Srednješolski vestnik. ** Proslava sIoTenskega profesorja na Bnskeui. Nedavno je obhajal slovenski rojak Jeruej Brezovar, girauazijski profesor v Kursku ua Euskem, 40 letnico svojnga slnžbovanja na tamošnji gimnaziji. V ziiak spoštovauja in hvaležne vdaaosti mu je priredilo ob tej priliki mesto Kursk sijajno slavnost. Poklonili so se profesorju v prvi vrsti dijaki kurske giranazije ter mu izi-očili zahvaloo adreso, vezano v krasuib, umetno izdflanih. platuieab, in lepo darilo. Za dijaki so čestitali slavljencu njegovi stanovski tovariši z ravna- *) Sedanie eene mest v Narodnem gledališču od 24 K do 60 h sueejo od 24 K do 60 h se teljem na čelu ter mu v priznanje zaslug izročili tudi lepo adreso. Za profesorskim kolegijem se je poklonil slavljencu v imenu meščanstva kurski župan Nikola Golubjejev in mu izročil v spomin dragoceno zlato uro z inieijali ,,B. A. B." Nadalje so čestitali gospodu profesorju še drugi dostojanstveniki. Profesor Brezovar je bil odlikovan od carja že 8 petimi redovi. ** 150.000 srednješolcev ima Atstrija. Po poročilu naučnega miuistrstva o stanju srednjih šol začetkom leta 1910/11 izvidimo: na Nižjem Avstrijskem je 12.611 gimuazijcev (med njimi 391 učenk), Gorenja Avstrija: 2140 gimnazijcev, Solnograško 554, Štajersko 3154, Koroško 1037, Kranjsko 2343, Primorje 3100, Tirolsko s Predarlskim 3910, Češko: nemških 7487 (77 učenk), čeških 10.746 (607 učenk) Morava: nemških 3430, čfških 4980, Šlezija 2384 (češki, nemški ia poljski učni .jezik), Galicija 35.639 (1781 učenk), Bukovina 5758, Dalmacija 1370. Skupaj vseh gimnazijcev je 100.652. (97.796 učence? in 2856 učenk.) Eealcev je: Na Nižjem Avstrijskem 9933, na Gorenjera Avstrijskem 876, Solnograško 340, Štajersko 1821, Koroško 433, Kranjsko 788, Primorje 2061, Tirolsko s Predarlskim 981, Ceško: nemških 5288, čeških 10.687, Morava: nemških 4038, žeških 4738, Šlezija 1495, Galicija 4052, Bukovina 753, Dalmacija 688, «kupaj 48.922 realeev. ** DroboJ ined srednješolci. Iz Čdenburga poročajo 6. t. m., da sta imela dva giranazijca, in sicer Dezider Simko in Mihael Paulini duel na sablje. Fanta sta se pri neki plesni zabavi sprla zaradi nekega dekleta in sta si zaraditpga napovedala dvoboj. V neki zastavljalnici sta dobila stare sablje, ki so bile čisto zarjavele. Pri dvoboju je bil Simko ranjen, ker je bila pa sablja nesnažna, si je zastrupil kri, in morali so mu odrezati roko. ** Imenovanje Čeha y nančno mlBlstrstvo. Praški BNarodni Listy" poročajo, da je profesor češkega učiteljišča v Pragi, Anton Slana, pozvan v pedagoško-didaktični oddelek Ijudskih šol naučnega ministrstva.