti. Postal sem oče, zgubil svojega otroka, ovdovel, in zvedel, da ste se omožili! Ne bom vam pripovedoval o dnevih pregnanstva v Angliji, o tisti dobi trpljenja. Če sem komu storil krivico, vam je gotovo nisem, in če je bil kdo meni krivičen, se ne bom pritoževal. Tam sem postal še bolj samoljuben, to se pravi, bolj žalosten in nezaupljiv kot kdajkoli. Kakor som dvomil o sebi, so me prisilili, da sem postal ošaben in se zanašal nase. Edino pričevanje mojega srca mi je pomagalo, da sem prenesel vse te preizkušnje. Očitali so ml, da ne ljubim ženske, ki se Je poročila z menoj samo po sili in me je vedno le zaničevala! Pozneje so odkrili poglavitno značilnost moje samoljubnostl v tem, da ne maram otrok. Zaradi tega me je Raymon kruto zbadal, češ da se potrebna skrbnost otro- Bologna Cessna Bologna Cesena Modena Reggiana « - - Bologna v četrt«881 ^ str ške vzgoje slabo sklada s strogo metodičnimi navada^ ^ rega samca. Mislim, da ni vedel, da sem bil oče ln 'eti, vas vzgojil jaz. Toda nihče med vami ni maral ra z«1" pf** me je spomin na mojega sina še po mnogih leU tako skelel kot prvi dan, in da se mi je ranjeno sTceJ ko sem gledal plavolase glavice, ki so me spomM8 r Nesrečnega človeka se bojiš zato, ker se ti nemara dovolj kriv, in te je strah, da bi ga moral pomilov8ti' Toda nikoli ne bo mogel nihče razumeti globoke«8^ i* čenja, temnega obupa, ki se me je lotil tedaj, ko OK trgali tem krajem, ubogega otroka pustinje, ki mu ® ni privoščila usmiljenega pogleda, in so me zveZ „0 benimi vezmi, ki so mi ukazali, naj zavzamem Praza^4uti. j. 1111 vufum, ivi ou iiu uiuičdu, iioj zavzamem p* 1 v družbi, ki me je zavrgla, ko so mi hoteli dopov jV®j moram izpolnjevati dolžnosti do ljudi, ki so prezlr8j tAl do mene. Glejte! Nobeden izmed mojih mi nikoli jjili°^j biti v oporo, naenkrat pa so me poklicali na z^0jdili' p koristi, in me silili, naj jih branim' Niso mi bi užival v miru česar ne odrekajo niti parijeh1’- », mote! En sam zaklad sem imel v življenju, en° nje, eno samo misel, in sicer, da boste ža vse e°s. vzeii so mi ga, povedali so mi, da zame niste dovo J ^ Grenak posmeh! Zame, ki so me zredile gore in 111 ,e tova hiša zavrgla! Zame, ki me niso naučili, kako J ^ ravnati z bogastvom, in so mi na vsem lepem nalo21 ^ naj skrbim za uspevanje bogastva drugih! .^0^1 Vdal sem se. Nisem imel pravice prositi, naj je j moji plahi sreči, že dovolj so me prezirali, in d® ^ upal, bi me vsi zasovražili. Mati je bila neutolažil smrti drugega sina, in mi Je grozila, da Jo h01” w smrt, če se ne bom vdal v svojo usodo. Oče mi Je & da ga ne znam potolažiti, kakor da sem sam kiM /je tako malo ljubil, in mi Je grozil, da me bo poskusil uiti njegovemu jarmu. (Nadaljevan)6 imirnNiATVO* TRST - UL MONTECCHI 6, n., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: UUoa 24 Magglo l/l, Telefcra 33-82 - UPRAVA: IRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 nr«i tetrtletna 2 250 Ur polletna «400 Ur celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStni tekoči 11S374 Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodn) banki » Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cona ngia.iov: /.» vsak mm v Sirim enega stolpca; trgovski 150, (Inančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur Trn u-m<« — * _ Q^lagl ^ triaSk0 ’ta gorico pokrajino se naročajo prt upravi - tz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «SodeUt PubbUcitk Italtanaa - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat - NAROČNINA: m9t*Ž?ušK*f> uN račun: ZaloSnlitvo^rl^|»ji ^