Poštnina
paTialfrana.
m % S
Urednlitvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Stev. 32.
V Ljubljani, II. avgusta 1923.
Lato III.
Glasilo ^Združenja slovenskih avtonomistov11.
Izhaja vsako soboto.
Celoletna na-roinlna 50 — D mesečna 4-— „
Inozemstvo celoletno 100 Dm'
Posamezne itevtlke se ra-! čnnijo po 1 Din
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Raj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
V Belgrad — ali doma.
Vprašanje, ali je boljša aktivna opozicija, to je taka, da gredo poslanci v parlament in tam glasujejo proti vladi in jo skušajo zrušiti ali pa je boljša abstinenca, to je, da opozicija sploh ne gre v parlament in si umije roke glede vseh dejanj, ki jih stori vlada: to vprašanje se ne da odgovoriti z enostavnim kratkim »da« ali »ne«, to vprašanje mora rešiti vsalka opozicija v vsaki po-. samezni državi m v vsakem posameznem slučaju posebej z vposte-vanjem vseh razmer.
Naloga opozicije je, da kontrolira vlado pri vseh njenih dejanjih. Ona gleda, da vlada ne izrablja svoje moči in denarja v strankarske svrhe, da ne izrablja svoje moči celo v korist posameznih oseb, ampak da dela v korist vseh državljanov brez izjeme. To nalogo opozicije priznavajo vse demokratične države — v najbolj naprednih ima vodja opozicije tisto plačo kot ministrski predsednik. Saj je navadno tako, da je opozicija od danes jutrišnja vlada in obratno. Tega vse tre-notno vladajoča stranica tudi predobro zaveda, zato se varuje, da ne bi zlorabila 'svoje moči. ker bi se ji jutri poplačalo milo za drago. Pa te skrbi tudi treba ni, kajti glavni znak demoikracije je ravno, da se vlada pravično brez ozira na stranke in gospodarske sloje. Ras je sicer, da la ideal pravičnosti ni uresničen do danes tudi še v najbolj demokratičnih državah in najbrže tudi nikdar ne bo, ampak doseženo je mnogo: vsaj zakoni se ne kršijo, ne zlorablja se denar davkoplačevalcev v strankarske svrhe, ne izrablja se en sloj v korist drugem«.
O kakšni talki demokraciji, kot smo jo tu pokazali, da je opozicija samo kontrola vlade — in sicer dejanska kontrola — o taki demokracija se pri nas ne da govoriti, vzrokov za to je več.
Prvi in glavni vzrok je to, da mi nismo en narod ampak trije narodi: v enem narodu se lahko razvije demokratizem počasi, do te stopnje, da en sloj naravnost ne zatira drugega in da se doseže kolikor-toliiko znosno in pravično razmerje med posameznimi družabnimi sloji.
Drugače pa je narod proti narodu, pa naj živita oba v eni in isti državi, ali pa vsak v svoji. Tukaj se ne da govoriti o nobenem demokratizmu. Francoz nasproti Nemcu in Nemec nasproti Francozu ne pozna nobenega demokratizma, to nam kažejo danes Francozi v Poruhrju in 'so nam kazali za časa svetovne vojne Nemci v Franciji in Belgiji, Avstrijci v Srbiji itd. Kajti en narod se pomiri z drugim šele takrat, kadar vidi — da ga ne more podjarmiti. To si je treba pri nas in na Hr-vatskem dobro zapomniti. Tukaj ne pomagajo nobeni baniketi, nobene navdušene in navd<uševalne govorance: kajti življenje gre preko govoranc. Vsako zakrivanje oči je v tem oziru samo škodljivo, če vpo-raibimo ta primer na naše domače razmere, pridemo do vsakdanje resnice, tki jo ve danes že vsak otrok: da je glavni cilj Srbov, da narede iz Jugoslavije Veliko Srbijo. Pri tem pa se ni treba nič zgražati: tako je povsod! Na nas je ležeče, da to preprečimo in se ohranimo. Tega pa ne bomo dosegli niti s kongresi, niti z letovišči — ampak z delom, z organizacijo, da bo ves narod od prvega do zadnjega človeka vedel, zakaj gre v tem boju in da si bo narod sam vstvaril vse pogoje, ki so potrebni, da srečno dobojuje ta boj za obstanek. Tutkaj je treba dela in požrtvovalnosti na dveh straneh, kajti takih je mnogo, ki bi samo želi, a ne tudi sejali: in če bo enkrat v slovenskem narodu večina takih, potem naj narod lepo odloži orožje, se vda v svojo usodo brez mrmranja
in stokanja, kajti takrat je doigra!!!
Brez nič ne bo nič! To se nam je zdelo potrebno povedati zavoljo toga, ker so začeli pri na« ljudje pozabljati, zakaj gre pri tem celem boju in so začeli nekoliko kom&Lno zmajevati z glavo, češ: bo že nekako! O seveda bo nekako, ampak kako, to bo odločal gospod Pašič in tovariši, ki hočejo Veliko Srbijo! Treba bo torej, da še enkrat povemo: dela in požrtvovalnost — kajti drugače se bomo žrtvovali za druge! Danes je še čas, da se žrtvujemo zase!
Saj mi ne trdimo, da Srb ni de-motkrat. Je demokrat, ampak zase in za svoj narod. Tudi je res, da srbski narod noče nikogar podjarmiti. Narod ne, saj tudi francoski narod ne in tudi nemški ne: ampak podjarmiti hočejo tisti, ki so zastopniki naroda, ki narod vodijo — in ti so merodajni! Kmet in delavec noče nikjer na svetna nikogar podjarmiti. Zato so take govorice samo pesek v oči.
Pa vrnimo se nazaj. Rekli smo, da v demokratičnih državah ne zatira stranika, ki je na vladi, opozicije, ker se boji, da bi ji opozicija jutri dala šilo za ognjilo. Kako pa je pri nas mogoče, da zlorablja vlada svojo moč brez ozira na opozicijo! Pridemo zopet na staro nazaj. RaATno ker smatrajo Srbi sebe za gospode, ki bodo podjarmili Hrvate in Slovence, si sploh ne morejo misliti, da bi mogla priti kdaj opozicija do moči. Oni upajo, da bo opozicija počasi prenehala —- ker bodo prenehali Hrvati in Slovenci. V tem je jedro cele stvari.
Danes smo torej v naslednjem položaju. Na eni strani je jasno, da se z opozicijo v Belgradu nič ne do-
seže, če bi hoteli slovenski zastopniki kaj doseči, bi morali iti v vlado. S tem pa bi bilo konec vsake federacije, vsake misli, da prej ali slej dosežemo republiko. Prodali bi torej dediščino za skledo leče. Na drugi strani pa je vprašanje, če ne bi bilo morda slabše, če ne gredo zastopniki Slovenije v Belgrad. Stoji torej vprašanje proti vprašanju! Kdo naj torej odloči?
Narod! Slovenski narod mora odločiti! Res je sicer, da je dobila Slovenska ljudska stranka pri zadnjih volitvah ogromno večino vseh slovenskih glasov, ali pomisliti je treba, da to niso bili samo glasovi pristašev SLS, to so bili glasovi vseh pristašev federacije, ki daleko niso vsi politični pristaši SLS. če bi torej danes odločalo vodstvo SLS s svojimi ožjimi pristaši in zaupniki o nadaljni taktiki zastopnikov Slovenije v Belgradu, se je bati slabih posledic doma — zlasti pa bo kazal Belgrad še nadalje na to češ: saj to niso zastopniki enega naroda — ampak ene politične stranke! In .v tem bi bilo nekoliko resnice.
V	takih odločilnih trenotkih, ko gre za življenje in smrt enega naroda, sme in mora odločati samo cel narod. To se da pri nas izvesti samo na ta način, da se osnuje Narodni svet, ki ga tvorijo zastopniki vseh političnih strank ter kulturnih in drugih organizacij, ki stoje na stališču federacije. Le tako bo mogoče vzdržati enotno fronto na znotraj — ki bo obenem imela tudi pravo veljavo na zunaj. Mogoče se zdi to na prvi pogled težko — ampak če oie moremo premagati takih težavic, potem federacije Slovenije ne bo! O tem je boljše, da smo si na jasnem.
Mi in Slovaki.
Med Čehi in Slovaki obstoji v glavnem podobno politično razmerje kakor med Srbi in Hrvati. Ko so po svetovni vojni Čehi ustanovili svojo državo, so ji priključili tudi Slovake, ki so živeli pred vojno .	—1    ...............................
pod »ogrsko krono«,torej pod čisto drugačnim upravnim sistemom kakor Čehi, ki so živeli pod avstrijskim cesarjem. Ta razlika, ki globoko posega v praktično življenje, je eden izmeti glavnih vzrokov, zakaj
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
„Ne zbadajta se vendar," je zamrmral župan, .,kaj je šinil vrag v vaju? llija je dobro povedal, da je sreča, da je Svesvetnički odšel; saj vem, kako je govoril o Iliji on in za njim Nikica Golubič. Samo da bi Ilijo videl na ve-šalih, to so bile provizorjeve besede."
..Ni težko uganiti, zakaj;" se je nasmehnil gizdalin in je po strani pogledal ženo, „provi-zorja so od Katinega lica oči zabolele, pa je prišel k njej po zdravila."
„Ampak Kata mu je nesnažne roke s kropom poparila,“ je odgovorila žena in vsa zardela, „ko se je je dotaknil."
„In llija mu je s cepcem hrbet poškropil," se je prav od srca nasmehnil Gregorič, „dobro vem, da bi me bil gospod Jurij zaradi tega snedel, če bi ne bil vojak in krvav pod kožo, če bi me ne bila gospa Heningovica skrbno varovala in gospod podban Ambrož obranil pred to kugo."
..Govorite, kar vam drago," se je ravnodušno odrezal Gušetič. ..obračajte vrečo na to ali na ono stran, niti zrna dobrote ne boste iztepli iz nje."
,.Ali si črnogled prerok, boter Matija," ga je llija mirno zavrnil, „kdo bi vendar hotel živeti, če bi si ne obetal kaj boljšega? Vidiš, par*
krat sem že prišel pod voz, pa sem vedno še srečno odnesel pete."
„Dobro, dobro," je zamahnil Gušetič z roko, .,ni še vseh dni konec. Pomni, llija, kaj sem ti rekel. Bog daj, da bi se varal, ali moje srfcc nikakor ne sluti boljših časov."
Tako si je družba pred kočo Ilije Gregoriča pripovedovala svoje muke in svoja upanja, ko sta sc naenkrat na poti za živo mejo pokazali dve zelo različni osebi. Mlada deklica kakih štirinajstih let je vodila za seboj na palici slepega starca. Urno in krepko je korakala s svojimi bosimi nogami. Bila je polna in sočna kakor črešnja. lahka kakor ptica. Rdeče, polno in podolgovato lice, iz katerega je sijala odločnost in bister um, je nastavilo toku poletnega vetra, črne, žareče oči so veselo gledale v cvetoči svet, preko belega modreca, izvezanega z rdečo volno, ji je padalo dvoje temnih kit. V rdečili ustnicah je držala bel glogov cvet, na prsih pa ji je med^rdečimi koraldami viselo majhno ogledalce. Živahno hiti po cesti, če bi imela perot-nice, bi zletela, deviške prsi sc ji dvigajo, oči ji bleščijo; če bi ne imela cveta v ustih, bi zapela kakor kak škrjanček. Za njo se je ob palfcl gugal starec, zgrbljen in suh. Na mrklem, upalem licu se mu poznajo sledovi sive brade in neki mir, ki prestane vse, preboli vse bolečine, mir, ki ne izprašuje po razliki med srečo in nesrečo. Starcu je široki, ponošeni klobuk zlezel na tilnik, na hrbtu je nosil poleg bremena svojih let še vrečo, ob bok se mu je opletala pisana torba. Bil je siromašen, toda snažen. Predno sta prišla mimo Gregoričeve koče, se je od lope oglasila Kata:
„Hej, Jana! Kam tako hitiš z očetom, kakor da sta iz puške izstreljena?"
„Hvala za vprašanje, botra Kata, iz vasi greva domu," odvrne deklica, vrteč pri tem cvet v ustih, starec pa nekaj zamrmra.
„Kaj vaju tako goni domov?" je Kata zopet povzela. »Stopita no malo k nama; saj vem, da Jurku požirek vina ne bo škodil."
Starec je smeje se prikimal in zopet nekaj zabrundal.
„Ali naj greva, očka?"
,.Pa stopiva v božjem imenu, ker je ravno nedelja in je botra Kata dobra duša."
Oče in hči sta zavila na dvorišče.
..Pohvaljen bodi Bog in mati božja!" je pozdravila deklica goste in starec je zamomljal za njo »Pohvaljen Bog!"
..Amen!" je odzdravil llija, „sedi, Jurko, sedi! Potegni ga no, kolikor te je volja!"
Starec je okrenil glavo proti strani, od koder je prišel odzdrav, vzdignil obličje, kakor da bi rad gospodarja pogledal, in je smehljajoč se dobrodušno zašepetal: „Bog ti povrni, llija!" ^
Hčerka mu je med tem snela vrečo s hrbta in klobuk z glave in ga posadila na klop, župan pa mu je podal vrč. Jurko je parkrat potegnil, mlasnil z jezikom, vrnil vrč županu in .si z rokavom obrisal usta. Jana je preko stopnic skočila k botri Kati in se privila k njej, ne da bi marala opaziti, kako jo je gizdalin Andrej požiral z očmi.
„Kako je, Jurko?" je vprašal llija; „že od velike noči te nisem videl."
(Dalje pribj
so postali Slovaki v ogromni večini odločni avtonomisti. Da so Slovaki nezadovoljni tudi zaradi nameščanja velikega števila čeških državuiih uradnikov na Slovaškem, ki »domačinom odjedajo 'kruli«, in da .so nezadovoljni z izpodrivanjem domačega slovaškega jezika iz javnih 'uradov in šol, je pa tudi umevno, a po naših mislih ne glavno.
Torej vse približno tako kalkor pri mtks.,
Češka republika ima * danes strogo centralistično ustavo — 'kakor mi. Ta ustava predvideva delitev cele države na okrožja ali »oblasti« — kakor pri nas. Slovaki se v svojem boju za avtonomijo »sklicujejo na razne sklepe svojih narodnih organizacij med vojno, prav kakor vse isklicujemo mi na krfski in ženevski palkt in na sklepe »Narodnega veča« — torej vse kakor pri na«. In nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami je na Slovaškem • ravno tako veliko kakor pri nas.
Eden glavnih prvoboriteljev za politično osvoboditev Slovakov izpod madžarskega jarma je bil že pred vojno Anglež Seton Watson (izgovori: Sitn Uotsn). Ta je sesna-njal široko evropsko javnost z ne-euveniin madžarskim terorizmom, pod katerim so ječali in stokali Slovaki leta in leta.
In danes, ko so Slovaki »svo-,bodni« — kakor mi — je prišel ta slavni Anglež zopet obiskat svoje stare prijatelje na Slovaškem. O svobodi, ki jo uživajo Slovaki danes, se je prepričal na licu mesta. O svojih utisih bo izdal posebno knjigo. V praškem dnevniku »Pra-ger Presse« z dne 3. t. m. pa jo priobčil svojo sodbo o razmerah na Slovaškem bolj na kratko. On pravi med drugim:
»Nočem hvaliti vsega, ‘kar je češkoslovaška republika tekom štirih let ustvarila, in še posebej na-glašam, da se nikakor ne strinjam s pretiranim centralizmom, ki je danes v modi. Želel bi, naj se oni, ki so danes z razmerami na Češkem nezadovoljni, nekoliko ozro na Jugoslavijo in na Rumunijo. Na Češkem so na vladi najboljši in najbolj pošteni možje, dočim so taki možje v Jugoslaviji in v Rumuniji ali potisnjeni v ozadje ali stoje v opoziciji!«
Torej Seton Watson je proti centralizmu, čeprav izrečno priznava, da ga izvajajo na Češkem naj-najboljši in pametni možje! Poklon, ki ga ta svetovnoznani Anglež napravlja češki upravi, je zelo časten za Čehe. Poklon pa, 'ki ga je napravil Jugoslaviji, je tudi,časten nad vse, ampak časten samo za njegov bistri političnii pogled, za naše vla-sto-držce in za Jugoslavijo sploh pa nekoliko imanj.
Dalje govori g. Seton Watson tudi o avtonomiji. O tej pravi, da je to »inesrečna beseda«, in on bi rajše videl, če bi jo nadomestili z besedo »decentralizacija«. Dalje pa pravi: »Rajše l>i videl, če bi moč ministra za Slovaško razširili in bi njemu poverili nadzor nad posameznimi upravnimi panogami (šolstvo, sodišča itd.) kakor pa da uvajajo enotno zakonodajo za celo republiko, kar bo trajalo mnogo let.«
Pravi
Kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, še ni dolgo tega, ko so nas belgrajski gospodje hoteli prestrašiti z »amputacijo« ,to je z grožnjo, da bodo Hrvate in nas Slovence od skupne države SHS izločili in nas prepustili kakršnikoli politični usodi.
Ko so .se pa Hrvatje in Slovenci tem grožnjam na ves glas zasmejali in rekli, da še nikdar ni noben gospodar dobre molzne krave spodil iz hleva, so glasovi o »amputaciji« nekoliko utihnili.
V	najnovejšem času pa je načel to vprašanje »Beogradski Dnevnik« z druge strani. V tem listu namreč beremo:
»Gotovo je, da bi Sriri »amputacijo« prav radi videli, ker bi se
Ta stavek že bolj diši po avtonomiji kakor zgolj po »decentralizaciji« ...
Jasno je, da se g. Seton Watson nekoliko obotavlja priznati, da je on pravzaprav tudi za — avtonomijo Slovakov.
Iz njegovih nadaljnih izvajanj pa je razviden tudi vzrok njegovega »strahu«. Pravi namreč čisto pravilno, da bi morala češka vlada priznati avtonomijo tudi Nemcem na Češkem, če bi jo priznala Slova-. kom. Tega pa g. Seton Watson noče, ker je priznanje avtonomije češkim Nemcem za češko vlado silno kočljiva in občutljiva stvar. Seton Watson pa je Anglež in kot tak prav dobro ve, kaj zahteva takt... Toda že to, kar je povedal »po ovinkih«, je za češko vlado in za čeiSke politike dovolj jasen migljaj s kolom.	y
Ravno tako kakor trdijo, da Vzdržuje Radič zveze z inozemstvom, trdijo isto tudi o Slovakih.
V	tem oziru je jako zanimiva beležka, ki jo priobčuje dunajska »Neue Freie Presse« dne 5. avgusta. Tam pravi:
»Slovak« (slovaški list) trdi, da je imelo potovanje slovaškega »separatista« (= avtonomista) dr. Tu-ke v Pariz popoln uspeh, čeprav to češki vladni listi zanikajo. Potovanje dr. Tulke v Pariz je veliik uspeli za avtonomistično gibanje na Slovaškem. Pariški diplomatje so se zelo zanimali za slovaško vprašanje in so spoznali, da češki in slovaški narod nista eno. Diplomatje •so se obrnili na češkega poslanika Osuskega, ki na mnogo vprašanj ni dal odgovora. Kako resna da je cela zadeva, dokazuje dejstvo, da je češki poslanik Qsusky nenadoma odpotoval iz Pariza k predsedniku Masaryiku.« List »Narodni Politika« pa poroča, da bo Masaryk sprejel zastopnike slovaških vladnjh gradu g. Simons po Hrvaškem in list »Bohemia« trdi da stoji odhod poslanika Osuskega iz Pariza k Masaryku v tesni zvezi z vspehi dr. Tu ko.
*
Iz tega, 'kar smo zgoraj povedali, je razvidno, da si centralizem niti v onih deželah, kjer imajo vajeti v rokah »najboljši možje«, ni mgoel priboriti veljave in ugleda. Centralizen na Češkem se maje.
Maje pa se centralizem tudi pri nas. Nedavno so poročali listi, da bo potoval francoski poslanik v Bel-grad. g. Simons po Hrvaškem in po Sloveniji, da »prouči razmere.« Doslej smo pogostokrat culi, da je francoska vlada centralizmu v Bel-gradu zelo naklonjena in da ga podpira. Mi ne vemo, ali je to res ali ne, oziroma nočemo mič vedeti o tem. Želeli pa bi, naj bi gospod francoski poslanik dolgo potoval po »prečanskih« krajih, da bi slišal z diplomatsko izurjenim ušesom mnenje ljudstva in ne samo mnenj posameznih vladi prodanih subjektov. Potem pa naj poroča svoji vladi v Pariz o naših razmerah tako. kakoršne so:	Če	smatra današnji
sistem za dober, naj poroča za centralizem ugodno, ali pa tudi — neugodno. Ljudsko mnenje bo zanj najboljši informator.
nameni.
to, kar bi še ostalo, potem imenovalo Srhija, kjer ne bi bilo več vernega prepira med Srbi in Hrvaiti. Toda od skupne države odsekana in neodvisna Hrvatska bi bila za Srbijo silno nevarna, ker bi se lahko proti Srbiji oboroževala in vzdrževala hrvatsko iredento v Srbiji. Tudi mednarodni položaj Srbije bi silno trpel, če bi prišlo do amputacije.
Zato pa smo proti amputaciji.
Smo pa zatb, da se »separatistične elemente« s sistematičnim delom zatre... Srbi so ustanovitelji svobod« na Balkanu, in oni bodo nastopili v zgodovini tudi kot tvorci svobode slovanske edinosti (!!). S Srbi ne more na Balkanu nihče tekmovati. Zato je naloga Srbov, da ne ie to d*žavo drže, ampak jo mo-
rajo še razširiti in v njej zediniti vse Jugoslovane v upanju, da bodo Srbi vekomaj Jugoslovanstvo vodili in mu sčasoma vtisnili srbski pečat.«
O	brezmejni nadutosti, ki veje iz teh besed, raje molčimo. Članek pa sijajno potrjuje to, kar smo uii vedno pisali in trdili, da je »jugo-
Dnevne
v Štrajk v Trbovljah in ostalih rudniških revirjih v Sloveniji še traja. Razlika med zahtevami delavstva in ponudbami družbe je še zelo velika, tako da izgleda. da štrajk še ne bo kmalu končan, ako delavcev ne bo prisilila k popustljivosti — beda. Vlada se seveda ne gane, da bi posredovala, ampak pravi delavcem po svojih agentih: Pristopite k radikalni stranki, potem vam bomo pa pomagali. Lepa radikalija je to, jako lepa! Za rudarje bi pa bilo mogoče res najboljše, da prijavijo svoj vstop v radikale, ampak zahtevati morajo svoje plačilo vnaprej, ker pri radikalih dana beseda bolj malo velja. Pri volitvah naj pa rudarji glasujejo ali za komuniste, ali za klerikalce, ali za liberalce ali za kogar hočejo, samo za radikale ne.
Železničarski štrajk. Železničarji Južne železnice so pretekli teden 24 ur štrajkali v znak protesta, ker ne dobe zvišanih plač. Vlada, seveda radikalna vlada, ni imela nujnejšega nosla kakor da je železničarje takoj militarizirala, kakor da bi se dali prazni želodci potolažiti z bajoneti!
Zvišanje voznih cen na železnicah. Prihodnji mesec bodo vozne cene za osebe in za blago na naših železnicah znatno zvišane. Pravijo, da za 100 odstotkov, vsled česar bo blago zopet znatno „cenejše“, kakor je že pri nas navada. Mi svetujemo vladi, naj železniški promet sploh ukine po receptu: Može se i bez železnice! Zakaj imajo pa ljudje noge? Noge vsaj ne štrajkajo, razun. kadar človeka prime revmatiš".
Angleška sodba o ministru dr. Ninčiču. Belgrajska „Politika“ poroča: Nedavno je angleško ministrstvo vnanjih zadev izdalo brošuro, v kateri stoji, da se ima pripisovati poraz belg. vlade pri volitvah za zastopnika Male antante v Društvo narodov lansko leto samo diplomatski nesposobnosti ministra Ninčiča." — To je menda prvič v zgodovini diplomacije. da izda vnanji urad tuje države tako spričevalo aktivnemu ministru vnanjih zadev druge države. Pa je že moral Ninčič tako spričevalo zaslužiti, sicer mu ga ne bi bili dali.
Kako pa to? Najprej moramo pojasniti besedo „konstruktiven“. Beseda je latinskega izvora in pomeni človeka, ki zna kaj zgraditi, kaj napraviti. Kdor zna n. pr. državo ustanoviti, jo zgraditi in urediti, je za državo „konstruktiven element14. Toliko, da bo razumljiv manj učenim bralcem ta-le odlomek iz „.]utrovega“ uvodnika z dne 8. t. m.. „Konstruktivni so povsem junaki, ki so se stoletja neprestano s puško v roki borili za svobodo (to so Srbi, op. ur.). Na žalost pa je konstruktivnost poslednjih (t. j. Srbov, op. ur.) le v mišljenju (pravilnejše bi se moralo glasiti: Je v domišljavosti, op. ur.) in vsa njhova sila še ni sposobna, da bi mogla preko noči vršiti tako komplicirano (= zapleteno) konstruktivno delo kot ga zahteva notranja zgradba velike nove države.“ — Tako piše ..Jutro", tisto patriotično „Jutro“, ki nima nikdar dovolj hvale za belgrajski režim. Tako piše „Jutro", tisto dosledno lutro", ki doslej dosledno še ni zapisalo žalbesede na srbski naslov! Ali naše „Jutro“ nedoslednosti raje ne prepusti „Slov. Narodu"? Vsebina navedenih stavkov pa dokazuje, da se tudi v glavah gospodov okoli „Jutra“ svita jutro pravega spoznanja in pameti. Le po tej poti krepko naprej in dr. Žerjav bo kmalu slovenski Radič ...
..Jutrova“ pohvala. V uvodniku z dne 4. avgusta piše „Jutro“ med drugim: „Če se pa mora ponekod že tudi našemu tisku priznati, da imamo resna stremljenja .... more vendar marsikateri naš list ponosno reči o
slovanstvo«, kakor ga razumejo Srbi in Bolgrad, samo pretveza za po-srbljenje vseh jugoslovanskih narodov.
Velik del slovenske »inteligence« vse to prav dobro ve in kljub temu dela za posrbljenje Slovencev s polno paro. Zakaj? Ker se pasja natura nikdar ne zataji!
vesti.
sebi, da vrši veliko kulturno delo in da uči, bodri, in da od uvodnika pa do zadnje dnevne vesti in polemične notice zastopa idejo, katero je spoznal za pravo, brez kompromisov, brez malodušja." — Zakaj „Jutro" ne pove odkrito, da je edini list te vrste v Sloveniji „Avtonomist"?
Naročniki pozor! Obnovite pravočasno naročnino za 11. polletje, da Vam list ne ustavimo! Kdor nima položnice, naj jo zahteva po dooisnici.
»Jugoslovanov« ni! Ta teden je zborovalo v Ljubljani »U druženje jugoslovanskih učiteljev« ali kakor se po začetnih črkah imenuje »UJU«. Glavno glasilo slovenskega oddelka tega udruženja je »Učiteljski Tovariš«, ki je pri tej priliki izšel v slavnostni obliki. V tej slavnostni številki pa smo našli te-le besede: »Ustvariti moramo nov narodni tip (= nov narod), to je ju-goslovensko narodno dušo — in ju-goslovensko kulturo, katere še ni!«
— Iz teh ibased cenjenega »Učiteljskega Tovariša «sledi, da tudi »ju-gosiovenstva« še ni in tudi enega jugoslovanskega naroda še ni, ker brez »duše« in brez »kulture« nobenega naroda ni in ga biti ne more.
— Pač pa obstoji in krepko živi slovenski narod, krepko se razvija hr-vatski narod, krepko prospeva srbski narod in krepko napreduje bolgarski narod. In kolikor krepkejše se 'bodo razvijali Slovenci kot Slovenci, Hrvatje kot Hrvatje itd., toliko močnejša bo med njimi tudi zavest, da niso »eno«, kakor bi nas rada farbala neka »inteligenca«, pač ,pa da so onakopravni 'bratje, ki spadajo politično skupaj v eno višjo politično organizacijo, ki bo vsem priznavala tako enakopravnost, da se nikomur ne bo treba ne posloveniti in ne posrbiti, ampak bo vsak na svojem koncu svoj gospod. Ta višja politična organizacija pa ne more biti centralistična država, v kakršni mora samo eden .gospodovati, drugi pa hlapčevati in plačevati, ampak more biti le svobodna zveza republik na Balkanu. In to je ».jugoslovanstvo«, pa prav nič drugega. Slovenska »inteligenca« tega problema seveda deloma ne more razumeti, ker je prezaibita, deloma pa ga ne sme razumeti, ker sicer frči iz državne službe, je pa premalo korajžna, da bi se v tem slučaju lotila kakšnega drugega dela.
Krasen podlistek, v katerem se »sijajno« norčuje iz zahteve celokupnega slovenskega ljudstva po svoji lastni samovladi, je priobčil v ponedeljek list, ki se imenuje »Slovenski Narod«. Tako debelo še nikdar noben nemčur ni pljunil v lastno skledo kakor je to storil imenovani list v ponedeljek. Kdor ihoče torej vedeti in se na lastne oči in na lastna ušesa prepričati, kakšna je tista »slovenska inteligenca«, ki se zbira okoli »Slovenskega Naroda«, naj prebere dotični podlistek. Mi smo prepričani, da bi »slovenska inteligenca« požirala tudi najbolj gosto svinjsko oblodo kar na pominj-ke, če Ibi jo zajemala iz »Slov. Naroda«. Če bi kakšen nemški ali laški ali francoski list kaj takega zapisal
o	splošni narodni želji po samostojnosti, kar je zapisal »Slovenski (!?) Narod« v ponedeljek o Slovencih, ne bi smel izhajati niti ene minute več! Pri nas pa izhaja »Slovenski (!!?) Narod« mirno in nemoteno dalje in pljuje v slovensko skledo najdebelejše 'pljunke, »slovensa inteligenca jih pa mirno požira ...
Dr. Ivana Tavčarja zbrane spise je pokupil »Slov. Narod« z namenom, da jih javno sežge. Izšli so namreč v slovenščini...
Smola. V isti številki, v kateri je objavil »Slov. Narod« pravkar
omenjeni podlistek »Indija Sepa-randija«, je objavil tudi članek z naslovom »Čuvajmo se griže«. — Zakaj pa »Narod« priobčuje take podlistke?
»Sokol« proti republiki in proti avtonomiji. Zadnjo nedeljo so otvo-
i	ili »Sokolski dom« v Dol. Logatcu. Pri tej priliki je slavnostni govornik reikel med drugim:	»Preroditi
moramo ves narod ... v duhu sokolskem, ker takega potrebuje naša mlada država. V taki državi ne bo mesta .. ■ za »človečansko in iniro-tvorno republiko in ne... za klerikalno avtonomijo.« — Kakor nam poročajo iz dobro poučenega vira, je prostih nekaj mest dvorskih lakajev. V prošnjah jo treba navesti, ali je prosilec tudi član »Sokola« . Ti imajo prednost.
Časnikarski kongres. Pretekli teden s« zborovali v Ljubljani jugoslovanski novinarji. Ljudje vprašujejo:	kaj .je to, novinar? No vino
imenujejo po Dolenjskem nove letne pridelke. Bili pa so čaisi, ko so poznali v Ljubljani »društvo leposlovcev in časnikarjev«.
Pomen časnikarjev. Ob priliki sestanka časnikarjev v Ljubljani smo brali v »Jutru«: »Kjer zastavi časnikar svojo ibesedo na pravem mestu, tam mislijo ž njegovimi možgani tisočere glave.« — To je ravno slabo. Ljudje imajo možgane zato, da mislijo ž njimi sami in da presodijo sami, ali iima časnikar prav ali ne.
Kaj pravi g. dr. Žerjav? Za
učiteljski sestanek, ki se je vršil ta teden v Ljubljani, je napisal dr. G(regor) Ž(erjav), te-le besede: »Separatizem« (podčrtal dr. G. Ž.) ■se je zopet združil s starim sovražnikom itd.« — Gospod doktor gotovo razume toliko latinščine, da dobro ve, kaj pomeni beseda »separa-re«. To pomeni ločiti, odcepiti. Se-.. paratizem je torej politična struja, ki dela za odcepitev enega dela dr-
žave od celote. Gospod doktor bi storil javnosti veliko uslugo, če bi povedal natančno imena »separatistov« in kdaj in kje in kako so sklenili »odcepitev od državne celokupnosti«. Radič n. pr. ni »separatist«, ker je za skupntf državo v obliki konfederacije, ki je tudi »država«, in sicer mnogo boljša kakor centralistična. Mislimo pa, da g. dr. Žerjav separatistov v pravem pomenu besede ne bo mogel imenovati, ker jih nikjer v državi SHS ni.
Prehrana pasivnih krajev. Posamezne občine se obračajo na razne oblasti radi pojasnila, kaj je z dobavo koruze iz prehranjevalne akcije ministrstva Ka socijalno politiko. Da bodo vise občine o tej akciji na jasnem, sporočamo, da se nahaja koruza za pasivne občine v_ skladiščih Žitnega zavoda v Ljubljani, ter jo more dobiti vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da se obveže koruzo razdeliti med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra t. 1. in sicer ]X) ceni, kakor jo bo vlada določila. Ker namerava vlada likvidirati pre-liranbeno fikcijo je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj Žitnemu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v Ljubljani. Naročila se bodo izvršila takoj, dokler ni zaloga izčrpana.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta St. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino.
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra tre 8. Telefon 220.
izkažejo z legitimacijo, ki jo dobe pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah za ceno 20 Dfn.
Vsakemu obiskovalcu je na razpolago stanovanje, ki mu ga nakaže sta-
novanjski odsek proti zmerni odškodnini, tako, da je vsako izkoriščanje onemogočeno. Priporočamo našim čitateljern, da'si to razstavo zanesljivo ogledajo.
Razstava v Mariboru.
Dne 15. avgusta t. 1. se otvori v Mariboru industrijsko-obrtna vzorčna izložba, združena z vrtnarsko, gradbeno, vinarsko n umetniško razstavo, ki bo trajala do vključno 26. avgusta. Ta razstava ni le lokalnega pomena, ampak je velevažna za vse naše narodno gospodarstvo. Naša država je po veliki večini agrarna, industijska le v onih delih, kjer se gorata. Agrarna država brez razvite industrije pa se nikoli ne more osamosvojiti od inozemstva. Iz tega vidika je vsako prizadevanje, da se povzdigne in izpolni našo domačo obrt in industrijo, kar najtopleje pozdravljati. Že po svoji naravni legi je Slovenija najbolj industrijska pokrajina v naši državi. Žalibog pa se pri nas domač izdelek še vedno ne upošteva tako, kakor bi bilo za naše narodno gospodarstvo potrebno in koristno. V nasprotju z velesejmi, ki so nekako mednarodno tržišče, si^ je stavila industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru za cilj, da upozna konzumenta z domačimi izdelki in je
za to ta razstava eminentno državnega pomena.
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba ki bo nekaka slika naše industrije in obrti, bo vseskozi poučna in zanimiva. Poleg industrijskih in obrtniških izdelkov bo zastopano tudi vrtnarstvo. Poleg vrtnarskih pridelkov bo zastopana tudi sadjereja, predvsem vzgoja drevesc, kar je za naše sadjarstvo in poljedelstvo zelo važno. Nič manj zažna je gradbena razstava, prva v naši državi. Splošna stanovanjska beda nujno zahteva, da se čim več gradi. Vsled splošne draginje pa je gradbeno gibanje skoraj popolnoma zastalo. Gradbena razstava bo predvsem upoznala občinstvo z modernim načinom gradbe, ki je najcenejši in za današnjo dobo naj-pripravnejši. Za vinorejce najvažnejša pa bo vinska razstava, ki jo priredi vinarski oddelek kmetijske družbe..
Za obiskovalce naše razstave je vsestransko preskrbljeno. Na vseh progah železnic uživajo posetniki naše razstave 50% popusta, če se
ZA SLOVENSKE DELAVCE. Razprtije v slovenski socialni demokraciji.
Pred vojno skromna podružnica dunajske centrale, je po prevratu slovenska socijalna demokracija postala mogočna stranka. Mogočna je bila ne samo zato, ker je bila pro-gramatično antimilitaristična in republikanska, ampak tudi zato, ker je v svoji sredi imela celo vrsto sposobnih mož, sposobnih na političnem, še bolj pa na gospodarskem polju. Delavska, pa tudi malokmeti-ška množica je tej svoji stranki zaupala in slovenski ;socijalni demokraciji se je pisala najlepša bodočnost.
Žalibrvr je stranka kot zastopnica slovenskega delavstva kmalu napravila več težkih napak. Ena takih napak je bil ministerijalizem, ki sta ga najvnetejše zagovarjala med drugimi sddanja ..komunista11 Marcel Zorga in dr. Milan Lemež. Vendar je stranka še 1. 1920. pri velitvah v konstituanto dosegla prav lepe uspehe. Izvoljenih je bilo 6 njenih poslancev in dobila je dvakrat toliko glasov kot n. pr. komunistična stranka. V volitve je šla s svojim starim geslom: za jugoslovansko federativno republiko, kier si bodo Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari vsak zase po lastnem nrevdarku krojili sv-') kapo.
Toda takoj po volitvah so najsposobnejši socijalisti izostali iz stranke, ostali pa so poteptali vsa njena načela, posebno pa ono, ki ji je prineslo tak uspeh pri volitvah, t. j.: federacijsko in republikansko. Anton Kristan se je umaknil iz politike in sc je posvetil gospodarskemu in finančnemu življenju, Etbin Kristan pa je kot delegat slovenskih republikancev hitel klanjat se na dvor.
S tem so zatajili svoje republi-kanstvo. Zatajili pa so tudi federacijsko misel, ki jo zahtevata slovenski delavec in kmet, in so se kot uslužni pomagači demokratov, pre-levljali v navdušene centraliste in stranka je začela razpadati. Etbin Kristan se je vrnil na oddih v Ameriko in Zvonimir Bernot je prijel za vajeti.
Bernot je mož brez talenta, srednjega kalibra, toda hud purist, odličen dlakocepec, pravi srednjeveški inkvizitor. Začel je z vso vnemo snažiti svojo socijaldemokratič-uo cerkev, da jo reši pogube. ,.Čistil“ je z debelo brezovo metlo. Najprej je očistil Kocmurja in njegovo skupino in jo je pognal na vlado v ljubljanski magistrat v objem s klerikalci in komunisti. Nato je izobčil Golouha in Mariborčane in jih je spajda-šil s komunisti. Po tem trudapolnem delu se je malo oddahni], nakar je znova pograbil za brezovo metlo in pognal svojo desno roko Podbevška med radikale; dr. Koruna, Uratnika in Svetka s celo njihovo strokovno
komisijo in z vsemi strokovnimi organizacijami pa je kratkomalo izobčil in jim je začel zabavljati z „go-spodi“. Izobčenci, ki po svojem premoženju, niso ravno berači, so ustanovili lastno skupino in svoj list „Rdeči prapor". Po novem oddihu je poslal Bernot svoje ljudi v Hamburg, kjer se je ustanavljala nova enotna socijalistična internacionala. Kako se je mož pač začudil, ko je tam našel že zbrane svoje izobčence in — zaprta vrata. V svoji sveti jezi je zgrabil za ušesa svojo najmočnejšo trdnjavo, celjskega peka Korena in ga je vrgel v glavo dr. Korunu, kjer je mož tudi srečno obtičal.
Tedaj se je Bernot zopet odločil. Ko pa je videl, da zahtevajo^bei-grajski njegovi poglavarji, naj pač preneha s svojim „čiščenjem“ in naj se zopet spajdaši z izobčenci v čast in blagor socijalistične .partije" Jugoslavije, ni Bernot mogel vpč brzdati svoje upravičene jeze m v svoji vnetosti za javno snago, je izobčil tudi belgrajsko centralo in jo je krstil za „carja“.
Sedaj ima okoli sebe še bivšega komunista Leskoška, učitelja Mo-dendorferja in trboveljskega učenjaka Krušiča. Ali je Bernotova soba res že čista? Ali ne bo v svoji globoki uvidevnosti zmetal na cesto še zadnjo hišno opravo, ki je na poti njegovemu temeljitemu smislu za red in. snago?
Bernot je močan. Skozi največje bojne meteže in viharje nosi nedotaknjeno svojo svillo zastavo, soci-jalističiii dneivnik „Napre?‘. Nekaj čudežnega, nekaj magičnega je v „Napreju“. Požre stotisočake, Bernot je revež in vendar „Naprej“ živi. Kdo ga redi? Kdo mu daje jesti in piti? Nerazjasnjena uganka, ki strahovito muči Bernotove izobčence!
Čreda, ki jo je Bernot pognal ia svoje staje, se zbira onstran krvave reke. Vrhovni črednik je dr. Korun, njegovi prvi pastirji pa so: Uratnik. Koren, Golouh in Petej^n. Njihova zastava je ..Enakost + Rdeči pra-P?r“- Belorajska socijalistična partija Jugoslavije je po svojem izobčenju od Bernota sprejela vse te „go-bavce“ pod svoje materinsko okrilje, posodila jim je svoj grb in svoj program.
I	ako imamo danes srečno dve socijalistični partiji Jugoslavije, eno Bernotovo in eno Korunovo. Katera je boljša?
Slovenski delavci in kmetje, ki so 1. 1918. in 1919, zaupali reoublU kanski in federativni socijalni demokraciji, stoje ob strani hi še komaj zmenijo za zaglušno razprtijo v monarhističnem in centralističnem taborju socijalistične „partije“ Jugoslavije ...
Nova knjiga!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politiha in zgodovina,
ki obsega na 150 Vtraneh pet oddelkov:
A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Atehnič, .Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, C. O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koioško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30’—. Po pošti Din 30 60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Vezan „Avtonomist“
iz leta 1922. se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi
„Novi zapiski44
letnik 1922. Nevezan izvod Din 25 —.
JPs^pti*
pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri
OSVALD DOBESC, LjubSjasta
Sv. Jakoba trg štev. 9.
Papirna trpina illilN GUŠEI
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
Viktor Šober
Ijubljana, Sy. Jakoba trg št. 4.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, žganja i. t. d. Cene nizke, postrežba točna.
Kupujem vsakovrstne deželne pridelke.
Čistilo
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
OSVALD DOBESC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
IVAN SAX, Ljubljana
Stari trg Stev. 8,
priporoča svojo trgovino manufaktur-nega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu 1
BRATA BRUNSKOLE
d. * O. z.
LJUBLJANA, Židovska ul. 5.
Priporoča se cenjenemu občinstvo na novo ■.otvorjena konfekcija za dame in gospode. Modni salon. Naročila po meri se sprejemajo. J Konkurenčne cene. -- Postrežba solidna 1
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri«. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Llubllant.
Ivan Pakiž I
ia.
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk, svetovno "znane tovarne »Junghans*. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra.
Perilo
Čevlje
klobuke
ter razno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri
Jakob Lah,
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
Teodor Horn, Ljubljano
Poljanska cesta St. 8
se priporoča cen], občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih In vodovodnih inBtala-oijakih del kakor tudi za pokrivanje otveta.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnlžjl dnevni ceni. Ambalaia in pločevine.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
Zaxobei
Na Vas je ležeče, da varujete svoje zobe propadanja. Tu so našteti oni preparati, ki so najbolji za negovanje ust in zob.
Prašek dr. Huthena, bel kakor sneg.
Alem prašek, posebno za kadilce, da so zobje izredno čisti in beli.
Adoform pasta za zobe, nenadomestljiva s svojim ugodnim tekom in osvežujočim svojstvom. Ta pasta beli zobe, tej po njej ves dan ostane v ustih ugoden duh.
A sept In voda za usta naokoli ko kapljic na pol čaše vode služi za izpiranje ust, jači zobe in zobno maso osvežuje dih in nas varuje raznih infekcij, ako se stalno uporablja. Dobiva se pri
MUran parfumerija" Ljubljana, Mestni trg II.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2. Šivalni stroji
10 letno garancijo
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. D08I0 je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Urania.
Cenik zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren:
DOrkopp, Styria, Waffenrad in mo-torete na prvo kolo.
■sssai iHMHM»iiHaiNifiiiHaiiuaiaiiMB**a»>iNiMiaiHiiauaiM«iitiHiiioii|
■
m
S
I Arhitekt in mestni stavbenik
VIUJEM TREO
LJUBLJflffA
Gosposvetska eesta štev. 10.
Telefon inter. št. 103. Ustanovljeno 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst. Izvršuje načrte in proračune.
|NHMHinHiiH«nmnMHniaHaHiiiiiinHiNHHiinmm«inMnnuiHnlii
Lepota S
Ako hočete imeti lepo, nežno lice uporabljajte »Aika«- lilijino kremo, katera odstranjuje razne izpuščaje na koži. Prepričajte se in naročite po pošti. Drogerija ANTON KANC, Ljubljana.
Jermena
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
GUMI
obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi Specialistu
M. I. Nerat
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA St. 12.
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSTALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
••■■■■■a
■
■MinuHmHiiunumuaMm •
;	Popolnoma	varno
q	naložite sroj denar ▼
! gZiUEMNI POSOJILNIC! i	V L3UBL39HI
r. se. sr o. as.
*	sedaj poleg nunske cerkve
s	po leti 1.1923 v svoji lastni pa-
!	lači ob Miklošičevi cesti poleg
•	hotela	„Union“.
■
S	Hranilne	vloge se obrestujejo
;	po 6°/0	brez odbitka rent-
»	nega in	invalidskega davka.
5	Vloge v	tekočem računu se
| obrestujejo po 5 1/2%,
S Hranilne vloge vezane na 'i	dobo pol leta po G ,/2%-
M
S	Večji vezani zneski se obre-
'i	stujejo po dogovoru.
S
Wr
V Bohinj!
V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru se nahaja hotel Sv. Duh s 30
opremljenimi sobami in novo vpeljano električno razsvetljavo v sobah. Čolni in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
Leharna dr. Gabrijel Piccoli
naznanja cenjenemu občinstvu., da seje preselila s svojo lekarno v na novo predelane in najmoderneje urejene prostore v lastni hiši
na Dunajski cesti šiev, 6.
Ob tej priliki se cenjeno občinstvo naproša da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi nadalje svojo ----------- naklonjenost.	---------------
j Trgovska banka d. (L, Ljubljana
1 r—mmmlmmmm“———-r	uliftoi	e#auillr«t	II	j—.
IB
a
s
i
i
i
i
i
i
PODRUŽNICE i
Maribor, Novo mesto< Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica Številka I.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000'-
IzurSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavit Trgovska	Telefoni	i	139,	146,	458
EKSPOZITURE s
Konjice, Meža-Dravogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
8&
i
s
lil Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
I Ljudska posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
* -y ...	4	.	{JA" * J •■■■•
obrestuje hranilne vloge in Tloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
5%
' pG
bpez odbitka, rentnega in. invalidnega, davka*.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi-poteke in v tekočem računu.