Solnce za goro gre.
Narodna.                                 Priredil Iv. Kiferle Otožno.
Soln - ce      za           go    -    ro      gre,              soln - ce      za      go - ro    gre,
Si  - nek   na          voj   -    no      gre,                si - nek   na     voj - no    gre,
V bo-ju,   glej,         sin        sto   -   ji,              v bo-ju,     glej,   sin    sto - ji,
Krog - Ii   -   ca           pri   -    le   -   ti,               krog - li   -   ca      pri -  le - ti,
si - nek    po - slav - lja    se,       si  - nek   po  -  slav   -   lja       se.
ma - mi  -  ca      jo   - ka    se,    ma  - mi  - ca        jo    -   ka        se.
krog - li    - ca     pri   - le  -  ti,   krog - li    - ca       pri    - le    -    ti.
si - nek     pa     ob   - le -  ži,       si  - nek    pa       ob    - le     -     ži.
n n----                                                                                                                                    nn.
Slikarica brez rok.                          niški   šoli  svojega   rojstnega   mesta   darilo..
Brezprimeren slikarski talent je  morala       Umetnik je bil tako delaven in plodovit, da
biti anpleSka slikarira Sara Rksennva   Pnia         )e Pred !etl   Prlredl1  razstavo svojih slik,   kl
3 sotie3 SKAkS iTIo sSi     s° >ih .*'«*» ^. «<*><? °^evali' Wca
z nogami. Toda ta umetnica ni imela niti nog       'e imela rano8° nleg°vlh sllk-na  razpolaganje,   da   bi  udejstvovala   svoje
umetniške misli.   Prišla je na svet brez rok                           Edison in glasba. in   nog.   Kot otroka  so  jo  vozili  z enega
semnja  na  drugega ter jo kazali  za  denar.              Slavni iznajditelj  Edison je že od svoje
Pod vplivom nepremagljive želje je dosegla       mladosti  skoro popolnoma  gluh,   vendar se
to, da je obvladala čopič s pomočjo zob ter       pa vneto peča z glasbo in trdi,  da posluša
tako postala znana slikarica, ki jo je upošte-       glasbo — z zobmi.   Glavo prisloni ob fono-
vala tudi kraljica Viktorija, ki se je dala od       graf, in ako so glasovi preslabi, prime leseno
nje naslikati.  Posebnn uspeh je dosegla,  ko       fonografovo omarico z zobmi in tako posluša.
je  dobila  1. 1821. zlato kolajno  BSociety of       Pravi, da potem natančno sliši,  da, še bolje
Atts", čeprav razsodišče ni vedelo za telesno       nego tisti, ki ima zdrava ušesa. Edison meni,
stanje slikarice. — Tudi angleški slikar Ber-       da so velika ovira za sluh ušesne kosti. De-
tram Hills je slikal s pomočjo zob.   Kot de-       lovanje teh kosti porabi mnogo moči;  vsak
vetletni deček je  bil povožen  ter je izgubil       zvočni val, ki prodira v uho, izgubi na moči,
obe roki.  Navzlic temu pa je dobil že čez       preden  dospe do dna ušesa.  Zato on bolje
dve leti, torej kot enajstletni otrok, na umet-       sliši,  nego ljudje z zdravimi ušesi, ker po-
-^.    238    .*—
sluša s pomočjo zob skozi lobanjo.   Ljudem       nograf, ki daje najčistejšo glasbo brez stran-
se   časih  kaka  glasba zdi   jako  neugodna,       skih šumov. Njegov instrument bo sprejemal
pa ne vedo povedati, zakaj; on pa to lahko       in  proizvajal cele  spevoigre  čistejše in j>o-
pove,  ker s pomočjo zob v fonografu razen       polnejše,   nego   more  to  človek  s   svojimi
glavnega glasu natančno sliši še 4O°/o vzpo-       organi.  Edison  prorokuje preziranemu fono-
rednih šumov in stresljajev.  V tem  pravcu       grafu večno slavo in ga imenuje »instrument
je Edison že dolgo delal in izumil baje fo-       glasbene bodočnosti".