ONKOLOGIJA / v `ari{~u
leto X / {t. 1 / junij 2006
Zvonimir Rudolf
Intervju s prof. dr. Rastkom Golouhom
7
Kaj je vplivalo na odlo~itev, da prevzame{ zahtevno nalogo
prvega urednika ~asopisa Onkologija? 
Pravzaprav firbec. Ker se s takim delom nisem {e nikoli
ukvarjal, me je zanimalo predvsem kako lahko kot popoln
amater postavim na noge novo revijo. V skupini, ki je
odlo~ila za to spo~etje in porod, smo imeli sicer nekaj
predstav o tem kaj naj bi revija objavljala, veliko manj pa o
tem kako naj jo urejujemo, skrbimo za prispevke, tiskamo
in distribuiramo. Posebej bi rad omenil prvega odgovornega
urednika Mateja Bra~ka in oblikovalca Marka Apiha. Brez
njunega entuziazma preprosto ne bi {lo.
Zakaj sploh nova revija?
Na za~etku smo imeli vsi jasen, ~eprav
precej ozek cilj. Dogovorili smo se, naj
bo nova revija most med novostmi v
onkologiji in Onkolo{kim in{titutom na
eni ter slovenskimi zdravniki na drugi
strani. Zdelo se nam je, da ostaja
zdravnik kljub poplavi strokovnih
informacij, ki jih sprejema iz u~benikov,
`e priznanih revij, strokovnih sre~anj in
medmre`ja mnogokrat zmeden, utrujen,
morda celo negativisti~en do tega
strokovnega preobilja. Pritisk nanj
nara{~a tudi z vse ve~jo izobra`enostjo
bolnikov, ki je navadno dobrodo{la, v~asih pa postane
zaradi njihovega ne povsem jasnega razumevanja
problemov obremenjujo~a tako zanje kot za zdravnika.
Namenili smo se torej izdajati revijo, ki bi slovenskim
zdravnikom posredovala dodatno znanje, novosti, tehnike
in razmi{ljanja prav o tistih podro~jih onkologije za katera
smo mislili, da jih najbolj potrebujejo.
Kako to dose~i?
Dogovorili smo se, naj bodo prispevki pisani v obliki
sporo~ila enega strokovnjaka drugemu strokovnjaku tako,
da ga bo naslovnik zlahka bral, da ga na polovici ne bo
zavrgel, in da bo ob koncu na »dobi~ku«. Namenoma smo
se odpovedali klasi~ni obliki strokovnih ~lankov z uvodom,
metodologijo, rezultati... Pravzaprav smo si `eleli, da bi
poslali kolegom tisto, kar po na{e rabijo v praksi, v
prijaznem ovitku, v~asih v u`itni lupini tudi kaj bolj
kompliciranega.
Kak{ne so bile te`ave? 
Sprva nam je {lo najte`je prav pri oblikovanju prispevkov.
Tako kot ve~ina sodobnih zdravnikov, smo bili vsi {e kar
dobro izobra`eni za pisanje »raziskovalnih« ~lankov z
znano strukturo, s suhoparnim navajanjem dejstev in s ~im
o`jim izborom dobro definiranih pojmov. Mnogo te`je smo
napisali nekaj bolj privla~nega, morda v obliki zgodbe z
jasnim sporo~ilomi, nekoliko bolj »novinarsko«, z ve~
ilustracijami, vendar ne na ra~un profesionalnosti. Tudi za
mnoge mlade avtorje je to {e vedno kar velik preskok. 
Kako je reviji uspevalo doslej, kako naprej?
Kar dobro se je prijela. Zastonj jo dobivajo vsi slovenski
zdravniki, naklada je velika. V nasprotju z za~etki, ko smo
pisali predvsem ~lani uredni{kega odbora, je sedaj dotok
prispevkov ve~ji. Na to, da postaja
~asopis zanimiv, ka`e tudi vse ve~ piscev,
ki niso zaposleni na Onkolo{kem
in{titutu.
V uredni{kem odboru pogre{amo
predvsem reakcije na na{e objave. Pri
tem mislim na reakcije tistih, ki jim je
revija namenjena. Bolj kot pohval si
`elimo kriti~nih pripomb o obliki,
vsebini, morda o problemih, ki jih
sre~ujejo zdravniki ob zdravljenju in
spremljanju bolnikov z malignomom, o
problemih komunikacije med njimi in
zdravniki na{ega in{tituta. Kar te`ko
razumem, da ni tovrstnih strokovnih ali
organizacijskih te`av. Morda za koraj`o samo to, da na
nekatera vpra{anja najbr` tudi usmerjeni strokovnjaki ne
bodo mogli z gotovostjo odgovoriti. Ker je osnovna naloga
urednikov skrb za kakovost ~asopisa, ta pa lahko sloni le na
odli~nosti prispevkov in njihovem pomenu za bralce, bomo
uredniki brez aktivnega sodelovanja zunanjih zdravnikov
svojo nalogo le ste`ka izpolnjevali.
[e nekaj o urednikovanju. Zdi se mi, da je vsaj v desetem
letu izhajanja Onkologije nastopil ~as, da za~nemo poleg
sve`ih informacij objavljati, tudi komentarje in samostojna
mnenja. ^e se spomnimo, da je Thomas Wakley ustanovil
angle{ko medicinsko revijo Lancet leta 1823 zato, da bi
razkril nepotizem in probleme v medicini in medicinski
vzgoji, se na{a revija 180 let kasneje prav tako ne bi smela
izogibati kriti~nim mnenjem. Postala naj bi bolj ambiciozna
kot smo na~rtovali. S ~lanki in uvodniki bi lahko ocenjevala
in ~e je potrebno tudi kritizirala ustanove, izvoljene
predstavnike in tudi medicinske profesionalce. Morda
bi bili taki zapisi kdaj pa kdaj za koga politi~no in
strate{ko nesprejemljivi, vendar merimo kakovost revije
prav po njeni neodvisnosti. 
Najbr` ni odve~ ~e pojasnim, da so uredniki pri svojem
delu povsem samostojni in neodvisni od ustanovitelja
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:48 PM  Page 7
(Onkolo{ki in{titut). Neodvisnost je njihova temeljna
pravica, ki jim je ne more nih~e ne spodbijati, ne odvzeti.
Ustanovitelj ne more vplivati na odlo~itve urednikov,
urednike lahko samo zamenja. ^lani uredni{tva odli~nega
ameri{kega ~asopisa New England Medical Journal so
objavljali svoja mnenja, ki so bila povsem nasprotna
mnenju njihovega zalo`nika (Massachusetts Medical
Society). Brez cenzure so pisali o samomorih z zdravnikovo
pomo~jo, o problemih implantacije pri dojkah, etiki
medicinskega raziskovanja v razvijajo~em se svetu, o
medicinski uporabi marihuane ali o te`avah s farmacevtsko
industrijo. Namesto da bi objave prepre~il, se je zalo`nik
raje vklju~il v debato kar v svojem ~asopisu, ~eprav je to
po~el nekaj pogosteje tudi v drugih medijih. 
^e bi mi, uredniki, dobro opravljali svoje delo, bi morali
kritizirati mnoge napake, ne glede na to kje v zdravstvenem
sistemu se pojavijo. V Onkologiji ne pi{emo ni~esar o
zadregi z novimi zdravili, o popolnoma nerazumljivem
zastoju pri zagonu in{titutskih kirur{kih prostorov. Vsaj
nekaterim od nas prav tako ni jasno, zakaj je onkologija na
medicinski fakulteti {e vedno obroben predmet, ~eprav
vemo kak{no je breme malignih neoplasti~nih bolezni za
slovensko populacijo. Zakaj so onkolo{ke stroke tako slabo
zastopane v programih mnogih specializacij? Zakaj je pri
nas tako malo klini~nih raziskav novih zdravil? 
Pri desetih letih prehaja Onkologija po~asi
iz otro{tva v ... kaj?
Kakor koli obrne{, stopa revija v ~as adolescence. Upam
samo, da zanjo ne bo veljala definicija nekega anonimnega
brihtne`a, ki je na zid napisal »adolescenca je doba med
otro{tvom in pre{u{tvom.« 
■
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
leto X / {t. 1 / junij 2006
8
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:48 PM  Page 8