CitateljemL v pouR in zabavo Lcfošnii popolni solncni mrh. Neke posebne vrste nebesni pojav bo leto.nji solnčni mrk, ki bo v dneh 13. in 14. februarja, Za nekatera ozemlja po Tihem Oceanu bo solnce letos popolnoma mrknilo. Solnčni mrk nastane na ta način, da stopi mesec med zemljo in solnce ter Slednjega bolj ali manj prikrije. Popoln solnčni mrk je za naš del zemlje redka prikazen. Mi smo vajeni le delnega ali obro.nega solnčnega mrka. Glavna senca solnčnega mrka bo romala letos od vzho"ne Azije proti Indijskemu Oceanu, Łunda otokom, Avstraliji in k zapadni obali Sev. Amerike do polutoka Aljaska. A tudi po teh ozemljih bo solnčni m_k povečini le delen. Letošnji popolni solnčni mrk bodo najlopše opazovali s Karolinskega otočja v Tihem Oceanu, ki spada pod Japonsko. Japonska bojna ladja »Kasuga« popeljo med-iarodno znanstveno ekspedicijo z vso potrebno opi^emo na Kar.linske otoi_e. Znanstveniki se bo•clo mudili na Karolinih do dne 23. fcbruarja. Zadnji obr._ni solnčni mrk je doživela Evropa dne 17. aprila 1912, prihodnji popolni mrk bodemo gledali v Evropi šele dne 1. oktobra 2135. DelniHo^i vifcil. Poseben deževni kot tvorijo kraji Ikrog Solnograda, iki se imenujejo »Salzkammergut«. Tamkaj je zmiraj dovolj v-ode od zgoraj in od spodaj. iTamkajšnji ljudje radi pravijo: »Čudno je na svetu; baš tedaj, ko sije v Afriki solnce, pri nas dežuje.« Že stoletja jev solnograškcm kotu v celi Evropi najbolj in največkrat deževalo in še bo seveda vnaprej. In vendar govorijo Solnogračani vsako pomlad: »Letos bo prišlo solnčno poletje. Vsa predznamenja ikažejo na sušo.« — Pride polctje pa zopet — dež, dež in zopet le dež. Samo še v Albaniji igra dežnik tako važno vlogo, kakor pri Solnogračanih. Prvo, do česar se dokoplje vsak odrasli solnograški fant, je dežnik. Jemlje ga seboj, čeravno ne dežuje, ga pač obesi preko rarne ikakor lovec puško. !Ako se prikaže prvi oblak, se že skrije pod marelo. Ko so morali fantje ob izbruhu svetovne vojne iz Solnograške v Linc 1. jvojakom, so zaprli železnico za 3 dni, 'da so odpeljali dežnike nazaj v domoivino. Solnogračani so jih hoteli vzeti seboj na bojno polje baš tako kakor 'Albanci. Grb solnograškega ozemlja tvori — marela. Pri Šentiljčanih je dežnik na grbu zaprt, pri Bolfančanih napol zaprt, pri Stroblčanih odprt in pod njim 6e tiSči ter skriva pred dežjem ljubeeenski par. Očetje navedenih solnograških trgov so sklenili, da bodo od- stranili nesrečno marelo z grba, ker sicer preveč trpi dobro ime teh res lepih in zanimivih krajev. Na zboru so rekli Šentiljčani: »Naša marela na grbu je zaprta, dokaz, da pri nas sploh ne dežuje.« Bolfančani so Mli mnenja: »Naš dežnik je upodobljen na grbu tako, kakor bi se hotel baš ikar zapreti, ikar pomeni, čc kdo pride k nam, ne rabi marele.« Stroblčani so se izgovarjali: »Nitina misel nam ne pride, da bi spremenild častitljivi grb. Saj zaprta marela v našem grbu ikriči v svet: Pri nas sedimo na suhem, čeravno povsod drugod dežuje.« Tako so obdržali do danes vsak _voj grb, ki fkrasi zadnjo stran njihovih rotovžev. Prwa Mrm za fo-flo. Na Kanarskib. otokih (ob severnozapadni obali Afrike) in sicer na otoku Gran Canaria v mestu Arucas imajo prvo in edino borzo za vodo. Na Kanarskih otokih je voda tako redlia dragocenost ikaikor po drugod — zlato. Na otoku Gran Canaria dežuje kratko ter močno v zimskih mesecih, od novembra do marca. V ostalih mesecih vlada suša. Iz navedenega dejstva je razvidno, da je voda v suhem času dragocenost. Da ne usahnejo v mesecih brez dežja nasadi, ki rabijo precej vode, kakor banane, zbirajo v zimi s hribov v dolino in proti morju brzečo vodo v ribnike, za jezove ter v cisterne. Od tamkaj jo razpečavajo v suši po nadzemeljskih ceveh po celi pokrajini. Izvirkov v večjih mn-ožinah sploh ni, ker so tla ognjeniškega značaja in se zgubi deževnica v globočine, odkoder teče pod zemljo v morje. Voda je na Gran Canaria trgovski predmet, s katerim barantajo na borzi. Sedež borze _a vodo se nahaja v mestu Arucas, 11 km od prestolice Las Palmas. . Dnevno, tudi ob nedeljah ter praznikih, skozi celo leto določij-o na borzi v Arucas vodno ceno. Posestniki, iki ne posedajo lastnc vode, jo plačujejo po določenih cenah. Značilno za glede vode revne Kanarske otoke je dejstvo, da kaznujejo tatvino vode zelo strogo. Stremljenje vseh otočanov gre za tem: poscdati kolikor mogoče veliko vode. Na Gran Canaria so družine, ki živijo samo od prodaje vode. Cclo doto za možitev zrelih deklic račnnajo po posesti vode. Kdo razpolaga s prccejšnjo množino vode in ima več hčera, bo gotovo vse dobro omožil. Samo po sebi umevno je, da pazijo otočani pri nakupu zemlje, kako in v koliko se da pregicrbeti z vodo. Ako ima posestnik na Kanarskih otokih srečo, da kupi kos zemje, na kateri je dovolj vode, postane preko noči milijonar. Ljudje, ki so bili včeraj še revno pare, pa je odkril inžener na njih posesti prav globoko jx>d zemljo vodo, se prelevijo na mah v bogatine. Kar velja za otok Gran Canaria glede vode, velja tudi za ostalo otočno skupino. Kanarski otofci so zelo bogati, ker izvažajo z njih: banane, sladkorni trs, tobaik, vino _td. Oslovski hrbef. Avstrijsiki feldmaršal grof Montecuculi je imel adjutanta ali pribočnika z imenom Cicogna. Bil je sicer hraber ter dobrovoljen možakar, a nepopisno zabit. Feldmaršal je obdržal oficirja v službi, ker je bila to želja na najvišjem mestu. Na šaljivo plat prikrojeni poveljnik je imenoval svojega adjutanta napram zaupnikom »generalštabnega osla«. Ko je potolkel grof Montecuculi dne 1. avgusta 1664 pri Št. Gotardu na Madžarskem turškega velikega vezirja Mohameda Korrili, je zahteval na bojišču papir in svinčniik, da bi takoj odposlal prvo in kratko poročilo o zmagi cesarju. Brez vsega je iztrgal pribočnik Cicogna iz svoje beležnice kos pergamenta ter ga je ponudil predstojniiku. Na bojišču tudi ni bilo pri r.ki mize, se je pač pripognil pjibočnik in je dal maršalu svoj hrbet na razpolago. Med smehom je pisal poveljnik na pribočnikovem lirbtu naslednjo beležko na cesarja: »Veličanstvo! Danes od 9. ure naprej sem imel posla s Tunki in slednjič sem le premagal velikega vezirja. Upam, Veličanstvo bo veselo. Pisano na hrbtu osla v taboru Št. Gotard.« Ko je ikončal maršal pisanje, ga je izročil adjutantu z besedami: »Prepišite listič in naj ga odnese kurir takoj na Dunaj.« Cicogna je izpolnil povelje. Naenkrat pa je pognal papir na tla in izjavil, da ne zapiše niti ene črike. Bled od jeze je rohnel, da se ne pusti proglasit. za — osla. »Kaj za božjo voljo se razburjate?« se je opravičeval maršal. »Če bi bili vi osel, bi nc služili pri meni za adjutanta. Stari ste pa Ž3 dovolj, da bi lahko znali, da je pergament, na (katerega sem pisal, iz oslove hrbtne kože.« — Osmešeni se je povsem zadovoljil s poveljnikovim pojasnilom.