Št. 256 (15.357) leto Ll._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._________________________
TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600__
GORICA-DrevCTed24maggiol -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
I IZ n n I ID POSIMNA PLAČANA V GOIOVN IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
CISAI l*l.\A
(JKSTION1

BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
___________________^
ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA 1995
Res je, da imajo trgi Cisto svojo logiko, ki je velikokrat neznanka tudi za najbolj izkušene poznavalce finančnega sveta, toda včerajšnji zlom lire se zdi bolj neumen kot ne-razumljiv. Od avgusta sem, ko je italijanski bankovec le zaCel kazati nekaj značaja, in še posebno z začetkom septembra, ko se je konCno izvil iz mesecev trajajočega hlapčevanja marki, najbrž nihče vec ni pričakoval, da bi lahko spet prišlo do tako akutne krize, v kakršno je lira padla včeraj popoldne.
Tisto, kar pri vsem skupaj najbolj zbode v oci, je zanemarljivo majhna teža vzroka, ki je liro spravil v težave. Prvič zato, ker nemški finančni minister kljub svoji vplivnosti gotovo nima pristojnosti, da bi odloCal o tem, kdo je (in kdo ni) zrel za evrop'sko denarno unijo. Drugič zato, ker se Italija sama dobro zaveda velikih težav, ki ji ne preprečujejo samo realnega načrtovanja tesnejše monetarne integracije, ampak ji onemogočajo celo veliko manj ambiciozno, a nujno vrnitev lire v evropski denarni sistem. Od razumnejših mož iz italijanskih političnih in ekonomskih krogov je bilo že večkrat slišati ugotovitev, da izostanek Italije iz skupine tistih držav, ki se bodo prve usmerile v tesnejši maastrichtski objem, ni nobena nacionalna sramota, ampak poteza, ki najbolj koristi prav Italiji sami. Nepripravljen partner namreč ne bi samo oviral bolj pripravljenih držav, ampak bi najbolj škodil sam sebi.
Italija ima taCas preveč Preglavic s svojimi javnimi računi, z inflacijo in s pretirano ceno denarja, da bi lahko sprejela še izziv monetarne enotnosti. Kljub velikim in tudi dokaj uspešnim prizadevanjem Dinija, da bi zavrl nevarno rast nesorazmerja med bruto domačim proizvodom in javnim dolgom, so kriteriji, ki si jih je zastavila maastrichtska Evropa za Italijo še prava fata mor-gana. Ta dejstva lahko spregleda samo skrajno občutljiv nacionalni ponos, ki je velikokrat tudi znak nezaupanja v lastne sile, ne bi pa jih smeli spregledati tisti, ki na finančnih trgih vsak dan obračajo prave zaklade. Ce se jim je včeraj to primerilo, potem moramo žal sklepati, da se pot do trdnega teCaja za liro še sploh ni začela.
I
Neurje pustošilo na Goriškem
GORICA - Silovito neurje, ki je v torek zvečer in
vode na kvadratni meter. Voda je v zelo krat]
Da je terjalo tudi
zu v Krminu utonila 68-letna upokojen rin. Vodni tokovi na Goriškem so močno narasli.
Na 11.strani
Delovna pogodba novinarjev: napoved in kasneje preklic stavke
RIM - V Rimu so včeraj ponoči prekinili pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe novinarjev. Včeraj popoldne se je sestalo vodstvo vsedržavne zvaze novinarjev in napovedalo tridnevno stavko. Zaradi te stavke naj bi od jutri do sobote ne izšli dnevniki, ra-
dijski in televizijski novinarji pa bi stavkali prihodnji teden.
Po napovedi stavke je minister za delo Tfeu sklical predstavnike novinarjev in založnikov na sestanek, ki bo drevi ob 19.30. Ta napoved je omogočila sindikatu novinarjev, da je preklical stavko. Sicer se
bo vodstvo sindikata sestalo danes popoldne, pred srečanjem z založniki na ministrstvu. V sinočnjem sporočilu pa so predstavniki sindikata novinarjev poudarili, da je poziv na ministrstvo zadosten razlog za začasno odložitev^ stavke kot znak dobre volje.
TRST / VČERAJ PREDSTAVILI REPERTOAR
SSG je kljub težkim razmeram pripravilo vabljivo ponudbo
Vodstvo je uvodoma izpostavilo težak položaj ustanove
TRST - Velikim težavam navkljub je Slovensko stalno gledališče pogumno zastavilo program 51. sezone neprekinjenega delovanja. Na vče-
rajšnji predstavitvi letošnje sezone (foto KROMA) sta predsednik Rafko Dolhar in umetniški vodja Miroslav Košuta uvodoma predvsem izpostavila
Danes v Primorskem dnevniku
Spor Mancuso-Dini
Pravosodni minister Mancuso jo je zagodel predsedniku vlade Diniju. Zahteva po njegovem odstopu.
Stran 2
SSŠ: priziv šolskega odbora
Šolski odbor in SSS bosta vložila priziv na deželno upravno sodišče proti odloku o ukinitvi sindikalnih dopustov predstavniku SSS.
Strane
Tržaški gradbinci v stiski
Sindikalist Renato Kneipp nam je povedal, da je za 'izhod iz krize nujno treba sprožiti vsa že načrtovana in tudi finansirana velika javna dela.
Strane
Riccardo llly želi biti zgled
Tržaška občinska uprava bo med prvimi v državi izvajala evropski normativ, ki nalaga delodajalcem dolžnost, da uslužbencem zagotovijo varnost pri delu.
Stran?
Muzej Revoltella se uveljavlja
Z odmevno Rosenquistovo razstavo je tržaški muzej Revoltella pritegnil številne obiskovalce. O razstavi, načrtih in vlogi muzeja je spregovorila ravnateljica Maria Masau Dan.
Stran 13
izredno težek položaj ustanove. Izrecno je bilo tudi povedano, da so elani SSG zadnjo plačo prejeli za mesec april, temu primemo je tudi s ho-noraji in drugimi dolgovi. V snovanju .programa pa so pri SSG odmislili vse težave (predvsem finančne) in pripravili zanimivo abonmajsko in izvenabon-majsko ponudbo. V abonmaju bo ob ustaljenih sedmih predstavah še
možnost izbire dodatnega dela med izvenabonmaj-skimi igrami, posebno pozornost so namenili mladim vseh starostnih stopenj, posredovali pa bodo tudi vrsto lažjih predstav in pri abonmajih so ohranili lanske oz. predlanske cene. Sezona se bo začela že 6. oktobra s krstno izvedbo v slovenščini Aishilove drame Sedmerica proti Tebam. Na 3. strani
Dežela je brez politične večine Guerrova najavila skorajšnji odstop
VIDEM - Predsednica Dežele Alessandra Guer-ra bo v ponedeljek skoraj gotovo odstopila in s tem tudi formalno odprla krizo. Po torkovem pekočem porazu v deželnem svetu je tudi predsednica konCno ugotovila, da je ostala brez večine in da ji torej ne preostane drugega kot odstop.
Kriza, ki se bo formalno odprla v prihodnjih dneh, se obeta dolga in skrajno negotova. Nekateri celo menijo, da se bo paraliza zavlekla vse do proračunskega soočanja, to se pravi do srede ali konca novembra. Govori se, da Guerrova ne uživa vec politične podpore lastne stranke, Severne lige, ki naj bi že iskala drugega kandidata za predsednika deželne vlade.
Na 5.strani
BALKAN / PO OSVOBODITVI KRAJIN IN VOJAŠKIH USPEHIH V BIH
Razpuslili hrvaški parlament Šibi dokončujejo umik orožja
Tuđman je gotov, da bo HDZ zmagala na volitvah
ZAGREB, SARAJEVO -Na predlog vladajoče Tudmanove HDZ so včeraj razpustili hrvaški parlament. Sklep je podprla tudi opozicija, saj ji ni preostalo drugega. Predsednik Tuđman se je odločil za tak korak, ker je popolnoma jasno, da ima po osvojitvi krajin in vojaških uspehih v Bosni zmago svoje HDZ že v roki. Pred razpustitvijo je sabor sprejel vse potrebne volilne zakone in osvojil Izetbe-goviCevo zahtevo, da morajo v parlamentu sedeti tudi predstavniki na Hrvaškem živečih Bošnjakov in drugih manjšin.
Medtem pa je na bojiščih severozahodne Bosne zavladalo delno zatišje, ki pa ne obeta nic dobrega, ker kot kaže Hrvati in Bošnjaki oskrbujejo svoje enote z dodatnimi zalogami streliva in goriva. Bosansko-hercegovska vlada pa je od vodstva bosanskih Srbov zahtevala brezpogojno predajo njihovih enot v Banjaluki. Precej bolj obetaven pa je položaj okrog Sarajeva, kjer Srbi nadaljujejo z umikom svojega težkega orožja, tako da jim bo OZN bržkone še podaljšal rok za umik vsega orožja.
Na sliki (telefoto AP): trupla srbskih civilistov v Bosanski Dubici po hrvaški ofenzivi.
Weigel povzročil krizo tečaja lire
RIM - Po dveh tednih vztrajne krepitve, ki je že kazala, da je lira dokončno prebrodila dolgo in mučno krizo, je včeraj popoldne njen tečaj nepričakovano strmoglavil. Marka se je spet povzpela krepko čez 1.100 lir, italijanski bankovec pa je izgubil tudi do dolarja in ostalih glavnih valut. Opazovalci pripisujejo padec izjavam nemškega finančnega ministra Thea VVeigla, ki je izključil možnost, da bi Italija lahko sodelovala že v prvi fazi maastrichtske evropske monetarne unije. Ustanovitev enotne centralne banke in skupnega bankovca je predvidena za leto 1997, ko naj bi v ta sistem stopilo le nekaj močnih držav, druge pa bodo morale počakati na naslednjo fazo.
Na 12. strani
Štefan Cigoj menda ne bo veleposlanik
LJUBLJANA - Na presenečenje mnogih je slovenska vlada v zadnjem trenutku umaknila kanditaturo Stefana Cigoja, kandidata za veleposlanika v Italiji. Kot vse kaže, naj bi slovenska vlada ne zadovoljna z julijskimi rimskimi pogovori, ki se jih je udeležil Cigoj.
Na 19. strani
Četrtek, 21. septembra 1995
ITALIJA
NOVICE
Zaplenili Mucciolijeve klinične kartele
SAN PATRIGNANO (RIMINI) - Včeraj popoldne so naposled le odprli vrata v San Patrignano, kamor.se je začela zgrinjati množica ljudi, ki so se hoteli še zadnjic pokloniti Vincenzu Muccioliju, ustanovitelju in karizmatičnemu voditelju znane skupnosti za rehabilitacijo narkomanov. Medtem so v San Patrignanu potrdili, da ne bodo objavili kliničnih kartel predvčerajšnjim umrlega Mucciolija. Najprej se je namreč govorilo, da žena in sinovi nameravajo ravnati drugače, ne toliko zaradi zahtev sodnikov iz Riminija, kot iz dolžnosti do tistih, ki išCejo pomoči v San Patrignanu, in njihovih družin. Državni pravdnik iz Firenc pa je sinoči potrdil, da so na njegovo zahtevo agenti digosa v milanski zdravstveni ustanovi »Capitanio« zaplenili Mucciolijevo klinično kartelo. V »Capitaniu« se je Muccioli zdravil pet dni zaradi pljučnega edema, prebolel je krizo, vendar se je zatem njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.
Proces Enimont ostane v Milanu
MIT,AN - Enzo Lo Giudice in Giannino Guiso, odvetnika Bettina Graxija, sta zahtevala, da proces Enimont premestijo v Brescio, a kasacijsko sodišče je njuno zahtevo zavrnilo: proces ostane v Milanu.
Medtem so sporočili, da je ekspertiza Craxijevega potnega lista pokazala sledove topil, zaradi Cesar je prišlo do spremembe na površini papirja, vendar niso mogli ugotoviti, Ce je bila potvorba namerna, tako da bi zakrili morebitna potovanja nekdanjega tajnika PSI v tujino po maju 1994, ko so milanski sodniki izdali dekret v tem smislu. Včeraj se je oglasil tudi sam Craxi, ki je trdil, da so bile glede njegovega potnega lista razširjene lažne vesti in dani nihCe zbrisal ne žigov ne datumov.
SODSTVO / PRAVOSODNI MINISTER
Mancuso se je sedaj sprl še z Dinijem
Bassanini (DSL) zahtevo njegov odstop
Pravosodni minister Mancuso
RIM, MILAN - Pravosodni minister Filippo Mancuso jo je spet zakuhal. Tokrat samemu predsedniku vlade Lambertu Diniju. V torek je zaprosil predsednika senata Scognamiglia naj postavi Cimprej na dnevni red senatnih razprav resolucije z zahtevo po njegovem odstopu. Mancuso se je hotel na ta naCin Cimprej rešiti nadlege, s tem pa je storil medvedjo uslugo svojemu vladnemu šefu (med drugim ga je obtožil tudi nepokončne drže, ker ni branil njegove avtonomije). Razprava o zahtevah po njegovem odstopu bi v sedanjem težkem trenutku še bolj ošibila vlado pred razpravo o novem finančnem zakonu.
Mancuso je dobil takoj zagovornike v desnem tabora pri Nacionalnem zavezništvu, medtem ko je elan tajništva DSL Bassanini ocenil, da bi moral odstopiti. »Spor med ministrom in predsednikom vlade ne more trajati v nedogled. Minister bi ga moral rešiti na edini možni način, z odstopom,« je bil njegov komentar.
Mancuso si še liže rane po včerajšnjih dveh sodnih klofutah. Prvo mu jo je pri-
selil glavni tožilec višjega sodnega sveta, ki je predlagal, naj proti sodnikom poola Ciste roke ne uvedejo disciplinskega postopka. O tem bo moral dokončno odločati višji sodni sklep. To bo storil najbrž v petek, 29. septembra. Dragi udarec je Mancusu zadalo deželno upravno sodišče Lombardije, ki je sprejelo priziv milanskih sodnikov in odredilo, da jim mora pravosodno ministrstvo v roku desetih dni posredovati vso dokumentacijo o prvih izvidih ministrskih nadzornikov.
V pričakovanju odločitve višjega sodnega sveta bodo nadzorniki pravosodnega ministrstva najverjetneje danes nadaljevali s svojimi inšpekcijami in zasliševanji milanskih sodnikov. Nadzor-niška trojka je postala kar čez noC duo, saj je nadzornica Diana Laudati najavila, da je ne bo veC v Milan. Višji sodni svet je zaprosila, naj ji dovoli vrnitev v sodne kroge. Kaže, da se nadzornica ni skregala s svojima kolegoma. Svojo funkcijo naj bi zapustila, ker naj bi se mnogi v Milanu pritoževali nad njenimi ne prav vljudnimi načini zasliševanja.

MEDNARODNA RAZSTAVA PROIZVAJALCEV
KMETIJSKIH STROJEV
RAZSTAVA STROJEV IN NAPRAV ZA VRTNARJENJE
RIM / SINDIKAT NOVINARJEV FNSI
Napovedana in nato preklicana stavka
RIM - Tri dni stavke, da bi opozorili na nesprejemljivost predlogov založnikov. Tako se je odločil vCeraj izvršni odbor novinarskega sindikata po (ponovnem) neuspešnem krogu pogovorov s predstavniki federacije založnikov FEEG, ki je nato v poznih večernih urah stavko preklical, potem ko je minister za delo sklical za danes skupno srečanje za preverjanje možnosti razrešitve spora. Pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe novinarjev, ki je zapadla že konec prejšnjega leta, trajajo že več mesecev, vendar so bili že pred zaCasno prekinitvijo zaradi poletnega predaha že zelo jasni znaki o nepremostljivih razhajanjih med predlogi novinarjev in založnikov. V včerajšnji noti vodstvo sindikata novinarjev FNSI ugotavlja, da se je sindikat in z njim tudi novinarji že od zaCetka pogajanj zavzemal, da bi z založniki prišlo do uravnovešenega dogovora, tudi glede na dejstvo, da so vprašanja težko rešljiva. Vendar pa ne more sprejeti, da bi bilo ogroženih na tisoče delovnih mest in da bi bila moCno okrnjena svoboda sredstev javnega obveščanja.
Sindikat in vlada proučila finančni zakon
RIM - Na sinočnjem sestanku v palači Chigi med ministrskim predsednikom Lambertom Dinijem in glavnimi tajniki CGIL, CISL in UIL (Cofferati, D’An-toni, Larizza) so proučili razne vidike finančnega zakona, ki ga pripravlja vlada. Sestanka so se udeležili tudi finančni minister Fan-tozzi, minister za proračun Mašera, za delo Treu in glavni državni računovodja Monorchio.
O finančnem zakonu 1996, ki bi ga morala vlada predstaviti v začetku prihodnjega tedna (verjetno v torek), je Cofferati dejal, da bi moral nadaljevati s sanacijo državnih računov, moral bi upoštevati zahteve po socialni pravičnosti, pokazati voljo po davčni in zdravstveni reformi: samo pod temi pogoji lahko raCuna na pristanek sindikatov. Finančni zakon bo tudi preiskusni kamen za vlado na poti do federalizma ter v boju proti davčni utaji, je še pristavil glavni tajnik CGIL. S svoje strani je D’Antoni izrazil odločno nasprotovanje ukrepu vlade, ki bi predvideval krčenja na zdravstvenem področju ali pa posege pri tiketih: možen je le ukrep, je menil D’Antoni, ki bi se nanašal na racionalizacijo pri izdatkih.
ANDREOTTI / V TOREK ZAČETEK
Di
Caselli: Ne gre za politični proces
PALERMjD - Proces Andreotti dviga temperaturo ne le na Sicilji temveč v vsej državi, zanj pa se zanimajo tudi širom po svetu. V torek bo večkratni predsednik vlade »končno«, po veC kot dveletni preiskavi stopil v dobro zastraženo sodno dvorano. Obtožen je, kot znano, združevanja v zločinske namene mafijskega tipa.
Včeraj je o procesu spregovoril palermski javni tožilec Gian Carlo Caselli. V intervjuju, ki ga bo objavil tednik Panorama, je poudaril, da se ne Čuti ne preganjalec ne preganjanec, opozoril pa je na težnjo številnih, ki želijo proces Andreotti speljati izključno na politična tla. »To je kazenski proces, ne pa politični,« je poudaril. Prava ne gre zamenjati s politiko; to ni proces določeni politiki in niti zgodovini ne, je dodal in izrazil željo, da bi postala sodna obravnava le tisto, kar dejansko je: proces proti človeku, Čeprav uglednemu, ki je obtožen toCno omenjenih zločinskih dejanj in prekrškov. Paleta teh domnevnih dejanj je zelo široka, saj zajema šte-
vilne še nerazkrita ozadja italijanske polpretekle zgodovine. Na procesu se bodo poleg mafijskih zadev prepletala vprašanja tajne prostozidarske lože P2, zadeva Sindona in tudi ugrabitev in umor Alda Mora.
Po mnenju Andreottijevega zagovornika, odv. Odoarda Ascarija, so vse tiste obtožbe »neresnične«. Njegova obrambna linija bo temeljila prav na dokazovanju neresničnosti izjav veC kot dvajsetih skesancev.
Proces Andreotti bo gotovo zaslovel tudi širom po svetu. Doslej je za akreditacijo zaprosilo več kot 300 novinarjev s petih celin. Sledila mu bo tudi Turnerjeva CNN, ki bo oddajala proces v živo (seveda, Ce bo javni tožilec dovolil snemanje).
Proces se bo začel 26. septembra, a ga bodo takoj prekinili. Nadaljeval se bo nato od 6. oktobra dalje v tedenskih presledkih (ker mora sodni zbor medtem soditi tudi na drugem procesu proti Brunu Con-tradi). Po napovedih naj bi bilo potrebnih vsaj 150 dni sodnih obravnav, kar bi pomenilo, da bo razsodba znana šele konec 1997. leta.

Na sliki pod naslovom (foto KROMA) včerajšnja tiskovna konferenca SSG v tržaškem Kulturnem domu
TRST - Pod Damoklejevim mečem že kroničnih težav in z neokrnjenim Pogumom je Slovensko stalno gledališče pripravilo program 51. sezone neprekinjenega delovanja, ki ga je predstavilo včeraj. Dramatičnost položaja slovenskega teatra v Italiji in teža problemov, ki bremenijo ustanovo, sta zelo nazorno prišla do izraza že v uvodnih poročilih predsednika Rafka Dolharja in Umetniškega vodje Miroslava Košuta. O vzdušju, ki bi moralo označevati začetek vsake sezone, je Predsednik Dolhar med drugim rekel: »Začetek nove gledališke sezone bi moral biti vesel dogodek, Poln načrtov in veselja, Poln pričakovanja kreativnih uspehov, kot novo Šolsko leto za naše otroke. Srečujemo pa se vedno z istimi, že kroničnimi problemi, ki jim nihče, tudi pametnejši od mene, ne vidi rešitve. Zato tudi ne bom šel na razgovore s sindikalnimi zastopniki, pa četudi mi bo kdo zameril, ker si nimamo kaj povedati. Naše gledališče namreč ni zasebna ustanova, kjer bi se lahko pogajali za plačo in honorarje. Med naše ljudi razdelimo, kar dobimo od javnih ustanov in kadar dobimo. In sami bi se varali, če bi upali, da nam bo v teh kriznih časih denarna dotacija povečana. Cesar nimamo, pač ne moremo dati.« Miroslav Košuta pa je začel s temi besedami: »Predno spregovorimo o repertoarju in delovnih načrtih za 51. sezono neprekinjenega delovanja, v katero smo pogumno in kljub vsemu vedro in delovno razpoloženi zakoračili v začetku meseca, sem kot ravnatelj dolžan predsednikovim besedam dodati vsaj en stavek, ki jih utemeljuje, pa ni sodil mednje ne po stilu ne po tonu. Ampak danes, tu ga je treba izreči: Člani Slovenskega stalnega gledališča so zadnjo plačo prejeli za mesec april, temu primerno je tudi s honorarji in drugimi dolgovi.«
V tem finančnem okviru in v takšnih delovnih Pogojih je torej SSG zastavilo letošnjo sezono, v ka-
Košuta poudaril veliko skrb za mlade
teri bo 2. decembra praznovalo svoj 50. rojstni dan. Predstavljen program je dober, vprašanje je seveda, v kolikšni meri ga bo tržaški teater uspel uresničiti, saj je jasno svarilo, ki ga je na včerajšnji predstavitveni konferenci izrekel Košuta: »Zato bodi jasno in glasno povedano: brez deželnih, brez pravočasnih deželnih sredstev to gledališče ne bo preživelo, saj ne more izpolniti pogojev, ki mu omogočajo obstoj v skupnosti italijanskih stalnih gledališč in s tem prejem vladnega prispevka.«
Pred predstavitvijo letošnjega repertoarja pa je Košuta opomnil na lansko, praznično sezono, ki so jo zasnovah z željo, »da bi ob jubileju sredi splošne krize izpričali slovensko gledališko ustvarjalnost, v času mračnjaškega zamejevanja pa dokazali svojo odprtost in pripravljenost na sodelovanje«. V velikih težavah najrazličnejše narave je gledališče sezono, v kateri je prvič sodelovalo s Stalnim gledališčem FJK in tržaško skupino La Contra-da, uspešno izpeljalo. Zato je Košuta lahko zatrdil:
»Od tod moč za premostitev sedanje stiske, v nemajhni meri pa tudi iz dejstva, da se je mah ansambel okrepil z mladimi silami (število je od lanskih 6 naraslo na 8, 5 igralca, veliko je tudi gostov iz Slovenije, ki pa so vse dražji), vsi starejši pa so krepkega zdravja, da je upravni svet odobril nezmanjšan repertoar z nekaterimi poživilni-mi pobudami, da smo zaznali določeno spremembo v odnosu matične domovine - zaenkrat sicer predvsem zavest o naši stiski, bolj skrb kakor dejansko pomoč.«
Število abonmajskih
predstav ostaja torej sedem, novost pa predstavlja možnost dodatne izbire ene izmed predstav izven abonmaja. Nespremenjene bodo tudi cene abonmajev, še posebej ugodne pogoje imajo mladi, saj je doslej izredno nizko ceno mladinskega abonmaja omogočalo sponsorstvo slovenskih bančnih zavodov v Italiji, in upati je, da bo tako še v bodoče. Večjo pozornost bo gledališče v tej sezoni posvetilo mladim, šoli in najmlajšim, katerim res namenja vrsto predstav in drugih zelo zanimivih pobud (za najmlajše bo me-
sečna nedeljska matineja, veliko bo predstav po šolah, višji srednji šoli pa bo namenjen kratek niz zgodovine gledališča, ki ga bo izvedel Boris Kobal, nova »desna roka« umetniškega vodje).
Letošnja sezona se bo začela že 6. oktobra s krstno uprizoritvijo v slovenščini Aishilove tragedije Sedmerica proti Tebam (v prevodu Alojza Rebule). O aktualnosti dela oz. tem, ki jih obravnava, je na včerajšnji predstavitvi na kratko spregovoril režiser predstave Mario Uršič. Aishilova drama sodi v okvir treh
Umetniški vodja Miroslav Košuta: »Kvaliteto produkcije SSG potrjuje že dejstvo, da bomo z Jančarjevim Halš-tatom otvarjali letošnjo Borštnikovo srečanje. Glede abonmaja pa bi posebej naglasil, da bodo naši abonenti imeli na voljo predstavo več. Med ponudbo za tržaške in goriške abonente ne bo bistvenih razlik, zelo pozorno pa bomo razmestili tudi gostovanja, saj bomo npr. ob sredah in četrtkih ponudili predstave, ki so posebej vabljive za mladino. Takšna »namenska« porazdelitev bo prišla do izraza
že konec oktobra, ko bo na sporedu briljantna predstava Mož moje žene (za odraslo publiko). Posebej smo tokrat skušali poskrbeti za mlade vseh starostnih stopenj, poleg mladinskega abonmaja so tu še nastopi po šolah, seminar za srednješolce, uprizoritve za najmlajše, katerim bo namenjena tudi mesečna nedeljska matineja, k sodelovanju pa smo pritegnili tudi druge (npr. skupino Viky). Novost je tudi uvedba srečanj z novinarji pred vsako našo premiero, srečanja bodo predvidoma ob ponedeljkih.«
slovesnejših predstav, s katerim želi gledališče proslaviti svoj 50. rojstni dan. Poleg otvoritvene predstave so v »slovesnem paketu« še Pekel je vendar pekel dolgoletnega umetniškega vodje tržaškega gledališča Josipa
Tavčarja in Kreftovi Kranjski komedijanti. Sklepno željo, da so pripravili dovolj zanimivo ponudbo, so predstavniki SSG opremili z nujno opombo: pri pripravi so segali preplitko v žep!
Breda Pahor
Bogota repertoarska ponudba
PREDSTAVE V ABONMAJU
Aishil: SEDMERICA PROTI TEBAM,
prevod Alojz Rebula, režija Mario Uršič Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBA,
gostovanje Prešernovega gledališča, režija Bojan Jablanovec
George Tabori: MEIN KAMPE, režija Boris Kobal
Josip Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL,
režija Marko Sosič Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE, gostovanje MGL, režija Zvone Šedlbauer Bratko Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI,
režija Zvone Šedlbauer
Maurizio Costanzo: IZPRAZNJENO VRNI,
prevod Ivanka Hergold
režija Mario Uršič
GOSTOVANJA IZVEN ABONMAJA
Slovensko ljudsko gledališče VVilliam Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC,
režija Ivica Kunčevič Gledališče ZATO, Ptuj Carlo Goldoni - Peter Tunini: MIRAN-DOUNA,
Dolhar: »Najslabše je, da ne vemo, kaj naši ljudje pričakujejo od SSG«
Predsednik SSG Rafko Dolhar: »Stvari so dramatične, Žalostno je, da je treba iste stvari stalno ponavljati. Mi si tega ne želimo, želeli pa bi, da bi naš ansambel štel več igralcev. Vloga gledališke Sole SSG (delovala bo tudi letos, op. ur.) je prav ta, da pridobiva mlade za to dejavnost. Glede sodelovanja gostov iz Slovenije pa je treba povedati, da so igralci v pravem pome-
nu besede vse bolj dragoceni. Istočasno pa imamo občutek, da delamo v nekakšnem slonokoščenem stolpu. Zato pozivamo vse, naj se oglasijo in nam povedo, česa si želijo. Lahko nam telefonirajo ali pišejo, tako da bi vedeli za Zelje in za pričakovanja naših ljudi, naših abonentov ali občasnih gledalcev. Najslabše je, da ne vemo, kaj naši ljudje pričakujejo od SSG.»
PREDSTAVE SSG IZVEN ABONMAJA
Pier Paolo Pasolini: UBESEDOVANJE, komorna izvedba, prevod Alenka Rebula, režija Marko Sosič
Milan Jesih: GRDI RAČEK, krstna uprizoritev, režija Vladimir Jurc Sergej Sergejevič Prokofjev: PETER IN VOLK,
režija Sergej Verč
GLEDALIŠČE SKOZI CASI-IH,
režija Boris Kobal
IN MI SE ŽENIMO PREPEVAJOČ,
večer ljubezenskih
DAJ MI, DAJ VINCA. LEPA TOČAJKA,
večer vinskih
OBNOVITVI IZ PREJŠNJIH SEZON
Drago Jančar; HALSTAT otvoritvena predstava Borštnikovega srečanja, režija Boris Kobal
Sergej Verč: SAMOMOR KITOV
režija Samo Strelec Mestno gledališče ljubljansko Hrafnhildur H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO,
režija Hallmar Sigurdsson Kulturni dom Španski borci, Ljubljana Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE režija Marjan Bevk Goje in njegovi
Gojmir Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, režija Boris Kobal Tone Gogala
Matjaž Kmecl: ANDREJ SMOLE, ZNAMENITI SLOVENEC,
režija Dušan Mlakar Primorsko dramsko gledališče Antoine de Saint Exupery: MALI PRINC,
režija Jaša Jamnik Lutkovno gledališče, Ljubljana Svetlana Makarovič: SAPRAMISKA, režija Nace Simončič
4
Četrtek, 21. septembra 1995
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Angleška politika na naši koži

Jože Pirjevec
Na kulturnih straneh italijanskih časopisov so se te dni pojavili številni zapisi o domnevni korespondenci med Churchillom in Mussolinijem. Omenjeni material naj bi v trenutku dučejevega aresta zagonetno izginil, zdaj pa naj bi prav tako zagonetno spet prišel na dan ter pričal o dokaj tesnih stikih med italijanskim diktatorjem in britanskim državnikom. Junija 1940, tik pred vstopom Italije v vojno, je baje Churchill, ki je bil takrat v Londonu že prvi minister, obljubil svojemu rimskemu kolegi, da si zagotovi njegovo nevtralnost, tudi Dalmacijo in druge teritorialne pridobitve. Ko se Mussolini na to vabo ni ujel in je zahrbtno napadel Francijo, so Angleži sicer vzvišeno trdili, da so z italijansko vojno napovedjo dobili sovražnika, o katerem so prepričani, da ga bodo premagali. Toda dejstvo, »da se je šakal čutil dovolj varnega pridružiti se boju,« kot pripominja zadnji Churchillov biograf John Charmley, »je pomenilo, da je ta skoraj končan.« Seveda na škodo Angležev.
Afera s Churchillovimi pismi verjetno ni le časnikarska raca, saj njihova vsebina zgovorno odseva atmosfero časa, ko so bili Angleži pripravljeni obljubiti marsikaj, le da bi preprečili še nadaljnjo krepitev Hitlerjeve Nemčije. Pri tem izzveni naivno vprašanje, ki ga Dino Messina postavlja v Corriere della Sera ob poročanju o domnevnem dopisovanju med italijanskim in britanskim državnikom: »Kako je mogel Churchill razpolagati s teritoriji, ki niso bili njegovi?« V resnici so Britanci s temi ozemlji razpolagali že leta 1915, ko so z Italijani podpisali Londonski pakt, kot drobiž v svoji politiki pa so jih smatrali tudi na začetku leta 1941, ko so knezu Pavlu obljubljali revizijo meje z Italijo, če Jugoslavija ne podpiše pakta s silami osi. Leta 1945 so se znova vpletli v dogajanje in na naši koži vodili svojo imperialno igro ter se pravzaprav šele leta 1954 z Londonskim memorandumom dokončno odpovedali vmešavanju v ozemeljski disput med Hrvati in Slovenci na eni ter
Italijani na drugi strani.
Vse to so seveda lahko počenjali, ker so bili odnosi sil v jadranskem prostoru že od začetka stoletja izredno majavi, saj je postajalo očitno, da je habsburška monarhija v krizi in da bo težko ohranila nad njim svoj he-gemonični vpliv. To je seveda vzbudilo italijanske skomine po nadvladi nad ”mare no-strum”, ki jih je najbolj zgovorno izpovedal leta 1912 glasnik tržaškega iredentizma Ruggero Fausto Timeus, ko je v komentarju o prvi balkanski vojni zapisal: »Na novi sen velike Srbije moramo gledali z odobravanjem, toda le, če bo nastala z našo pomočjo, pod kontrolo naših sil, kar pomeni, da se mora Italija razširiti do svojih naravnih meja, postati gospodarica Jadrana in zasidrati svojo floto v pomorskih bazah v Pulju, Valoni in Zadru. Tako in nič drugače.«
Ta zamisel, ki jo je v času med obema vojnama prevzel Mussolini in se je v zadnjih letih po izginotju Jugoslavije v določenih italijanskih krogih znova pojavila, je najbrž doživela svoj smrtni udarec, odkar se
je predsednik Clinton odločil, da naj zavlada v Bosni in Hercegovini ”pax americana”. S tem, da je proti Srbom podprl Hrvate in Bošnjake, je verjetno dokončno izničil sen velike Srbije, s tem pa tudi načrte tistih italijanskih nacionalistov, ki so mislili, da se bodo z njim okoristili. V določenem smislu je mogoče reči, da so ti krogi skupaj z Miloševičem in njegovimi pajdaši doživeli pekoč poraz, kar ne more ostati brez odjeka tudi v našem prostoru. V pogovorih z rimsko vlado Ljubljana na to ne bi smela pozabiti.
r
V
X
J
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PATRONAT INAC SVETUJE /
švicarska delovna doba prenosljiva v Italijo
Vpr.: »Na osnovi tabele, ki je bila objavljena v pokojninskem reformnem zakonu, sem ugotovil, da se bom v najboljšem primeru lahko upokojil komaj leta 2005, ko bom imel 35 let delovne dobe in bom star 56 let. To seveda Ce mi bodo upoštevali 3 leta prispevkov, ki sem jih kot emigrant pridobil v Švici. Nekateri pravijo, da so ti prispevki veljavni tudi v Italiji pri INPS, drugi pa trdijo, da dajejo pravico do pokojnine v Švici.
Obstaja konvencija med državama in kakšen je postopek? A.K.«
Italija in Švica sta z mednarodno konvencijo uredih medsebojna socialno-skrbstvena vprašanja. Ta konvencija pa je nekoliko raz-Hčna od tistih pogodbenih listin, ki urejujejo pokojninske zadeve z drugimi državami. Namesto povezave med obema pokojninskima zavodoma in upoštevanja zavarovalne dobe s prevzemom odgovarjajočega deleža pokojnine, daje italijansko-švicarski sporazum zavarovancu največjo prostost izbire med dvema opcijama. Možen je prenos pod okrilje skrbstvenega zavo-
da INPS prispevkov, ki so bili vplačani švicarskemu nosilcu zavarovanja in v tem primeru se ”tuja” delovna doba prišteje itabjanski, tako da INPS prevzame tudi odgovarjajoče pokojninsko breme. Upravičenec pa se lahko odloči, da ohrani status quo in obdrži prispevke v Švici, kjer bo po 65. letu pridobil pravico forfetarnega pokojninskega zneska. V tem slučaju pa švicarska doba ne pride v poštev za 35-letno zavarovalno dobo.
V konkretnem primeru so švicarski prispevki odločilni za predčasno starostno upokojitev sicer komaj čez 10 let. Za prenos socialnih dajatev na zavod INPS zadostuje predložitev zadevne prošnje z navedbo opcije za prenos prispevkov. Naš zavarovanec pa ima še dovolj časa, da se odloči, kako naj izkoristi tista 3 leta zavarovanja, saj lahko vloži zahtevek za prenos delovne dobe tik pred upokojitvijo in v teh desetih letih se lahko še marsikaj spremeni. Zato je verjetno najbolj umestno, da še malo počaka z odločitvijo. (ma)
________OLGA PETELIN____
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
5.
»Kako moreš kaj takega prenašati?!« je šlo Pini do srca.
»Naredim, kar mi reče, govorim samo, kadar je res potrebno, psovke in žalitve pa preslišim. Kaj pa naj drugega,« sem se grenko nasmehnila.
»Jaz ob takem ne bi zdržala. Nič bi mu ne ostala dolžna, nikoli!« se je razvnela sošolka od ponosa.
Opazovala sem njen topli plašC, Čepico po zadnji modi. Zavidala sem ji, da si lahko to privošči.
»Pina,« sem ji rekla, »oCeta imaš. Preskrbljena si, in ne moreš razumeti.«
Umolknili sva in pri Bošketu izstopili. Pina je opazila mojo potrtost in je prijazno zasukala pogovor drugam.
»Marta, fantje prirejajo silve-strovski veCer v Lonjerju. pridi še ti!«
»NiC ne morem obljubiti,« sem ji s težkim srcem odvrnila in se na hitro poslovila, češ da se mi že mudi na kosilo. - Kako z družbo in na praznovanje, ko pa nimam kaj obleci.! -
Doma me je Čakalo presenečenje. Mati je prejela za svoje Čipke plačilo, na katero ni veC veliko upala. Tako mi je lahko dala nekaj denarja, ki mi ga je že kdaj obljubila.
Kar zažarela sem od veselja. Na mah sem pozabila na revščino, na črnuha v službi, na vse skrbi. Mislila sem samo še na nove Čevlje in predvsem na novo frizuro, ki si jo bom končno lahko privoščila. Kaj bi drugega... dekle pri sedemnajstih!
Naslednjega dne je bil petek. Morala sem na carino, v banko in v več trgovin. Zvonilo je poldne, ko sem se vračala v pisarno. Zelo sem hitela. Ko sem opravila še nekaj obračunov, sem med opoldanskim premorom odhitela najprej v trgovino s Čevlji in od tam v frizerski salon. Končno sem prišla do novih čevljev in do spodobne pričeske!
Vsa srečna sem si v mlekarni privoščila maslen rogljiček in skodelico toplega mleka. Kako sem bila tega potrebna!
Iz torbice sem vzela zrcalce in se pogledala.
- To pa je že nekaj drugega! 1 je v meni prekipevalo od veselja. Potem sem se odpravila spet v svoje skladišče.
Na vratih pisarne je slonel Mario in kadil. Začudila sem se, ker mi je odzdravil in se celo nasmehnil. Zastavil mi je pot in me dlje Časa premerjal z očmi, da sem se kar naježila.
Obraz se mu je večkrat spremenil. Zatem mu je na ustih zaigral osladen nasmeh. Potem je, kot da se je neCesa neznansko pametnega domislil, dejal:
»No, Marta, vidiš?! Nekaj pametnega si le napravila: da si se le znebila tistih kmečkih kit in tiste smešne pentlje! Končno si spoznala, da je najbolj pametno, da se civiliziraš, da si prizadevaš postati del naše omikane družbe. Je tako?!« Tako je govoričil in zapičil pogled v mojo novo pričesko.
Molčala sem in gledala v tla.
»Revica, saj razumem! Sram te je, ker pač še nimaš prave vzgoje in ne veš, kako je treba komu prijazno in primerno odgovarjati. Ne ženi si tega k srcu. Beri naš tisk, tako se boš naučila italijanščine in tudi civiliziranih navad. Naš fašizem je velika stvar, ves svet bo preporodi!! Se k naši mladinski organizaciji moraš pristopiti... Ne bo ti žal, veliko boš pridobila, jaz pa te bom priporočil svojemu cameratu, ki je nekje zelo visoko.« Tako mi je Crnuh prigovarjal in se mi še bolj približal.
»No, kaj praviš?« je poblisknil z oCmi.
Moja mlaCnost in dolgi molk mu seveda nista šla v raCun. Spet si je nadel na lice običajni izraz. Prebodel me je s sovražnim pogledom in zapihal od jeze:
»2e vidim, da s tabo samo Cas tratim. Prevec si »ignorante«. Za nic drugega nisi kot za zabijanje žebljev in krpanje vreč... SCava zabita!" mi je besno zabrusil.
Stisnila sem ustnice in se komaj zadržala, da nisem pljunila predenj. Razburjena sem se obrnila in odšla v magazin. Sedla sem na stolček, v grlu me je stiskalo, z robcem sem si mašila usta, da ne bi zakričala od užaljenosti in jeze. Da ne bi bruhnila v jok od nemoči.
Crnuhovo nagovarjanje je bilo tako prozorno: zlepa ali na prikrito nasilen način me je hotel spraviti med tiste svoje »civilizirance«. zaradi katerih je treba zatajiti samega sebe, izgubiti obraz... Ali pa biti preganjan, prisiljen v emigracijo, kot naši fantje...
Težke misli in še težji občutki so me prebadali.
-	Nic! Delo in molčanje me bosta rešila, - sem si skušala dopovedati. Zbrala sem vse svoje mod in spet z vso marljivostjo poprijela za delo.
-	Ob božicu bo moje poizkusne dobe konec: Ce bom sprejeta za stalno, me bo gospa Linda gotovo branila. Poskrbela bo, da bo delo v magazinu teklo. Za to pa sta potrebna red in mir med zaposlenimi. -
Prepričevala sem se, da bo tako in se nekoliko pomirila. Ce bi se le šefinja kmalu vrnila!
Hitela sem in proti veCeru so bile že skoraj vse pošiljke za stranke pripravljene. Takrat je iz pisarne privihral na kontrolo Mario. Nekaj Časa je samo rentačil naokrog, potem pa zarohnel:
»Vse je v neredu, lenoba! Kaj si delala ves Cas? Vse je narobe in šefinja se lahko že jutri vrne. Ne misliš nic na to, šema šema-sta?«
»Seveda mislim. Samo še to vreCo zašijem in naslov prilepim, pa bo za jutri vse pripravljeno. In brez skrbi, tudi pospraviti in počistiti za sabo še utegnem,« sem mu namignila na vse delo, ki sem ga ta dan opravila.
Ostala sem brez besed. Kot okamenela sem stala pred njim. Srce mi je razbijalo na vso moC, Čutila sem ga v grlu.
(Se nadaljuje)
PO PEKOČEM PORAZU V DEŽELNI SKUPŠČINI
BENEŠKA SLOVENIJA / ŠOLSTVO
Predsednica Dežele napoveduje odstop
Krizo bodo najbrž formalno odprli šele v ponedeljek
VIDEM - Tudi predsednica deželne vlade Alessandra Guerra je končno ugotovila, da koalicije, ki je do torka Podpirala njen odbor, ni vec in da ji ne preostane drugega kot odstop. Odstopila bo skoraj gotovo v ponedeljek po odboro-yi seji, ki bo torej zadnja pred krizo.
Da je kriza dejansko 2e odprta so pred včerajšnjo odborovo sejo Ugotovili tudi predstavniki Severne lige, Ljudske stranke in republikancev, to se pravi strank, ki so do zadnjega ostale zveste Guerrovi. ivled političnim vrhom so ocenili potek dogajanj na torkovem zasedanju skupščine, kjer je večina svetovalcev zahtevala Preklic spornega dogovora med družbo ”Auto-
vie Venete" in britanskim koncernom British Telecom. Kljub krizi pa so zavezniki formalno pozvali predsednico, da ostane Se nekaj dni na krmilu deželne vlade, da omogoči odbornikom sprejetje nekaterih pomembnih upravnih sklepov.
Da bo do odstopa prišlo v ponedeljek so sklenili na odborovi seji, po kateri je Guerrova izjavila, da bo sprejela morebitno novo kandidaturo za predsednico Dežele le pod pogojem, da bodo v novi upravi prevladovale programske usmeritve. »Osebno me ne zanimajo lobisti in oblastniške skupine«, je Se pristavila predsednica, ki se najbrž boji, da je dokončno izgubila tudi politično zaupanje last-
Alessandra Guerra
ne stranke, to se pravi Severne lige.
V uradni izjavi je vsekakor Guerrova podcrtala, da bo do nadaljnjega (do ponedeljka, op.ur) ostala na krmilu deželne uprave le iz Čuta odgovornosti ter na poziv treh koalicijskih strank. Zaradi tega je pozvala vse odbornike, da takoj proučijo najnujnejše obveze lastnih resorjev in da Cim-prej predlagajo ustrezne rešitve. Predsednica je menda upala v odstop
"oporečnikov" Roberta Antonioneja in Alberta Tomata, kar pa se vCeraj ni zgodilo.
Po odborovem odstopu se najbrž obeta precej dolga politična kriza in torej paraliza deželne uprave. Najbolj pesimisti (ali pa realisti, odvisno od zornih kotov) celo menijo, da se bo kriza zavlekla vse do proračunskega soočenja, to se pravi vsaj do srede novembra. Ljudska stranka, Severna liga in republikanci se bodo na pogovorih za obliko-vanjenove koalicije predstavili kot kolikor toliko homogena skupina, ki bo morala izbrati med DSL in zelenimi ter med desno sredino, ki jo po novem zastopajo Fer-ruccio Saro in vsi "sredinski federalisti", ki so se postavili pod okriljem Berlusconijeve stranke.
Prav ta politična skupina je z nezaupnico predsedniku "Autovie Venete" Micheleju Bal-dassiju sprožila krizo, zato je malo verjetno, da bodo Ljudska stranka, Liga in republikanec Gianluigi D’Orlandi ponovo vzpostavili sodelovanje s "Forza Italia". Razen seveda, Ce že nimajo novega kandidata za predsednika deželne vlade.
Jutri na sedežu SSk sestanek slovenskega predstavništva
TRST - Stranka Slovenske skupnosti je dala pobudo za srečanje začasnega zastopstva Slovencev v Italiji, ki bo jutri z začetkom ob 11.uri na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu (Ul. Gallina 5 - tretje nadstropje).
Slovenska skupnost predlaga razpravo o odnosih nied Italijo in Slovenijo ter slovenski manjšini ter o predlogu za prireditev manifestacije v Rimu ob 20-letnici Osimskih sporazumov v podporo zakonskemu osnutku za globalno zaščito Slovencev, ki so ga oblikovale komponente začasnega zastopstva.
42. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA
ČASA MODERNA
16. - 25. september 1995
Urnik: sobota in nedelja 10.00 - 23.00 delavniki	16.00 - 23.00
v ponedeljek 25. 9. 10.00 - 20.00
Na špetrski osnovni šoli porast vpisov
Pogovor z ravnateljico Živo Gruden - Letošnji podatki kažejo na stabilizacijo položaja
SPETER - Podatki, ki zadevajo začetek letošnjega Šolskega leta v Na-diških dolinah, kažejo na določeno stabilizacijo položaja. Malčkov iz vrtcev, osnovnošolcev in nižjeSol-cev je v Nadiskih dolinah vsega skupaj 515 (lani so našteli 512 otrok).
Kar zadeva vrtce, lahko reCemo, da se je število otrok v primerjavi z lanskim šolskim letom povišalo v Podbonescu (6), S p etru (3) in Sovodnjah (1), za malenkost pa je padlo v Sv. Lenartu (6) in v dvojezičnem centru (2).
Špetrski dvojezični center pa beleži viden porast v osnovni šoli (11), nekaj manj otrok pa so zabeležili v Srednjem (7), Podbonescu (4) in Sv. Lenartu (3).
Na srednji šoli v Spetru je letos vsega skupaj 93 dijakov (lani 90), v Sv. Lenartu pa 43 (42).
Iz podatkov je razvidno, da je prav špetrska dvojezična osnovna šola beležila najvecji porast, kar v bistvu pomeni nadaljevanje pozitivnega trenda, ki traja že od same ustanovitve šole. Ravnateljico tega centra Živo Grudnovo smo zaprosih za pogovor, da bi kaj vec izvedeli o delu in perspektivah šole.
Špetrska dvojezična šola nenehno raste. Kakšno je stanje ob začetku letošnjega šolskega leta?
»Ob začetku tega šolskega leta beležimo še vedno rahel porast števila otrok, ki ga gre pripisati dejstvu, da so nižji razredi osnovne šole številčnejši od višjih. Tako imamo prvošolčkov 20, medtem ko je lani dokončalo našo šolo 8 učenčev. V vrtcu, kjer je otrok 45, so letniki po številu bolj homogeni, kar kaže, da se bo v prihodnjih letih tudi obisk v šolo bolj ustalil in da bo število uCencev v posameznem razredu okrog 15 ali vec, kar je tudi z didaktičnega vidika naravnost idealno«.
Ob teh vzpodbudnih podatkih je treba beležiti tudi nekatere senčne strani. Bi jih objasnila?
»Naravnost kronični so za našo šolo finančni pro-
blemi, saj je deželni prispevek iz zakona št. 46 odločno premajhen. Ko se je zakon sprejemal, je bil predviden le prispevek za vrtce, pozneje se je to razširilo tudi na šolo, a višina prispevka je ostala nespremenjena. Zato gre veliko energij, ki bi lahko bile koristneje uporabljene, prav v sprotno reševanje te problematike. Ostajajo pa še nekateri organizacijski problemi in pa seveda vprašanje pravnega statusa šole«.
Spričo dejstva, da se je center vidno uveljavil v šolski stvarnosti Nadiskih dolin, kako italijanski šolniki in predstavniki skrbništva gledajo na vašo šolo?
»Menim, da so stiki z državno šolo in njenimi strukturami dobri in večkrat presežejo formalno- birokratsko raven, ki bi jo narekoval odnos do zasebne šolske ustanove, kakršna je naša. Verjetno se vsi dobro zavedamo, da ob demografskem stanju, kakršno je v Nadiskih dolinah, brez sodelovanja ne gre.
Upravni odbor našega zavoda je sklenil, da v kratkem (uradni rok je 31. december) vloži prošnjo in potrebno dokumentacijo za parifikacijo osnovne šole, kar bi seveda te odnose postavilo na višjo raven«.
Kaj se obeta, z vidika dvojezične šolske vzgoje, učencem, ki so zapustili 5. razred osnovne šole v Spetru?
»Za učence srednje šole žal do danes nismo še uspeli primemo poskrbeti. Prizadevanja za pouk slovenščine na državni srednji šoli so bila doslej brezuspešna, uspeh popoldanskih dejavnosti pa je vse preveč odvisen od vrste dejavnikov, na katere ne moremo vplivati.
Letos bo za učence srednje šole vsekakor potekal dvakrat tedensko tečaj slovenščine, medtem ko bo v ostalih dneh v tednu dejavnost usmerjena predvsem v pomoč pri študiju in domačih nalogah«.
V okviru Zavoda za slovensko izobraževanje skrbite tudi za tečaje slovenščine v drugih krajih. Kakšne so letošnje novosti?
»Najpomembnejša novost je gotovo uvedba popoldanskih dejavnosti v slovenskem jeziku na osnovni Soli v Tipani, ki je stekla z odločilnim prizadevanjem tamkajšnje občinske uprave. Tudi zanimanje za tečaje slovenščine za odrasle je v porastu in upamo, da bodo v kratkem ti tečaji stekli tudi v krajih, kjer jih doslej ni bilo«.
Rudi Pavšič
Zadovoljstvo DFS ob Mariničevi izvolitvi za predsednika Nadiške GS
VIDEM - Demokratski forum Slovencev je izrazil zado-voljsto ob imenovanju dan deželnega tajništva DFS, Spetrskega Zupana Firmina Mariniča za predsednika Gorske skupnosti za Nadiske doline. Njegovo imenovanje predstavlja predvsem nagrado za človeka, ki se je kot javni upravitelj in druzbeno-politični delavec vsestransko prizadeval, da bi ob drugem uveljavil slovensko specifičnost na Videmskem.
Ob vse večji napetosti, ki jo je zaznati med Slovenci v zamejstvu, izmža DFS določeno zaskrbljenost in vabi vse aktivne dejavnike naSe družbe, naj poiščejo poti dialoga in konstruktivnega soočanja. To je Se posebej nujno v tem času, ko je vse bolj očitno, da je zgodovinska delitev Slovencev na dva ideološko nazorska tabora prisotna in ko nekatere komponente umetno prenašajo čez mejo napetosti in predvolilne poteze, ki so ta čas značilne v Sloveniji.
DFS smatm, da se zamejstvo v tem času srečuje z zadostnim Številom težkih vprašanj in da si zato ne more privoščiti taksnih potez, ki zavirajo iskanje rešitev za našo skupnost.
šolstvo / seja šolskega odbora
Ukinitev sindikalnih dopustov: priziv na DUS
V prihodnjih dneh sindikalno srečanje šolnikov
Sindikat slovenske Sole in šolski odbor bosta vložila priziv na Deželno upravno sodišče (TAR) proti odloku ministrstva za šolstvo, ki ni dovolilo, da bi bil predstavnik Sindikata v šolskem letu 1995/96 oproščen poučevanja zaradi sindikalnega delovanja. Tako je bilo odločeno na torkovi seji šolskega odbora. Priziv bosta tehnično pripravila odvetnika Andrej Berdon in Močnik, vložiti pa ga morata v roku 60 dni od izdaje ministrskega sklepa (15. septembra letos).
Zadnji nizki udarec Sindikatu in našemu šolstvu je bil v središču pozornosti zadnje seje šolskega odbora. Res neverjetno je, kako se mora odbor ukvarjati z vedno novimi vprašanji, namesto da bi korenito zaoral na polje zamejske šolske politike. Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami je bilo na primer domenjeno, da se bo treba podrobno dogovoriti o sestavi in smeri delovanja enot-
nega organa; vedno nove težave so doslej to namero onemogočile.
Na torkovi seji so člani odbora, poleg napovedanega priziva na DUS sprejeli tudi druge sklepe. Sindikat bo priredil sindikalno srečanje za slovenske šolnike, na katerem jih bo seznanil z nastalim položajem. Tega srečanja se bodo udeležili tudi člani šolskega odbora.
Predstavnik slovenske Sole v višjem šolskem svetu prof. Tomaž Simčič bo posegel na ministrstvu za šolstvo v uradu za sindikalne dopuste, da bi preveril, kakšne možnosti obstajajo za preklic ministrskega sklepa.
V prihodnjih dneh se bodo vodstvo Sindikata slovenske Sole in Šolskega odbora lotili tudi drugih odprtih vprašanj, ki tarejo zamejsko šolstvo. Tako bodo naši predstavniki zahtevali srečanje z odgovornimi funkcionarji na Deželi. Na njem bo govor tako o ukinitvi deželnega
prispevka za razvoj slovenskega jezika in kulture, ki ga naše šole letos niso deležne, kot tudi o vprašanju, ki je neposredno povezano s preklicem sindikalnih dopustov. Ko bi namreč Dežela obvestila ministrstvo za javne uprave, da pripada slovenski manjšini »status priznane jezikovne manjšine«, bi bil Sindikat slovenske šole vključen med najbolj reprezentativne sindikalne organizacije. S tem bi mu bil tudi priznan sindikalni dopust.
Druga zadeva, za katero se bo šolski odbor ponovno zavzel, je ukinitev občinskega otroškega vrtca v Ul. Conti. Vrtec, ki ga ščitijo mednarodne listine, je občina zaprla, tako je bila naša Sola ob pomembno vzgojno strukturo v središču mesta. O tem bo govor na torkovem srečanju z občinskim odbornikom Robertom Damia-nijem. Srečanje bo na občini ob 15.30.
PRi SV. IVANU / TROJEZIČNO SREČANJE
Razprava o zaščiti umsko prizadetih
V pretresu zakonodajo v deželah AA
Dr. Giuseppe Dell'Acqua otvarja zasedanje (foto KROMA)
KRIZA / POGOVOR S POKRAJINSKIM TAJNIKOM F1LLEA-CGIL
Gradbeništvo še v stiski
Učinki gospodarskih kriz v Italiji so se na Tržaškem vselej pojavili z zamudo. Tako je tudi s stisko v gradbeništvu: v notranjščini države je izbruhnila leta 1991, pri nas pa dve leti pozneje in bila najostrejša v drugem lanskem in prvem letošnjem polletju. No, vse kaže, da se zdaj umirja, in upati je, da bi kaj kmalu popustila.
To Zeljo so kajpada izrekli tudi na predvčerajšnjem sestanku med odposlanstvom stanovske organizacije gradbenikov, ki ji načeljuje Sergio Venuti in je seveda članica vsedržavnega združenja ANCE, ter zastopstvom zveznega sindikata gradbincev FLC. »Toda pazite, krize ni konec, ampak kvečjemu dosega najnižjo stopnjo,« nas je opozoril pokrajinski tajnik FIL-LEA-CGIL Renato Kneipp in v isti sapi navedel nekaj zaskrbljujočih znamenj. Iz teh se da zlahka sklepati, da ne bo mogoče kar tako iz zagate, če se bo treba še naprej spopadati, denimo, z zapletenimi birokratskimi mehanizmi, ki preprečujejo izkoriščanje finančnih sredstev za velika - tako javna kakor zasebna -gradbena dela, ki so na razpolago, oziroma za uresničitev prav tako že finansiranih načrtov. Ce je namreč res, da je strahoviti korupcijski direndaj, ki je botroval nastopu milanske sodne ekipe Antonia Di Pietra, povzročil zaprtje vseh količkaj pomembnih gradbišč, pa je tudi res, kakor zatrjuje Kneipp, da ni čisto nobenega razloga več za to, da ne bi zdaj končno speljali projektov, od katerih ni odvisna le stopnja zaposlenosti v Trstu in njegovi okolici, temveč tudi prihodnost naše pokraji-
Kateri so ti projekti? Tisti, ki smo jih že mnogokrat navedli, a jih je Se zmerom treba naštevati: izpopolnitev hitrocest-nega omrežja in gradnja odseka Lakotišče-Ra-bujez; izgotovitev upe-peljevalnika v Errerovi ulici znotraj industrijske cone nedaleč od znamenitega pomola VII, ki ga je ravno tako treba dograditi, saj so dela ustavljena že od leta 1989; sprožitev tretje tranše del v novem stadionu Nerea Rocca, ki predvideva med drugim telovadnico, lahkoatletsko stezo in upravne prostore Conija v skupni naložbi okrog 12 milijard lir; ureditev odlagališča odpadkov za vso pokrajino, ki naj bi bilo po mnenju enih v Barkov-Ijah in po željah drugih v bivšem kamnolomu pod Globojnerjem; izvedba programa Stock-town, o katerem sicer kaže, da bo vendarle stekel (sedež prometne policije naj bi premestili k Sv. Andreju, v Rojanu pa uredili zelenico); izgradnja 150 parkirišč tam, kjer je bil še do nedavnega sedež Piccola, pa še marsikaj.
Kakor vidimo, gre za zajetna dela, s katerimi bi lepo zaposlili vsaj tistihle 1.600 gradbincev, ki so tačas redno vpisani v stanovski blagajni, v katero vsakdo od njih položi 18% mesečnega prejemka in tako prispeva k skladu, iz katerega se črpa denar za trinajsto plačo, dopust, kakšno posojilo in zdravstveno oskrbo. V tej blagajni morajo biti po zakonu registrirana tudi podjetja, ki jih je zdaj okrog 300, žalostno pa je to, kot nam je poudaril Kneipp, da se povprečno število uslužbencev v njih stalno niža in je pri manjših tvrdkah že zdrk-
nilo pod 4. To velja pripisati deloma prodoru nove tehnologije, delno pa seveda omenjeni stiski.
Toda sindikat je zaskrbljen še zaradi drugih razlogov. Boji se sezonskega osipa v vrstah zaposlenih ob nastopu jeseni, močno pa ga skrbi tudi širjenje šušmarstva, to je dela brez uradnega dovoljenja, torej nelojalne konkurence špekulantov.
Na predvčerajšnjem sestanku so se domenili, da bodo s temi in drugimi problemi neposredno seznanili tržaškega župana in odgovorne odbornike.
Drago Gašperlin
Renato Kneipp
Občasno potekajo tudi v Trstu pobude, ki nas opozarjajo, da je naše mesto na stičišču treh kultur in bi moralo biti ravno zaradi tega odprto do »drugačnega«, tako se je na primer včeraj v prostorih študijskega centra v bivši psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu odvijalo srečanje z nazivom »Primerjanje psihiatričnih zakonodaj v deželah Alpe Jadrana«. Omembe vredno je dejstvo, da je srečanje potekalo trojezično, in sicer v italijanščini, slovenščini in nemščini. Studijski center za umsko zdravje v Furlaniji Juliski Krajini in Združenje Franco Ba-saglia sta spomladi izpeljala široko paleto pobud pod skupnim imenom »Confini - Meje«, da bi ob 15-letnici smrti počastila spomin dr. F. Basaglie in obenem
ovrednotila načrt za odprtje komprenzorijev v bivši psihiatrični bolnišnici, ki bodo odslej namenjeni univerzi.
V ta sklop manifestacij sodi tudi "včerajšnje srečanje, pri organizaciji katerega je sodelovalo Združenje Alpe Jadran za umsko zdravje, ki deluje od leta 1988, zato da bi posodobilo psihiatrične institucije v deželah Alpe Jadrana. V teh letih so izvedli več raziskav, letos pa so se odločili za primerjavo različnih zakonodaj (primerjali so zakone dežel Alpe Jdrana, ki obravnavajo psihiatrijo), saj so znotraj teh zasledili več protislovij, ki potrebujejo ustrezno reformo. Prisotni so bili številni avstrijski, slovenski in hrvaški psihiatri ter direktor oddelka za umsko zdravljenje v Trstu Giuseppe Dell’Acqua in
POMORSTVO / KO BO LEPOTICA SUN PRINCESS ODPLULA
Kaj bo z Arzenalom?
Na doku v Tržaškem arzenalu sv. Marka urejujejo podladje luksuzne potniške ladje Sun Princess (foto Balbi/KRO-MA), ki jo je britanska ladjarska družba PS-0 preko holdinga Fincan-tieri naročila ladjedelnici v Tržiču. Dolga je 261, široka 35 in visoka 47 metrov, ima 77.000 ton, sprejme do 2.000 oseb, njene motorje tipa Sulzer pa so izdelali v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu. Gre za enega najlepših tovrstnih plovil sploh, ki bo prekrižarilo nič koliko toplih morij.
Delavci v popravljalni-ci so s tem naročilom kajpak zadovoljni, se bolj pa bi bili - in z njimi sindikalisti - ko bi vodstvo Fincantierija enkrat za vselej pojasnilo, kakšna usoda se pravzaprav piSe nekdanji tržaški ladjedelnici. Se do nedavnega je bilo v njej zaposlenih približno 300 delovnih moči, zdaj pa je teh samo
še nekaj več kakor 100, potem ko se jih je okoli trideset moralo preseliti v Tržič. Problem ni le v tem, kaj bodo v obratu v prihodnje počeli, temveč tudi in še predvsem v okoliščini, da bo konec tega meseca nepreklicno
zapadla neobnovljiva izredna dopolnilna blagajna.
Stanovske organizacije kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-UIL čakajo na odgovor že dobro leto dni, vendar se Se zdaj holdingu ne ljubi
spregovoriti. Ali so tudi v tem primeru kot v primeru Tržaškega Lloyda na delu sile, ki bi jim bil nadaljnji obstoj bivše ladjedelnice trn v peti? Ali pa je to le posledica zdrah okoli vprašanja privatizacij?	(dg)
predsednik Združenja Franco Basaglia Michele Zanetti. Uvodno besedo je imel dr. Dell’Acqua, ki je na kratko orisal namen pobude, to se pravi priskrbeti ustrezno pomoč duševno prizadetim osebam, katerim je treba zagotavljati primerno zdravljenje in zakonsko zaščito. Kot je iz samega naslova srečanja razvidno, so se strokovnjaki s posebnim poudarkom lotili zakonodaje, ki določa, katere so pravice in dolžnosti bolnikov in omogoča reševanje problemov, ki zadevajo zdravljenje in ponovno integracijo posameznika v družbo, vprašanj, s katerimi se mora spopadati zakonodaja na področju psihiatrije, pa je še veliko več.
Nato je spregovoril nosilec projekta »Meje«, že omenjeni dr. Zanetti, in razjasnil zakaj so razne pobude združili pod tem pomenljivim naslovom. S tem nazivom so namreč želeli priklicati večpomenskost, ki jo vsebuje ta beseda:	govorimo 0
mejah v človeku, o meji med normalnostjo in norostjo, o kulturnih, etničnih, jezikovnih mejah. Nj naključno, da so zbrali bivšo umobolnico za sedež manifestacij, ker se zdaj ta prostor odpira, pred dvajsetimi leti je bilo pri Sv. Ivanu dobesedno interniranih od 1000 do 1500 ljudi. Ta skupnost je bila ločena od ostalega mesta, s spremembo v zakonodaji pa so se razmere povsem spremenile-Basaglia je s svojim zakonom osvobodil te ljudi in jim dejansko omogočil zdravljenje.
Danes je bivša norišnica doživela pravi preporod, novembra bodo otvorili pet paviljonov, namenjenih univerzi, postala bo torej prostor, kjer se bosta razvijali kultura in zadružništvo. Vitalnost in bogato socialno življenje naj izpričujeta
spoštovanje do človeka, vsekakor ne sme utoniti v pozabo to, kar je umobolnica nekdaj predstavljala.
Luana Grilanc
PO ZAPRTJU TELEANTENNE / ZASKRBLJENOST NOVINARSKEGA SINDIKATA
Temni oblaki nad občili: pluralizem je v nevarnosti
Negotova usoda treh deželnih dnevnikov - Spet lotizacije v RAI?
NOVICE
EUROest cultura vabi na jezikovne tečaje
Združenje, ki ima sedež v Ul. Eremo št. 10, opozarja, da je na razpolago še nekaj prostih mest za pripravni tečaj ruščine, ki bo od 25. do 29. septembra vsak večer med 19. in 20. uro in mu bodo sledili še drugi. Prav tako se je še zmeraj mogoče prijaviti za tečaje slovenščine, hrvaščine, CešCine, slo-vaščine, kitajščine in japonščine. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo neposredno na združenje, in sicer lahko tudi po telefonu (946713) vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 20. ure.
Nad javnimi občili Fur-lanije-Julijske krajine se zgrinjajo zelo temni oblaki. Nenadno zaprtje zasebne tržaške televizijske Postaje Teleantenna je sa-Bio zadnja žalostna epizoda v dolgi verigi nizkih Udarcev na svobodno in pluralistično informacijo. Začelo se je z zaprtjem dnevnikov La Cronaca in TriesteOggi (slednji je sicer uradno na dopustu, a V zelo težko spet v kioskih), ista usoda je sedaj doletela Teleantenno, pod udarom pa sta tudi Picco-1° in Messaggero Veneto, ki ju skuša skupni lastnik ' videmski založnik Carlo Idelzi - postaviti pod skupno streho, začenši s poenotenjem vsedržavne kronike. Tudi na deželnem sedežu RAI situacija ni najboljša, z negotovo usodo pa se, kot znano, sooča tudi Primorski dnevnik.
Splošna slika na infor-niacijskem področju je, kot vidimo, vse prej kot rožnata. Na to glasno opozarja tudi novinarski sindikat Furlanije-Julijske krajine, ki ugotavlja, da se Položaj iz dneva v dan slabša in to tudi mimo izredno hudega ukrepa, ki )e direktno prizadel dvanajst uslužbencev Telean-tenne (štiri poklicne novinarje, šest tehnikov in dva uradnika). V ta namen sklicuje sindikat danes ob ll.uri na sedežu Novinarskega krožka (Korzo Italia 13) novinarsko konferenco v obliki javnega srečanja, na katerega so vabljeni tudi predstavniki Političnih strank, javnih Uprav in ekonomsldh ter družbenih komponent in sindikatov.
Na številne težave deželnega sedeža RAI opo-
zarja v odprtem pismu predsednik deželne komisije za radiotelevizijske službe Giuseppe Mariuz. Med težavami izrecno omenja izvajanje konvencije med ustanovo RAI in predsedstvom vlade o slovenskih televizijskih sporedih, ki so se zaceli s premajhnim številom osebja in s pomanjkljivimi tehničnimi strukturami. Država plačuje radiotelevizijski ustanovi približno 30 milijonov lir za vsako uro programa, ugotavlja Mariuz, ki sprašuje, ali ta sredstva sploh pridejo do deželne RAI in če pridejo, v kakšne namene so v resnici izkoriščena.
Predsednik Mariuz opozarja nadalje na neizpolnjene obveze glede zaščite in vrednotenja furlanskega jezika in kulture ter tudi na znani projekt "obmejne televizije", v kateri naj bi prišlo do izraza sodelovanje med RAI in koprsko televizijo. Deželni znaCaj RAI obstaja le na papirju, pri Čemer po mnenju Mariuza najbolj nastrada pordenonsko območje.
Predsednik deželne komisije na koncu svojega posega opozarja na nove lotizacije na deželnem sedežu RAI, o katerih vsi molčijo, z izjemo bivšega glavnega urednika Moli-narija - pravi Mariuz - ki je te zadnje lotizacije označil za brutalne. Mariuz predlaga, da bi pregledali seznam nedavno zaposlenih uslužbencev in preverili njihovo poklicno strokovnost, pri čemer bi morali po njegovem upoštevati tudi "kategorijo" sorodnikov, prijateljev in zaročenk političnih voditeljev.
IL GAZZ ETTIBIO J
Billi
IHOrshl ,m,uccm -. ».=»« Messaggetoven
«»> *	««0 f ® L.
£ 1	MF*"v««*f
r	| frif Q\
nCCOLO P/imm
J' '/‘SS«


... . •
i
I	rt-
/h
h-

*0
Zvrhana mera sreče
Paolo Vorini iz Trsta se res ne more pritoževati, da mu sreCa ne stoji ob strani: včeraj zjutraj se je namreč s svojim avtomobilom lancia dedra prevrnil, vendar je ostal povsem nepoškodovan. Vorini (37 let) se je na Obalni cesti, okrog dva kilometra od Brojence, zaletel v skale, nakar je vozilo obstalo na strehi. Bil je sam v avtu, verjetno se je naužil strahu, drugače se mu ni nic pripetilo.
Finančni stražniki na fojbo pri Bazovici
Pred njo se bodo zbrali danes, in sicer tako ob priliki praznovanja sv. Mateja, ki je njihov zavetnik, kakor z namenom, da bi počastili 97 pripadnikov 8. legije finančne straže, ki so jih pred 50. leti vrgli v globel. Tam bodo postavili pomnik, še prej pa odkrili spominsko plošCo z imeni padlih na pročelju kasarne v Bazovici. Svečanosti se bodo udeležiti tudi inšpektor finančne straže za severovzhodno območje Italije gen. Luciano Luciani, poveljnik tržaškega 9. območja gen. Manfio Guido in poveljnik 19. legije polk. Umberto Picciafuochi, navzoč pa bo še predsednik vsedržavnega združenja finančnih stražnikov gen. Pietro Di Marco.
r-	ODBOR PRODI	-i	NOVI PREDPISI / ZA PREVENCIJO NEZGOD IN BOLEZNI
Kakšna naj bo šola v res normalni dižavi? Mestni odbor, ki pod- našnja razprava sledi ok-pira kandidaturo Roma- rogli mizi, ki je bila na Prodija za ministrske- prejšnji teden posvečena ga predsednika, prireja problematiki sožitja. Na drevi ob IS.uri na Trgu njej je sodeloval tudi Gavana okroglo mizo na predsednik Zveze slo-temo "Sola v normalni venskih kulturnih druš-državi". Na njej bodo so- tev Ace Mermolja. delovali profesorji, starši,	Na Tržaškem deluje dijaki in tudi nekateri trenutno več odborov, M strokovnjaki s šolskega se sklicujejo na Prodije-podroCja.	vo kandidaturo. Osred- Med diskutanti pa ni nja odbora vsekakor de-nobenega predstavnika lujeta v prvem in v dru-slovenske šolske stvar- gem volilnem okrožju nosti, ki je vendarle se- poslanske zbornice, to se stavni del italijanskega pravi v mestu in na Kra-šolskega sistema, kar su. Prodijeve odbore predstavlja po svoje za- snujejo tudi v nekaterih mujeno priložnost Pro- kraških vaseh in v oko-dijevega odbora. Da- liskah občinah.	Zagotoviti varnost pri delu Tržaška občina se prilagaja zakonu in evropskemu normativu Do 27. novembra bodo morali vsi de- uprave. No, Tržaška občina bo prav go-lodajalci - javni uradi in ustanove ali tovo med prvimi v Italiji, ki se bo po-zasebni podjetniki - predložiti pristojni dredila najnovejšim predpisom. To so oblasti listino z oceno rizika na delov- povedali na ponedeljkovem posvetu v nem mestu, za katerega so odgovorni. S avditoriju muzeja Revoltella, ki ga je tem bodo izpolnili obveznost, ki jim jo priredil občinski odbornik za osebje nalaga državni zakon št. 626 (1994) o Giorgio Zanfagnin, na njem pa so poleg jamčenju zdravja in telesne varnosti pri drugih sodelovali župan Riccardo Illy, delu, s katerim se rimska vlada želi pri- predstavniki tukajšnje družbe za lagoditi evropskemu normativu.	preučevanje delovnih razmer SQS in Zakon obvezuje delodajalce, da po- predsednik genovskega sodišča dr. Rus-skrbijo za popolno varstvo delojemal- so, ki spada med najveCje italijanske cev, kar predpostavlja preveritev vseh strokovnjake za prevencijo nezgod pri rizičnih dejavnikov, naj gre za videoter- delu in poklicnih bolezni. »Varnost minale in težke tovore ali električne na- uslužbencev in učinkovitost sredstev za prave in mikroklimo.	delo je temeljnega pomena za optimal- Delodajalci naj se za podrobnejša no delovanje občinske uprave,« je pou-pojasnila obrnejo na lastne stanovske daril Zanfagnin s pripombo, da gre le-to organizacije.	istovetiti z modernim podjetjem. »Sk- Kakor rečeno, velja zakonski odlok ratka, potrebna je nova kultura varnosti 626 tudi za krajevne in deželne javne pri delu,« ga je dopolnil župan Illy.
Jutri
v gosteh poslanec Caveri
V petek in soboto 22. in 23. t.m. se bo mudil v Trstu kot gost SSk poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri. Z vodstvom stranke se bo pogovoril o najpomembnejših odprtih problemih slovenske manjšine v Italiji in o možnostih njihovega reševanja v par-lamentu. Beseda bo tako tekla o zakonskem predlo-§u za globalno zaščito Slovencev v Italiji, o številnih Problemih slovenskega šolstva, itd. Govor pa bo tudi 0 odnosih med Italijo in Slovenijo. Caveri, ki je član predsedstva poslanske žbornice, bo imel tudi javni nastop. V petek zvečer bo °b 20.30 predaval na sedežu SSk v Ul. Giacinto pallina 5 v Trstu na temo italijanski politični položaj: pogledi manjšinskega Politika”. Obisk poslanca Caverja se uokvirja v redne sbke, ki jih ima SSk z drugimi manjšinskimi strankami v Italiji, zlasti z Union Valdotaine ter s Sudtiroler Volkspartei.
Demokratična levica že na delu
Demokratična levica, ki združuje laburiste, Demokratično stranko levice, gibanje krščanskih socialcev, Rete-Mrežo in republikansko stranko, je na seji koordinacijskega odbora začrtala okvirni delovni program. V njem prednjačijo nekatere pomembnejše politične pobude, ki od blizu zanimajo tržaško stvarnost.
Večji del seje pa je koordinacijski odbor Demokratične levice posvetil problematiki prevozov in prometnih povezav. V tem sklopu je padel predlog, da bi v finančni zakon Dinijeve vlade vključili tudi projekt hitre železnice do Trsta, medtem ko naj bi se na osnovi sedanjih načrtov nova železniška proga ustavila v Benetkah. Domenili so se tudi za srečanje s strokovnjaki državnih železnic prav o vprašanju hitrih povezav.
V soboto, 23. septembra, na Božjem polju
ODPREMO NOV AVTOMOBILSKI SALON
A|jX€SAL€NlC
iudno vabljeni
PO SKORAJ DEVETIH LETIH
Umor gradeškega ribiča pred prizivnim sodiščem
Novembra bo minilo že devet let od incidenta v Tržaškem zalivu, v katerem je izgubil življenje gra-deški ribič Bruno Zerbin. Tragični dogodek je bil dalj časa v središču pozornosti, izkoriščala ga je zlasti italijanska desnica, za Zerbinovo smrt pa je bil poveljnik koprskega patruljnega Čolna Boris Grgič obsojen na petnajst let jeCe. Priziv je bil zatem zavrnjen, kazen je postala pravnomočna. Odvetnika Bogdan in Andrej Berdon pa sta kasneje vložila zahtevo po reviziji procesa, ki je bila nasposled tudi sprejeta in danes bo na tržaškem prizivnem sodišču obravnava. Zahteva po reviziji se je naslanjala na nove dokaze, na nove priče (npr. koprski preiskovalni sodnik Velkavrh, italijanski konzul v Kopm Felica Scausa, ki so mu izjemoma dovolili, da je prisostvoval obdukciji »kot neponovljivemu dejanju«), na dokumente, ki
so bili že na razpolago, a jih niso vzeti v poštev in ki naj bi dokazovali, da se je tragični dogodek pripetil v jugoslovanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah. GrgiCa so namreč obtožili, da je streljal na ribiško ladjo in umoril Zer-bina, da je nameraval ubiti tudi ostale elane posadke, da se je dogodek pripetil v italijanskih teritorialnih vodah itd. Dokazi, ki so sedaj na razpolago sodnikom, pa kažejo drugačno resnico: vse se je pripetilo v tedaj jugoslovanskih teritorialnih vodah, Grgičevo poCetje je bilo povsem v skladu z zakonodajo in pristojnostmi, uporaba orožja je bila zakonita in celo obvezna. Zahteva obeh Grgičevih zagovornikov, ki se zavzemata za oprostitev, zelo podrobno in natančno razčlenjuje razsodbo tržaških sodnikov, ki jo je po mnenju Bogdana Berdona pogojevalo okolje, torej politični pritiski.
Prihod beguncev
Na pobudo CIS (italijanskega solidarnostnega konzorcija) je včeraj v Italijo dopotovalo 32 mladoletnih bosanskih in hrvaških beguncev, ki bodo poldrugi mesec preživeti na počitnicah v pokrajini Catanzaro. Begunci so v Trst dopotovali z avtobusom, nakar so pot nadaljevali z vlakom. Pobuda sodi v številne nacrte pomoči mladim, za katere se je zavzel konzorcij. Slednjega priznava tudi Visoki komisariat za begunce pri ZN in po vsej državi obsega okrog 200 voluntaristiCnih združenj.
JJIESIEM
NOVI MODELI ZENSKIH OBLAČIL
ŠIROKA IZBIRA ZENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA
TRENIRKE ZA TELOVADBO
Ul. Ginnastica 22	Tel. 7600051
TRST
8
Četrtek, 21. septembra 1995

________ŠOLSTVO / NA ZAVODU J. STEFANA_
Alternativna dejavnosti šolski izlet na Triglav
Tridnevna tura 47 udeležencev po Triglavskem pogorju
_____NA TEKMOVANJU V OSIMU_
Uspeh pianistke Tatjane Jercog
V konkurenci 160 pianistov zasedla 4. mesto
Devetindvajset jih je prišlo do Aljaževega stolpa
Letošnje šolsko leto se je na višjih srednjih šolah začelo v znamenju podpornega pouka in alternativnih dejavnosti. Slabi dijaki so sledili prvemu, dobri so se lotili drugih. Oboje je potekalo, seveda, pod vodstvom profesorjev.
Na poklicnem zavodu Jožefa Stefana so v začetku tega tedna prebili šolsko ograjo, ki je ločevala pridne in manj pridne dijake. Oboji so se v sklopu alternativnih dejavnosti udeležili tridnevnega izleta na Triglav.
Izlet na slovenskega očaka ob začetku šolskega leta je postal za zavod J. Stefana že tradicija. Prirejajo ga vrsto let; vsakič se je končal uspešno, z »osvojitvijo« najvišje slovenske gore.
Letos so se na šoli domenili, da vključijo izlet na Triglavsko pogorje med alternativne dejavnosti. O nameri so seznanili tržaško šolsko skrbništvo, ki je izdalo dovoljenje za izlet v okviru šolskih dejavnosti, poleg tega pa je tudi pristalo, da so se ture udeležili tudi manj pridni dijaki, tisti, ki bi morali sicer slediti podpornemu pouku. Bodo že nadoknadili zamujeno, so menili na skrbništvu.
Izletniki so odpotovali v nedeljo, 17. septembra, zarana z vlakom iz Sežane do Bohinjske bistrice. Bilo jih je 47 (41 dijakov in 6 profesorjev-spremlje-valcev). Na izlet se jih je vpisalo se več, kakih 60, a mnogi so se v zadnjem trenutku premislili, največ zaradi neugodne vremenske napovedi.
Ušteli so se, ker je v
nedeljo in ponedeljek spremljalo vzpon na Triglav čudovito jasno in sončno vreme. Udeleženci so odpešaCili iz Stare Fužine pri Bohinjskem jezeru do Vodnikove koče in nato še do doma Planike. Tura je bila zahtevna, saj predvideva planinski vodič 4 ure naporne hoje od Stare Fužine do Vodnikove in Se nadaljnji dve uri do koče Planike. V Vodnikovi se je družba razdelila v dvoje. Medtem ko je velika večina nadaljevala pot do koče Planike, se je sedem dijakom s spremljevalcem ustavilo v Vodnikovi. Naslednjega dne so se na Doliču pridružili ostalim.
Vodstvo izleta se je zanalašč odločilo za turo ob začetku tedna; tako ni bilo problemov s prenočevanjem v kočah. Ob koncu tedna se namreč v njih
gnete na desetine slovenskih planincev.
Ponedeljek je bil določen za dan vzpona na Triglav. Vrh je doseglo 29 planincev, med njimi so bili tudi nekateri, ki so se prvič povzpeli do Aljaževega stolpa. Na vrhu jih je, seveda, čakal krst...
Planinci so sestopili najprej do Tržaške koče na Doliču, nato do koče pri Triglavskih jezerih, prenočili pa so v koči na planini Jezero. Tu je bilo Se posebno živahno. Zamejski planinci so bili še posebej dobrodošli, saj upravlja kočo planinsko društvo Integral, ki je pobrateno s SPDT. Naslednjega dne so se izletniki vrnili v dolino do Stare Fužine, od koder jih je avtobus prepeljal domov.
Izlet je ob krasnem vremenu nadvse uspel, je ocenil ravnatelj Sole
V dvorani Pro Senectu-te v Ul. Ginnastica v Trstu je bil v soboto na po-
Pino Rudež. Velika večina je varno prispela do vrha in tako utrdila tradicijo šolski izletov na slovenskega očaka. Med dijaki sta bila tudi dva izkušena alpinista, ki sta prinesla s sabo vso potrebno alpinistično opremo, saj se nikoli ne ve, kaj te lahko v gorah doleti.
Po treh dneh v naravi na čistem zraku so se dijaki vrnili v zanje naravno okolje - solo.
Do konca tedna bodo nadaljevali z obveznostmi ob začetku šolskega leta: podpornim poukom in alternativnimi dejavnostmi. Zatem se bo začelo zares. Seveda z upanjem, da bi bili oboji, dijaki in profesorji, tudi pri osvajanju in posredovanju znanja v šolskih klopeh in razredih tako uspešni, kot so bili pri osvajanju Triglava.
budo Kluba Primo Rovis koncert pianistke Luise Antoni in flavtistke Silvie
Konec prejšnjega tedna se je v Osimu odvijalo 28. državno glasbeno tekmovanje, ki se ga je ob letošnji izvedbi udeležilo 160 mladih pianistov. Med temi se je odlično uvrstila tudi Tatjana Jercog, 21-letna glasbenica, ki je lanskega oktobra dokončala študij klavirja s prof. Kenijo Brass. Tekmovanje, ki ga krajevne kulturno-umetniške ustanove prirejajo z naslovom Pokal pianistov Italije, predstavlja za mlade glasbenike dokajšnjo preizkušnjo, zato je četrto mesto, ki ga je z letošnje izvedbe odnesla Tatjana Jercog, velikega upoštevaje vredno. Med udeleženci je bil v isti kategoriji še drugi gojenec Glasbene Matice, in sicer Marko Sancin, ki sledi klavirskemu pouku pri prof. Aleksandru Rojcu.
Tekmovalna preizkušnja v Osimu sodi med zahtevnejša tovrstna srečanja, saj predvideva tako-rekoč postopna napredovanja: vsak udeleženec najprej nastopi pred tričlansko strokovno komisijo, ki ob strogi tehnični popolnosti oceni njegovo glasbeno in poustvarjalno zrelost. Ugodno mnenje prvega nastopa omogoči prestop v finale, na katerem pianistu prisluhnejo člani komisij vseh tekmovalnih kategorij, končno ocenjevanje pa je seveda še strožje. Dovolj zgovoren je podatek, da so bili v obravnavani kategoriji od 12 udeležencev izbrani samo štirje. Za prvo preizkušnjo je Tatjana Jercog poleg obveznega Chopinovega Nokturna št. 2 iz opusa 27 pripravila še 20-minut-ni program po prosti izbi-
Di Marino. Izvajali sta dela francoskih poznoro-mantičnih skladateljev.
Tatjana Jercog
ri, naslednjega dne pa je v končnem delu tekmovanja nastopila s skoraj polurnim prostim koncertnim sporedom skladb Chopina, Lizsta, Debussyja.
V ponedeljek steče na valovih Radia Trst A novi ciklus oddaj z naslovom "Mladi val”. O tem smo se na sedežu radijske postaje pogovorili z urednikoma Tatjano C ah arija in Pavlom Volkom.
»Oddaje so na sporedu že osmo leto, stekle pa so na pobudo takratnih urednikov Marije Brecelj, Andra Merkuja in Maje Lapornik. Ker so bile uspešne, so se nadaljevale in sedaj imava že vrsto mladih sodelavcev: Anastazijo Purič, ki je tudi glavna urednica oddaj za lahko glasbo, Martino Kafol, Saro Balde, Dašo Bolčina, Tomaža Susiča, Suzi Bandi, Petra Fondo, Lidijo Glavina, Tamaro Stanese, Nadjo Roncelli in Luano Grilanc.«
Oddaje bodo na programu vsak dan od ponedeljka do petka od 15.30 do 17. ure, z izjemo torka, ko bo oddaja trajala le od 16. do 17. ure. Vsebina bo zelo pestra, zanimiva in privlačna predvsem za mlade, a tudi za odrasle in starejše poslušalce. Vsak dan bodo na programu v glavnem tri rubrike, ki jih bo povezovala primerna glasba za mlade. Večina oddaj bo vodena v živo, nekatere bodo razvedrilnega in pretežno glasbenega značaja, druge pa nekoliko resnejše, s poljudno znanstveno in informativno vsebino, popestrene tudi s "servisnimi” rubrikami. Poslušalci se bodo lahko javljali tudi po telefonu na številko 362-876.
Ponedeljkova oddaja, ki jo vodi Sara Balde, nosi naslov "Radio živ-žav”. Poslušalci so ji prisluhnili že v pretekli sezoni in so bili z njeno sporočilnostjo in izmenjavo informacij zelo zadovoljni. V torek bodo na sporedu oddaje pod naslovom "Sanrem-ski festival skozi glasbo in
Diploma in pokal, ki je nagradil to pomembno glasbeno preizkušjo, pomenita za mlado pianistko zaznaven korak naprej v umetniškem dozorevanju. Tatjana Jercog namreč nadaljuje študij klavirja v Veroni pri prof. Lauri Palmieri, pedagoginji uglednega slovesa. Že pred diplomo in nato spet letos je sledila pouku klavirja in komorne glasbe v poletni glasbeni šoli,' ki jo je na Mevejskem sedlu in nato v Devinu priredilo mednarodno združenje YEM-ESTA, s katerim tesno sodeluje tudi glasbenik Igor Kuret. Ljubezen do klavirja pa Tatjana Jercog, doma iz Doline, dopolnjuje še z navdušenjem do petja in zborovskega delovanja.
(dam)
skozi leta”. Gre za glasbeno oddajo, povezano tudi z nagradnim tekmovanjem. Ob sredah bo na vrsti rubrika "Rock legende”, posvečena zgodovini
in hitom rockovskih zvezd. Prva bo posvečena spominu Elvisa Presleya. Ob četrtkih bomo prisluhnili oddaji "Poslušali smo za vas”, ki bo posredovala podatke o novih ploščah. "Mi zvezde in še kaj” bo naslov oddaji, ki bo na programu ob petkih, v njej pa bodo nanizane razne zanimivosti in seveda tudi horoskop.
Nekoliko resnejše, poljudno znanstvene, informativne in "servisne” rubrike z naslovom ”Staha-nov, ali s trebuhom za kruhom” bodo ob ponedeljkih obravnavale razne poklice, "Višješolski u-trip” pa bo naslov oddaji, ki bo ob sredah poročala o dogajanju in raznih dejavnostih na naših višjih srednjih šolah, kjer bo vključen tudi govor o gledališkem krožku in njegovih stikih s podobnimi italijanskimi krožki.
Ob sredah bomo spremljali pogovore »z nekom o nečem« z naslovom »Pri mikrofonu«, ob četrtkih pa pogovore o mladinskih gibanjih zadnjih 50 let.
V četrtkih se bo iz Ljubljane redno javljala tudi Suzi Bandi za oddajo "Ljubljanska javka, ali neposredno iz Ljubljane”, v kateri bo, preko telefonske povezave, posredovala vse novice o kulturnem in drugem dogajanju v Ljubljani. Ob petkih bo na programu oddaja "Svet na filmskem platnu”, p°' svecena filmskemu svetu in filmskim zvezdam 90. let. Ob koncu tedna pa bo stekla Se-oddaja ”Happy vveekend”, namenjena nasvetom za dobro in koristno rekreacijo mladih.
Neva LukeS
■H V NEDELJO V GLINŠČICI h
Nova pešpot, posvečena Juliusu Kugyju
V nedeljo, 24. t.m. bo pred kočo Premuda v dolini Glinščice otvoritev nove pešpoti, posvečene Juliusu Kugyju. Za pešpot sta poskrbela odsek Italijanskega alpinističnega kluba na Reki in Tržaško združenje J.Kugy. Gre za pešpot, ki povezuje enajst razglednih točk kraške planote od Nabrežine do Krogelj. Obenem je Kraška gorska skupnost omogočila izdajo spremnega vodiča izpod peres Du-rissini-Nicotra, ki postojanke in zanimivosti na poti osvetljujejo tako iz ambientalnega kot tudi kulturnega in antropološkega zornega kota. Otvoritveni svečanosti, ki bo v nedeljo ob 9. zjutraj in na kateri bo spregovoril predsednik Italijanskega alpinističnega kluba, je svoje pokroviteljstvo zagotovila tudi Tržaška pokrajna.
Otvoritev razstave video-posnetkov
Danes bodo v muzeju Revoltella predstavili svojevrstno razstavo o televizijski video-umetno-sti. Gre za razstavo, ki združuje pod svojim okriljem 38 umetnikov, ki so se odločili, da se tej zvrsti približajo kot umetniški zvrsti. Njihovi izdelki niso dokumentarci, temveč umetnine, ki hočejo dokazati, kako se lahko umetnikova kreativnost spoprime s katerimkoli tehnološkim jezikom. Specifičnost razstave, ki si jo bo v muzeju Revoltella mogoče ogledati do 15. oktobra, je v tem, da je bila že vključena v programske zasnove vsedržavne radio- televizijske mreže. Marco Giu-sti, ki bo za priložnost prišel v Trst, je namreč izbral nekatere odlomke videoposnetkov za oddajo tretje italijanske vsedržavne mreže »Fuori Orario«.
V SOBOTO V DVORANI PRO SENECTUTE
Koncert za klavir in flavto
RADIO TRST A
Od ponedeljka spet na sporedu »Mladi val«
SDGZ
Informativno srečanje o zaposlovanju
Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v sodelovanju s sindikalno organizacijo Confe-derazione Nazionale dell’Artigianato informativno srečanje, ki bo danes, 21. septembra z začetkom ob 19. uri na tržaškem sedežu CNA Trg Venezia 1.
Srečanje je namenjeno podjetnikom, ki so zainteresirani za program Deželne agencije za delo in za vse olajšave, ki so jih podjetja lahko deležna v zvezi z zaposlovanjem.
Ob predstavnikih obeh organizacij bo prisoten tudi dr. Giovanni laccheo, ravnatelj Službe za programiranje, proučevanje in raziskave Deželne agencije za delo.
S to pobudo nameravata SDGZ in CNA nuditi svojemu članstvu dodatno informacijo za razvoj posameznih dejavnosti in svoj doprinos k reševanju problema brezposelnosti. Istočasno želita tudi spodbuditi konkretnejše institucionalne posege na področju aktivne politike za delo in poklicno izobrazbo ter tako odgovoriti na potrebo malih podjetij po kvalificirani delavni sili, ki je danes močno primanjkuje.
Na srečanje so seveda vabljeni vsi člani Združenja ter ostali zainteresirani podjetniki. Za dodatne informacije se lahko obrnete na tajništvo Združenja, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 362925-362949.
Drevi
Glavni
svet
KZ
Na sedežu v Ul. Cicerone 8/b se bo drevi sestal Glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o globalnem nacrtu za integriran razvoj kmetijstva na Tržaškem in pa razprava o deželnem geografskem zaščitnem zakonu za vina v Furlaniji-Julijski krajini.
, Glavni svet bo na drevisnji seji opravil tudi imenovanja predstavnikov Kmečke zveze v razne komisije.
Zaradi pomembnosti obravnavanih vprašanj je zaželjena Cimštevilnejša udeležba elanov Glavnega sveta.
Čimprej škropiti proti oljčni muhi
Kot je strokoma služba Kmečke zveze že opozorila na nedeljski kmetijski strani, je nevarnost napada oljene muhe velika in lahko povzroči tudi veliko ekonomsko škodo, saj napadeni plodovi odpadejo. Ko obseg odpadenih plodov doseže določen odstotek, je nujen poseg. Iz podatkov, s katerimi razpolaga opazovalnica za rastlinske bolezni, je ta odstotkoma meja že presežena in zato strokoma služba KZ svetuje oljkarjem, naj takoj škropijo proti muhi. Najučinkovitejši pripravek je DIMETOAT (Rogor). Oljkarjem pa velja tudi opozorilo, naj bodo pri škropljenju zelo previdni, zlasti tam, kjer je združba oljk in trt, da ne bi škropivo padalo na grozdje, ker bi v tem primem morali strogo spoštovati karenčno dobo škropiva, ki traja dvajset dni, to pa bi povzročilo nadaljnjo odložitev trgatve z vsemi negatimimi posledicami.
Glede na biološki ciklus oljčne muhe mora biti škropljenje opravljeno nakasneje do nedelje, 24. t.m.
VCERAJ-DANES \ LEKARNE
Tržaška občina bo začasno zaposlila osem brezposelnih
V ponedeljek, 25., in v torek, 26. septembra, ttmd 8.30 in 12. uro bo okrožni urad za zaposlovanje (Ul. F. Severa 46) sprejemal prijave k natečaju za 8 začasnih službenih mest pri tržaški občinski upravi. Gre za 2 uslužbenca pogrebne službe z vozniškim dovoljenjem B (90 dni) in 6 delavcev (90 oz. 60 dni), ki mo-rajo imeti diplomo nižje srednje šole. Imena izbranih bodo objavili v Petek, 29. septembra.
Danes, ČETRTEK,
21.	septembra 1995
MATEVŽ
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 - Dolžina dneva 12.06 - Luna vzide °b 3.17 in zatone ob 17.13.
Jutri, PETEK,
22.	septembra 1995
MAVRICI)
VREME VČERAJ OB 12. URI:	temperatura
zraka 19,4 stopinje, zračni dak 1008,1 mb narašča, veter 4,8 km na uro jugozahodnik, vlaga 79-odstot-jra, nebo jasno, morje rah-. to razgibano, temperatura Urorja 20,9 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI SO SE: Maria De Nadai, Daniele Samsa, Silvia Bottarel, Alessio ttosso, Eleonora Castorio, Davide Tamao, Simone Kresevic.
UMRLI SO: 87-letna Giordana Tuli, 97-letna Angela Felluga, 83-letni Gualtiero Mian, 72-letni Silvano Fragiacomo, 90-etni Giuliano Debetto, 54-etni Carlo Del Degan, 83-etna Maria Coselli, 77-let-na Santina Nigris, 85-let-na Valeria Milotti, 54-let-jU Piero Baldo, 94-letni rernando Hrovat, 81-letna Carmela Coglievina, 86-tetni Leo Lokar, 84-letni Derruccio Giorgetti, 76-let-U Oreste Tuzzi.
Od PONEDELJKA, 18. do NEDELJE, 24. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. soncini 179, Istrska ulica 18, Bazovica.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 226210) BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
18.15, 20.15, 22.15 »Bine Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Allarme ros-so - II pericolo corre sul fondo«, i. Denzel VVashing-ton, Gene Hackman.
EXCELSIOR AZZURRA -18.10, 20.05, 22.00 »Paso-lini - Un delitto italiano«, r. Marco Tullio Giordana. AMBASCIATORI
15.30,	17.50, 20.10, 22.30 »VVatervvorld«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’isola deH’ingiustizia (Alcatraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
NAZIONALE 3 - 16.00 »L’incantesimo del lago«, risani film; 17.30, 19.45, 22.00 »L’ultima eelisse«, i. Katy Bates, Jennifer Jason Leigh.
NAZIONALE 4 - 16.00. 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Istinto carnale«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 18.50,
20.30,	22.10 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »II guardiano di notte«, r. Ole Bornedal.
LUMIERE -	18.45,
20.30, 22,15 »II profumo di Yvonne«.
[3 obvestila
TABORNIKI RMV -
Družina Strmega brega -Občina Dolina vabi vse stare in posebno nove Člane na prvi sestanek, ki bo v soboto, 23. t.m., ob 16. uri, na sedežu v občinski telovadnici v Dolini.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vabi udeležence letošnjega pevskega tečaja na Dobrni na SKUPNO VAJO, ki bo danes, ob 20. uri v rojanski župnijski cerkvi.
MoPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA javlja, da se začenjajo peske vaje danes, ob 20. uri v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni so stari in Se posebej novi pevci.
TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski natečaj na temo “Človekova podoba" v barvanih ali Crno/belih slikah. Dela v štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zovenzoni 4 do 23. t. m. ali na postni predal St. 1001 - Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na St. 040/635396.
SKD VIGRED obvešča, da je vpisovanje otrok (od 6. leta dalje) in mladincev v plesno skupino danes in v ponedeljek, 25.9. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju ali po telefonu do petka od 15. do 16. ure na St. 200865 - Elena.
GODBENO DRUŠTVO
PROSEK prireja tudi letos glasbeno Solo. Informacije in vpisovanja v SoSCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da bo urad odprt za elane ob torkih od 9. do 10.30.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PORSEK obveSCa, da sprejema prošnje za sečnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje ob torkih in Četrtkih od 18. do 19. ure na sedežu odbora -Prosek St.2
E3 ČESTITKE
Danes praznuje svoj rojstni dan NORI TAVČAR. Obilo zdravja in sreče ji želita mama in tata.
Vse najboljše gospod ZVONE STRUBELJ! Hvaležni farani.
Danes praznujeta 10. obletnico poroke ELDER in DARJO ŠTOLFA. Se veliko srečnih in zdravih skupnih dni jima želijo mama, oCe in sestra Paola. Vsi vosijo tudi Mateju za god.
Guidotu in Katerim Švara se je pridružil pr-vorojenček
Vittorio
Srečni družini čestita in malemu Zeli mnogo veselja in sreče v življenju Godbeno društvo Nabrežina.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - Sola "M. Kogoj” -Popravni in prestopni izpiti iz teorije bodo danes, od 15. ure dalje.
ig____________IZLETI
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega gradu Bogenšperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib KureSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Pa-ganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi!
KD RDEČA ZVEZDA organizira ob 50-letnici delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Vpisovanje ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v občinski knjižnici v Saležu, tel. 229533..
MALI OGLASI
tel. 040-361888
GRADBENO PARCELO NA LAVRI, nasproti Portoroža, izjemna priložnost! 1600 kvm tik ob morju z lastno plažo, prodam. Informacije vsak dan od 16. do 20. ure - tel. 00386-61-274323.
NUJNO iščem sposobnega odvetnika, da me brani za uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. 040-228779.
VPISOVANJA v poklicne	teCaje	za
kozmeticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705.
DOMOVIP SRL išče sodelavce. Zainteresirane osebe naj se javijo danes, 20. septembra, ob 17. uri v uradu na Opčinah, Pro-seSka ul. 16 - II. nadstropje.
PRODAM Clio 1400LT, zelene barve, v dobrem stanju. Tel. 51370 ure obedov.
A 112 elegant, letnik ’82 v dobrem stanju z opravljeno revizijo prodam za 700.000 lir. Tel. na St. (040) 576116.
PUNTO 75 prodam, 5 mesecev star, lastnik delavec tvrdke Fiat. Odkupim tudi star avtomobil po dogovoru. Tel. St. 229224.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi
člane, da se javijo danes, 20. septembra na sedežu ali v podružnicah za dvig vabil za udeležbo na članskem prazniku, ki bo
24. septembra 1995
Ponovno obveščamo, da bo vstop mogoč samo z vabili
V soboto, 23. septembra, na Božjem polju
ODPREMO NOV AVTOMOBILSKI SALON
;\U1 US A L UNu
m
V'OOUipiVtC
/ iji/(/no vabljeni.
PRODAM fiat tipo 1400 I.E., letnik ’93, bele barve, prevoženih 38.000 km. Tel. St. 226517.
ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik ’93, 19.000 km. Motor ima Se leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. St. 572493 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ceni spalno sobo bele barve z sezonsko omaro ”4 sta-gioni”, 6 vrat. Tel. 310830 ob uri obedov.
PRODAM električno napravo za ohlajevanje mosta. Tel. St. 327240.
PRODAM malo rabljen mali mlin za grozdje. Tel. St. 0481/882421.
PRODAM skoraj nov 17 hi kostanjev plavnik in 7 hi kostanjev sod v odličnem stanju. Tel. 0481-21517.
PRODAJAMO 2 kozi mlekarici in 1 kozla. Tel. 229264 zvečer.
PO UGODNI ceni prodam fige. Tel. St. 910140.
V TRŽIČU prodam po ugodni ceni petstanovanj-sko hišo s tremi trgovinami. Tel. St. (0481) 82531.
TRGOVINSKI prostor v Gorici, v bližini sodnije, primeren tudi za urad, oddamo v najem. Tel. St. (0481) 531826.
PRODAM mlin za grozdje pecljalnik, droz-galnik komplet z Črpalko in cevmi. Tel. 226905.
PRISPEVKI
Ob 20-letnici smrti Emila Regent darujeta zena Draga in hčerka Nadja z družino 100.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Ob 3. obletnici smrti Žene Ličke daruje Stanko LegiSa 50.000 lir za šem-polajski cerkveni pevski zbor.
t
Prerano nas je zapustil naš dragi
Stanislav Smotlak
(STANKO)
Pogreb bo jutri, 22. septembra, ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Pleta v cerkev v Mackoljah.
Za njim žalujejo žena Lidia, hči Ksenija z družino in ostalo sorodstvo
Mačkolje, Dolina,
21. 9.1995
Ob smrti Stanislava Smotlaka izrekajo iskreno sožalje sestri Želki in ostalim sorodnikom
cerkvene pevke iz Boljunca
Ob izgubi brata Iva izreka kolegici Ireni iskreno sožalje
učno in neuCno osebje srednje sole S. Cirila in Metoda
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Basilio Gombač
Pogreb bo jutri, 22.t.m., ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta naravnost na miljsko pokopališče.
Žalosno vest sporočajo žena Bruna, hčerki Susanna in Liliana z možem Lucianom, mala vnukinja Ivana ter ostalo sorodstvo
Oreh, Opčine, 21.9.1995
Ob smrti dragega očeta izrekamo Liliani in svojcem občuteno sožalje
kolegi Publiest-a
DRAGI BASILIO
vedno se te bova spominjala
Romano in Elvira
Ob izgubi dragega očeta izrekata Liliani in svojcem občuteno sožalje
uredništvo in uprava Primorskega dnevnika
t
Sporočamo prijateljem, da bo jutri, 22. t.m., ob 9.30 na vojaškem pokopališču pri sv. Ani pokop žare pokojnega
VittoriaMartellani
(TOJO)
Žalujoča bratranca Zmago in Marjan ter sestrična Majda
Trst, Barkovlje, 21. 9. 1995
Žalovanju se pridružuje družina Bogateč
t
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama
Antonija Ščuka vd. Bukavez
Pogreb bo v soboto, 23. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev.
Mirka in Domeniko
Prosek, 22.9.1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-(ax040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
	VOZNI RED VLAKOV				
		VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995			
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA V	(RSTA	SMER	URA V	tRSTA	SMER
4.02	(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	7.59	(E)	Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36)
		(6.04)	8.53	(E)	Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30)
5.37	(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47)	10.05	(E)	Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič
6.04	(IR)	Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke			(9.42)
		(8.15)	10.42	(IR)	Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič
6.13	(R)	Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz-			(10.19)
		nikih	11.42	(IC)	Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič
7.13	(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke			(11.19)
		(9.18)	13.42	(IR)	Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33),
7.50	(IC)	TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)	14.12	(D)	Tržič (13.19) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03),
8.13	(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke			Tržič (13.49)
		(10.20)	15.42	(IR)	Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33),
10.13	(IR)	Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be-			Tržič (15.19)
		netke (12.20)	16.04	(IC)	Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41)
11.56	(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini	16.25	(D)	Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) ukinjen od 31.7. do 27.8.
12.13	(IR)	Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)	17.42	(IR)	
13.10	(D)	Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Be-	18.50	(D)	
14.13	(IR)				Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23)
15.13	(D)	netke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portognjaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36, Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)	18.57	(D)	Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34),
15.50	(IC)		19.37	(IR)	Benetke (17.29). Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14)
16.13	(IR)		20.00	(IC)	Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.37)
17.13	(IC)		20.55 21.42	(R) (IR)	Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33),
17.27	(R)	Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Be-			Tržič (21.19)
		netke (19.58)	22.00	(IC)	Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54),
18.13	(IR)	Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be-			Tržič (21.37)
19.13	(E)		23.42	(E)	Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.19)
		netke (21.15)	0.42	(IR)	Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33),
20.25	(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ze-			Tržič (0.19)
		neva	1.42	(IR)	Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33),
21.13	(IR)	Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be-			Tržič (1.19)
		netke (23.21)	2.35	(D)	Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič
22.13	(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini			(2.12)
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7.
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.)			do 26.8.)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7. do 27.8.)	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)			(ukinjen ob praznikih)
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od			nikih)
		31.7. do 27.8.)	9.56	(IR)	Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
		lavnikih)	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de-
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob. praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
16.56	(R)	Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.)	18.33	(IR)	
17.19	(IR)	Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	19.20	(R)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	19.44	(D)	Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od31.7. do27.8.)	20.22	(D)	Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob
18.19	(D)	Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih)	20.33	(IR)	Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	21.15	(R)	Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13	(E)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42)	6.52	(E)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40)
12.02	(IC)		10.58	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14)
17.57	(IC)	KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58)	16.57	(IC)	DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) '
0.02	(E)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1-19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budi-	19.51	(E)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54)
		pešta (11.58)			
IC-	Interci	ty E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-B	zovlak	R Deželni vlak
Četrtek, 21. septembra 1995
GORICA
GALERIJSKA DEJAVNOST
Z razstavo slik ©.Planinca se je začela nova sezona v galeriji Kulturnega doma
Razstava bo odprta do 8. oktobra
V torek so v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli razstavo mladega in perspektivnega slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane in s tem tudi dejansko priee-li novo sezono na podroeju galerijske dejavnosti. Na otvoritveni slovesnosti je najprej v imenu prirediteljev pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je nakazal programske smernice likovne galerije v novi sezoni. Dejavnost v Kulturnem domu se je pričela pred dobrim tednom z mednarodnim natečajem R. Li-pizer za mlade violiniste, razstava pa je drugi pomembnejši dogodek v novi sezoni, ki bo temperamentno zaživela čez kakšen teden,
O umetniku sta nato spregovorila likovna kritika Aleksander Bassin iz Ljubljane ter ( v italijanščini) prof. Joško Vetrih iz Gorice. Oba sta poudarila “slikarsko žilico” J.G. Planinca, ki “je zrasla pred našimi očmi hitreje, kot smo se lahko ovedli in to v varnem zavetju obnovljenega modernizma”.
Razstava del slikarja Planinca bo odprta do 8. oktobra 1995 po naslednjem urniku: od 9. do 13. ure in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Razstavo prireja Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju s podjetjem Mediacarso -Revija in galerijo Kras iz Ljubljane. Na sliki - foto Studio Reportage - umetnik ob odprtju razstave.
	
3 OBVESTILA S	IZLETI J3	RAZSTAVE
MEŠANI PEVSKI ZBOR ”0. ZUPANČIČ”
obvešča, da bodo jutri, 22. t.m. ob 20.30 spet začeli z vajami. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo radi petje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Potekale bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
GODBA NA PIHALA KRAS nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje je ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077).
KRUT	prireja
zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od nedelje 24. septembra do 4. oktobra ter od 4. do 14. oktobra. Informacije in prijave sprejema gospa Anamarija v Ul. Malta 2, tel. 531644.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 11. do 13. ure. Zgoraj navedeni umik je začasen.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
NA POHOD PERU-GIA-ASSISI, ki bo letos posvečen Bosni, bo odpeljal tudi avtobus iz Gorice. Izlet prirejajo Zeleni golobice. Avtobus bo odpeljal v soboto, 23. t.m., ob 7.30., povratek je predviden v nedeljo, 24., v večernih urah. Cena avtobusnega prevoza je 55 tisoč lir. Prijave na sedežu zelenih (Ul. Formi-ca 3 - tel. 32540) vsak dan med 18. in 20. uro.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: vvindovvs office (windows, vvinvvord in excel) 100 ur (dva tečaja), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA - GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
V DIJAŠKEM DOMU
sprejemajo prijave gojencev za šolsko leto 1995/96. Informacije in prijave v pisarni doma -Svetogorska ulica 84 -tel. 533495.
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in v večernih urah med prireditvami.
KINO
GORICA
VITTORIA Danes zaprto. Jutri 17.20-19.40-22.00»I1 primo cavalie-re«. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.40-22.00»Waterworld«. Igra Kevin Costner.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBj
Danes, ob 9.30, Car-men VecchiattO vdova Cocianni, iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; ob 11 ■ uri, Eugenio CuccU' rullo, iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče; ob 12.45, Lidia Lisitano, iz bolnišnice Janeza od Boga v Videm.
GORICA
Četrtek, 21. septembra 1995
11
KRMIN/GORICA / V TOREK ZVEČER IN PONOČI
DO 2. OKTOBRA
Neurje na Krminskem in v Gorici Upokojenka utonila v podvozu
Žrtev je 68-letna učiteljica Marija Saurin vd. Palange - Prekinjen promet na številnih cestah, zaliti podvozi - V dveh urah je padlo 90 litrov dežja
Nevihtna fronta, ki je v torek pozno popoldne in zvečer zajela dobršen del naše dežele je poleg materialne škode, povzročila tudi smrtni žrtvi. V Krmi-nu je utonila 68-letna upokojenka Maria Saurin vd. Palange. Ostala je ujeta v avtomobilu, ki je obtičal v podvozu v ulici Ara Pačiš in ki ga je v nekaj minutah zalila voda.Avto-niobil je upravljala Alida Grinover iz Krmina, ki se ja iz mokre pasti utegnila rešiti. Na pomoč sta pone-sreCenkama priskočila 24-letni Tiziano Grattoni in 30-letni Dario Štrukelj. Zal za Saurinovo je pomoč prišla prepozno.V Tržiču pa je v prometni nesreči, Umrl 55-letni kolesar Oliviera Furlani.
Po podatkih deželne vremenoslovske službe je na območju Krmina (merilna postaja je v Koprivnem) v torek padlo 120 milimetrov dežja, od katerih pa okrog 90 milimetrov v Časovnem razdobju dobrih dveh ur, to je nekako od 18. do 20. ure. Prve posledice tolikšne količine padavin so se pojavile že kmalu po 19. uri, ko je voda na kritičnih točkah preplavila ceste, zalila ulice in trge in seveda vdrla v številne kleti. Najhuje je bilo spet prizadeto območje Krmina, zlasti v starem delu mesta, kamor so drli hudourniki motne in blatne vode. Državno cesto proti Vidmu so zaradi poplavljenega cestišča med Koprivnim in Krminom za kaki dve uri zaprli za promet. Zaprta je bila tudi pokrajinska cesta med Krminom in Angorisom, dalje državna cesta št. 305 itd. Veliko težav je bilo v Mariami, posledice neurja pa
so občutili tudi v Gorici in ožji okolici, kjer je med moCno nevihto tudi padala toča.
Na Goriškem je bilo najhuje prav na območju Krmina in v ožji goriški okolici, nevihtna fronta pa je še huje prizadela spodnji del Furlanije. Zaradi izdatnih padavin so vsi vodni tokovi na Goriškem moCno narasli, vendar neposredne nevarnosti obsežnejših poplav ni. Tudi zaradi tega, ker so se vremenske razmere včeraj dopoldne znatno izboljšale, Čeprav daljšega obdobja lepega vremena še ni pričakovati.
Goriški gasilci so vCeraj dopoldne bili v pripravljenosti v bližini Vileša, kjer se je nekaj zataknilo pri zapornici, ki ureja odtok vode in kjer se je gladina Tera nevarno dvignila. Pri Fratti, v občini Romans pa so pravočasno uspeli ustaviti pronicanje vode v nasipih ob Birši. Pri Pierisu je SoCa prestopila bregove. Poleg pripadnikov skupin za civilno zaščito, ki so svojo dejavnost sicer osredotočili na okolico Palmanove in Cervinjana in Vidma, kjer je voda povzročila največ težav in škode, pa so pri odpravljanju posledic neurja v nekaterih krajih pomagali tudi vojaki.
Eva Marija Saurin, ki je umrla v tragičnih okoliščinah v Krminu, se je rodila pred 68 leti v Idriji in je bila po poklicu učiteljica. Takoj po vojni je poučevala na osnovnih šolah v Cerovem in Krminu, potem pa od leta 1949 do 1968 telesno vzgojo na slovenskih šolah v Gorici. Živela je v Krminu, nato v Vidmu, v zadnjem Času pa v Padovi.
Jutri začetek prireditev Mittelmoda
Na razstavišču ob loC-niškem mostu se je pričelo odštevanje pred skorajšnjim odprtjem letošnjih sejemskih prireditev, posvečenih svetu mode. Tako kakor že lani, ne gre samo za sejemsko, oziroma razstavno dejavnost. Pod geslom Mittelmoda je združenih niz pobud in prireditev, ki se bodo odvijale tudi izven razstavišča in ki bodo trajale od 23. t.m. do 2. oktobra.
Včeraj dopoldne je ravnatelj agencije za sejemske dejavnosti Maurizio Tripani na srečanju z novinarji predstavil celoten program prireditve Mittelmoda 95.
Uvodna slovesnost bo jutri, ob 18.30 v prijetnem okolju devinskega gradu. Sejemske prireditve se bodo nato odvijale nekako v treh nizih. Prvi niz "Mittelmoda premio” bo na sporedu že v soboto, 23. t.m. ob 21. uri v hali D na razstavišču, kjer bodo predstavili najboljše izdelke mladih mqdnih kreatorjev iz trinajstih dežel, kjer bo na vrsti tudi modni defile in kjer bodo izročili priznanja, oziroma nagrade. Častna gosta bosta Claris-sa Burt in Elio Fiorucci, modno revijo pa bo vodila novinarka Raffaella Bianchi.
V nedeljo, 24. t.m. se bo dogajanje preselilo v mesto . V okviru pobude "Mittelmoda shopping” pri kateri sodelujejo tudi goriški trgovci, bo v popoldanskem Času vrsta glasbenih in drugih nastopov. Ob 15.30 bo na Travniku nastopila Barbara Cola, zvečer bodo
na gradu uprizorili velik ognjemet. Dopoldne (ob 11.30) napovedujejo srečanje z Vittoriom Sgarbijem, ki si bo ogledal tudi razstavo na gradu.
Prireditelji so ob letošnji manifestaciji želeli na primeren naCin obeležiti stoletnico filma in so zato, v sodelovanju z upraviteljem kinodvorane Corso pripravili zanimiv spored filmskih predstav za otroke (in tudi odrasle). V kinu Corso bodo v ponedeljek ob 16. uri vrteli Disneyev film Kralj levov, v dvorani na razstavišču pa bodo vrteli drugo znano risanko ”La carica dei 101” (Napad stoenih). Film bodo vrteli nato še od 29. septembra do 2. oktobra. Ob koncu prihodnjega tedna bodo na vrsti spet modni defileji - v petek "Pero-sa”, v soboto si bomo lahko ogledali tudi fiato-vi novosti v kombinaciji z modo, zveCer pa defile "Vidussi”. V nedeljo bo posebna modna revija posvečena novoporoCen-cem, Goriška hranilnica, ki je med sponzorji sejma, pa bo izročila nagrado Contodonna. Prireditve se bodo sklenile v ponedeljek, ko bodo ob 20.30 izvolili "Super Miss” med dekleti iz naše dežele, ki so sodelovala na letos res številnih lepotnih natečajih. Povedati velja še, da bodo na sejmu predstavili tudi nekaj zanimivih eksponatov (seveda s področja mode) ki jih sicer hrani Pokrajinski muzej. Pretežno sejemski del prireditev Mittelmoda bo od petka 29. septembra do ponedeljka 2. oktobra.
Maria Saurin (Foto S.R.)
LIBRERIA ED1TRICE GORIZIANA
Vojna na Krasu
Knjiga o prvi vojni med Tržičem in Dolom
Letos maja je minilo osemdeset let od izbruha vojne med Italijo in Avstro-ogrsko, ki je opustošila večino krajev na Primorskem in terjala ogromno žrtev. Zanimanje za dogodke iz tistih Časov je še zmeraj živo, pravzaprav narašCa. V Avstriji in Italiji je bilo o veliki vojni doslej objavljeno veliko knjig in drugega gradiva. Na Slovenskem smo dogodkom, čeprav so se odvijali, vsaj kar zadeva Soško fronto, v glavnem na slovenskih tleh in smo v vojni tudi aktivno sodelovali v sklopu av-stroogrske armade, doslej namenjali premalo pozornosti. MogoCe tudi zato, ker so bile posledice vojne tako tragično porazne za slovenski narod, saj je Italija zasedla tretjino ozemlja. V zadnjih letih se stvari spreminjajo in se skuša “pozabo” za-
polniti. Tako je pred kratkim izšla Mlakarjeva knjiga spominov, v pripravi so nekatere nove pobude. Tržačana Antonio in Furio Scri-mali (oče in sin) sta avtorja dveh publikacij o prvi svetovni vojni na Krasu in v Julijcih.
Danes ob 18. uri bodo publikaciji predstavili v knjigarni Libreria Editrice Goriziana, na Verdijevem korzu 67. Avtorja bosta ob tej priložnosti predvajala diapozitive oziroma slikovno gradivo, objavljeno v obeh knjigah in je le del bogatega fotografskega arhiva, ki sta ga uspela zbrati v nekaj desetletjih skrbnega in zahtevnega dela. Ena od dveh knjig je namenjena prav prikazovanju vojnih dogodkov (in še danes dobro vidnim sledovom vojne) na kraškem območju med Tržičem in Dolom.
GLEDE SOLE I. TRINKO
SSŠ: župan naj poskibi da se šola preseli v uLMarconi
O težavah s katerimi se soočajo vodstvo, profesorji in tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko je na svoji zadnji seji razpravljal tudi Odb Sindata slovenske šole, ki je poteku razprave in zaključkih posredoval dnje sporočilo za javnost:
"Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica je na zadnji seji razpravljal o stanju na Nižji srednji šoli Ivan Trinko, ki se je ob začetku letošnjega šolskega leta preselila v prostore šole Fumagalli v ulici Cappella.
Ta lokacija pa je povsem neprimerna bodisi zaradi prostorske stiske na šoli sami bodisi zaradi oddaljenosti ravnateljstva in tajništva, ki sta nameščena v prostorih šole za likovno vzgojo Max Fabiani na trgu Medaglie d’oro.
Odbor bo zato pismeno zahteval od župana, naj Cimprej poskrbi, da se izprazni poslopje v ulici Marconi, ki je še vedno
namenjeno šolski uporabi, v katerem pa so nameščeni mestni redarji, in naj se vanj vseli šola Trinko. Obenem odbor SSS poziva predstavnike staršev na šoli Trinko, Mestno kon-zulto in druge politične komponente, naj podprejo to zahtevo.
Na isti seji je Odbor razpravljal o preklicu sindikalnega dopusta, o šolskih Izvestjih 1985-95, o imenovanjih rednih su-plentov, o Listini o šolskih storitvah in takoimenova-nih vzgojnih načrtih zavodov (PEI) o stanju na slovenski sekciji zavoda ITI.
Sindikalni sodelavec iz Nove Gorice prof. Danilo Stekar je poročal o poteku poletnega seminarja v Postojni, ki se ga ja udeležilo 12 šolnikov iz Gorice, 26 iz Trsta in eden iz Benečije. Slovensko ministrstvo za kulturo in šport namerava omenjeni seminar prirediti prihodnje leto na slovenskem Koroškem.”
NOVICE
Danes občinski svet - seja bo v liceju Dante Alighieri
Danes popoldne se bo ponovno sestal goriški občinski svet. Seja je napovedana za 17. uro, potekala pa bo v avditorijmnu liceja Dante Alighieri, v Drevoredu 20. septembra. ZaCasna selitev občinskega sveta je nujna, ker občinsko sejno dvorano preurejajo za sprejem predsednika Scalfara, prve dni oktobra.
Filmska predstava v Štandrežu nocoj odpade
Iz društva Oton Zupančič so nas vCeraj obvestili, da odpade za nocoj najavljeno predvajanje filma Avgustovska rapsodija (Rapsodia d’agosto) Akira Kurosawe. Filmska predstava, ki jo prirejajo v sodelovanju s skupnostjo Arcobaleno, rajonskim svetom in društvom "Standrež” bo prihodnji četrtek.
Razpečevala sta mamilo
Policija je v TržiCu priprla, zaradi utemeljenega suma razpečevanja mamila, 27-letnega I.F. in 25-let-no P.V. iz Tržiča. Pri njiju so našli tudi nekaj že pripravljenih doz heroina. Zakonca, ki sta organom pregona že znana, sta mamilo razpečevala tako-rekoC pred nosom pohcistov, v parku nasproti komisariata in kjer se običajno zadržuje tudi veliko mladih. P.V. so priprti v Vidmu, I.F. pa v Gorici.
Smrtna nesreča kolesarja
V prometni nesreči v predmestju Tržiča je v torek nekaj po 20. uri umrl 55-letni kolesar Oliviero Furlan iz Škocjana ob Soči, zaposlen v pristanišču. Kolesarja je z avtom zbil 62-letni Stelio Marassi iz TržiCa. Nesreča se je zgodila v ulici Timavo, ob izhodu iz pristanišča.
LIRA
ČET PET PON TOR SRE
1609,5 1609,1	1611,3	1616,6 1609,4
NOVICE
IMI se še ni odločil, ali naj stopi v Ino
RIM - Izvršni odbor finančnega zavoda IMI se včeraj proti pričakovanjem ni dločil, ali naj sodeluje pri drugi fazi privatizacije zavarovalne družbe Ina in je sklep preložil na 27. september. Člani izvršnega odbora si kot kaže niso upali sklepati sami, saj so po sestanku izjavili, da je zadeva v pristojnosti upravnega sveta. Ta pa se bo, kot rečeno, sestal 27. tim., vendar je že skoraj gotovo, da udeležba finančnega zavoda v Ini ne bo presegla 4 odstotnega deleža glavnice.
Rezultati zavarovalnice Alleanza (Generali) se slabšajo
MILAN - Čisti poslovni presežek zavarovalnice Alleanza Assicurazioni iz grupe Generali se je prvo polletje od lasnkih 161, 5 znižal na 120,4 milijarde lir. Zavarovalnica, ki je specializirana za področje življenjskega zavrovanja, je kotirana na milanski borzi. Po prepričanju vodstva se bo rezultat v drugem polletju bistveno izboljšal, saj naj bi trendi nakazovali, da se bo poslovno leto končalo bolje kot lansko.
Železniški promet se vztrajno veča
RIM - Promet po italijanskem železniškem omrežju se veča, posebno velik porast potniškega prometa pa so zabeležili na progi med Rimom in Milanom. Konec leta naj bi se obseg potniškega prometa po železnici povečal za približno 2, 4 odstotka, tovornega prometa pa za kar 12 odstotkov. Po zaslugi spomladanskih podražitev prevoza pa se večajo tudi iztržki Državnih železnic: potniški promet naj bi do konca leta navrgel za 7, 7 odstotka več kot lani, tovorni promet pa za 11, 8 odstotka več.
Banca di Roma znižala pasivne obrestne mere
RIM - Rimska Banca di Roma se je odločila, da od 11. septembra zniža ves sistem pasivnih obrestnih mer na tekoče račune in na hranilne vloge. Mere, ki presegajo 5, 50 odstotka je znižala za pol odstotka, tiste, ki so bile med 5, 50 in 5, 999 odstotka, pa je spustila na enotno raven 5, 50 odstotka.
Pobude združenja Federconsumatori FJK
VIDEM - Deželno združenje za zaščito potrošnikov Federconsumatori je v okviru kampanje za prehrambeno vzgojo pripravilo vrsto iniciativ, ki jih je s finančnim prispevkom podprlo ministrstvo za kmetijske dobrine, nadzoruje pa jih državni zavod za prehrano. Pobude bodo predstavili danes na tiskovni konferenci v Vidmu, kjer bodo udeležencem podelili brezplačne vodiče o zdravi prehrani.
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
•	ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
GIBANJA / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT ZA JULIJ
Cene proizvajalcev kažejo znake odločnega zaviranja
V mesečni primerjavi so zrasle za 0,2, v letni pa za 9,2 odstotka
RIM - Rast cen pri proizvajalcih in grosistih se je v juliju temeljito upočasnila, o čemer pričajo podatki, ki jih je včeraj objavil statistični zavod Istat. Glede na junij so cene pri proizvajalcih poskočile za komaj 0,2 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za 9,2 odstotka, kar je enaka letna stopnja, kot je bila izmerjena v juniju. Mesečna stopnja rasti 0,2 odstotka je sicer najnižja v zadnjih 13 mesecih. Se ugodnejše je gibanje cen na debelo, ki so se julija glede na junij celo znižale, in to za 0,7 odstotka. Največ je k temu prispevala sezonska pocenitev naftnih izdelkov, katerih cene so padle za 2,1 odstotka. V primerjavi z lanskim julijem pa so se cene na debelo zvišale za 11,5 odstotka, kar je sicer manj kot v juniju.
Iz analize gibanja cen industrijskih proizvodov glede na njihovo ekonomsko namenjenost, izhaja, da so se cene končnih investicijskih dobrin in vmesnih izdelkov glede na junij zvišale rahlo čez povprečje, in sicer za 0,3 odstotka, medtem ko so se končni izdelki za široko porabo podražili za 0,2 odstotka. Ce pa julijske cene primerjamo s tistimi iz julija lani, naletimo na nadpovprečne podražitve pri vmesnih dobrinah (+11,8 odstotka), medtem ko so podražitve končnih
izdelkov za široko porabo in končnih investicijskih dobrin veliko nižje od povprečja: prvi so se podražili za 5,8, druge pa za 5,3 odstotka.
Največja zvišanja cen v mesečni primerjavi so doživeli izdelki iz skupine celuloza, papir in izdelki za založništvo (+2,2%), železne in neželezne rude in kovine (+1,7%), proizvodi iz gume in plastičnih mas (+1,3%) ter kovinski proizvodi brez avtomobilov (+0,8%). Znižale pa so se cene energetskih proizvodov (-0,9%), svežega in konser-
viranega mesa (-0,6%) in proizvodov ostalih manufakturnih industrij (-0,1%). V letni primerjavi, torej glede na lanski julij, pa so največjo rast cen dosegle železove in druge rude (+20, 4%), celuloza, papir in izdelki za založništvo (+20,1 odstotka), gumijevi in plastični izdelki (+19,7 %) ter kemijski proizvodi (+18,1%).
Istatovi podatki o gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih so naleteli na zelo ugodne odmeve, predvsem seveda pri podjetnikih, a tudi pri sindikatih in organizacijah
potrošnikov. Ti trendi namreč - čeprav z nekaj zamude - močno vplivajo na inflacijsko gibanje, ki je tačas ena temeljnih skrbi italijanskega gospodarstva. Generalni direktor Confindustrie Inno-cenzo Cipolletta je bil sicer včeraj previden, ko je govoril o znakih za morebitno upadanje inflacije, ni pa skrival zadovoljstva nad ugodnim gibanjem proizvodnih cen. Ne moremo sicer pričakovati, da bi julijsko gibanje cen pri proizvajalcih mehansko vplivalo na inflacijo v septembru - je dejal -
vendar lahko rečemo, da se sistem usmerja k upočasnjevanju cenovne rasti. Zato tudi septembrski inflacijski podatek sam po sebi ni merodajen, kajti inflacijsko krivuljo je treba gledati v sekvenci, ta pa se bo pred koncem leta gotovo obrnila navzdol. Pomembno vlogo bo moral pri tem odigrati finančni zakon, opozarjajo industrije!, ki bo moral zelo premišljeno poseči za krčenje porabe, s čimer se bomo izognili zaostritvi že sicer težkega davčnega pritiska.
Marka spet cez 1.100 lir
MILAN - Včeraj popoldne je prišlo do nepričakovanega in drastičnega padca tečaja lire, ki ga na trgih pripisujejo posledicam izjave nemškega finančnega ministra Thea Waigla, po kateri Italija ni zrela za vstop v začetno skupino držav Evropske monetarne unije. Če je to res, potem je okrepitev lire v zadnjih tednih slonela res na trhlih nogah, saj izjave, kot je Waiglova, lahko ranijo nacionalni ponos, nikakor pa ne bi smele imeti moči, da zlomijo nacionalno valuto.
Marka je nekaj po 17. uri presegla aven 1.100, čez katero ni bila že dva tedna. Po tečajnici Banke Italije je veljala 1.086, 1 lire, slabi dve uri ka-
sneje pa je prišla do 1.108 lir. Okrepil se je tudi dolar, ki je na tečajnici veljal 1.609, 4 lire, nato pa se je povzpel na 1.620 lir.
Včerajšnji dan je sicer italijanski bankovec preživel v znamenju pričakovanja podatkov o gibanju inflacije, kar pomeni, da je ohranil razmeroma stabilne tečaje, razen v razmerju do dolarja, ki so ga podatki o povečanju primanjkljaja trgovinske bilance Združenih držav Amerike prislili k umiku. V znamenju čakanja in z negativnim finalom je bil tudi borzni sestanek v Milanu, kjer so se posredniki očitno odločili, da za večje transakcije počakajo na današnje podatke o gibanju
septembrske inflacije. Zadnji telematski indeks je tako nazadoval za 0, 32 odstotka, poslov pa je bilo skoraj rekordno malo, za komaj 330 milijard lir vrednosti. Tudi na borzi so imele VVaiglove besede težak odmev, s takojšnjim spustom tečajev, na trgu pogodb future na BTP pa se je dvignil pravi val prodaj tujih investitorjev. Borzni posredniki so si edini, da je (ne) stabilnost finančnih trgov v veliki meri odvisna od inflacije, ki naj bi se po pričakovanjih ustavila na avgustovski ravni (torej pri 5,8 do 5,9 odstotka), in od hitre predstavitve finančnega zakona, ki jo vlada obljublja za prihodnji teden.
r SLOVENIJA / PREDAVANJE O AVSTRIJSKIH IZKUŠNJAH Z VKLJUČEVANJEM V EUh
Tudi Avstrijo je pri približevanju k EU ustavil italijanski veto - Osemmesečni obračun po vstopu je ugoden
LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z avstrijsko zbornico včeraj organizirala predavanje predstavnika avstrijske delegacije pri Evropski uniji Leopolda Maurerja o strategiji avstrijskega vključevanja v EU in oceni prvih učinkov članstva v tej organizaciji. Maurer je orisal zgodovinski postopek vključevanja Avstrije v Evropsko unijo in težave pri tem ter tudi dosedanje osemmesečne izkušnje po vključitvi v unijo. V luči sedanjih slovenskih težav z Italijo je gotovo zanimiv podatek, da je Italija že leta 1967 vložila veto na avstrijsko vključevanje v tedanjo evropsko skupnost. Sicer pa je Leopold Maurer priporočil veliko potrpežljivost, saj bo trajalo še vsaj štiri leta, preden bo v okviru Unije končana vladna konferenca in bo sprejet tudi nov proračun EU. Pri Veliki Britaniji, Danski in Irski so pogajanja o vključitvi trajala kar 12 let, v primeru Grčije šest let, pri Španiji in Portugalski devet let, pri Avstriji pa štiri leta.
Avstrija je pri vključevanju naletela na dva večja problema,
na problem tranzita oziroma tras porta prek Avstrije in na problem kmetijstva, saj so bile v Avstriji cene kmetijskih in živilskih izdelkov precej višje kot v Uniji. Nazadnje so morali avstrijski kmetje privoliti v odprtje avstrijskega trga, v zameno pa bodo v prihodnjih štirih letih prejeli od EU 13, 4 milijarde šilingov subvencij oziroma nadomestil za prilagajanje cen. Pri vprašanju tranzita prek Avstrije pa so pogajanja skorajda propadla, saj so morali prejšnjo pogodbo o tranzitu povsem prilagoditi pravilom Evropske unije. K sreči se je Bruselj zavezal, da bo našel za prihodnost skupne rešitve glede transporta in bo vsaka tri leta preverjal položaj, hkrati pa naj bi tudi zmanjšali emisijo škodljivih snovi v transportu za 60 odstotkov. V razpravi je predstavnik slovenske jeklarske industrije povedal, da kratkoročno avstrijska uvedba ekoloških točk pomeni za slovenske prevoznike precejšnjo podražitev traspor-tnih stoškov. Na primer, enako dolga vožnja v Italijo je za polovico cenejša od vožnje v Nem-
čijo prek Avstrije.
Ko je Avstrija 1. januarja letos postala polnopravna članica EU, je imela veliko težav: carinska tarifa še ni bila usklajena, nov sistem davkov na dodano vrednost še ni zaživel, težave so imeli z organizacijo statistike itd. Avgusta letos je združenje avstrijskih industrijcev izvedlo anketo med podjetji o izkušnjah po vstopu v EU. Večina je bila zadovoljna, ker so se zmanjšale formalnosti na mejah in ker je dostop na trge držav EU lažji. Posebno zadovoljni so v tekstilni industriji, saj so odpadle vse dajatve in carine, odpadli so številni certifikati in atesti za tehnično blago in podobno. Največ težav je verjetno imela prehrambena industrija, ki je morala znižati cene. V zvezi z aktualnimi nepremičninskimi zadevami pa je Maurer dejal, da je Avstrija želela posebno zaščito predvsem za Tirolsko (da ne bi prišlo do poceni razprodaj ali do pretiranih skokov cen zemljišč), vendar v to EU ni privolila. Pač pa je mogoče občutljiva območja vedno zavarovati z nacionalni-
mi predpisi o prostorskem urejanju ali varstvu okolja. Edini pogoj je, da državljani držav članic Unije ne smejo biti diskriminirani. Kar pomeni, da ima Avstrijec, ki želi kupiti počitniško hišo na Tirolskem ravno toliko težav in omejitev, kot se jih postavlja Nemcu ali Francozu.
Velika prednost vključitve v Unijo je tudi povečanje tujih investicij v Avstriji. Po podatkih avstrijske centralne banke za leto 1994, ko se je država še pripravljala za vstop v EU, so tuja vlaganja zrasla kar za 60 odstotkov. Ce pa bi se Avstrija odrekla vključitvi, bi bila alternativa precej črna. V prihodnjih petih letih bi namreč po ocenah gospodarska rast zastala in se celo znižala za 3 odstotke, Avstrija bi izgubila 66 tisoč delovnih mest, inflacija pa bi zrasla za skoraj dva odstotka, je povedal Leopold Maurer. Za primerjavo naj navedemo, da je imela avgusta letos Avstrija najnižjo inflacijo v zadnjih šestih letih, saj so se morale cene živilskih in kmetijskih proizvodov precej znižati, (ar)
INTERVJU / RAVNATELJICA TRŽAŠKEGA MUZEJA REVOLTELLA MARIA MASAU DAN
BENETKE / FONDAZIONE CINI
»Likovna umetnost ni izgubila naboja
Tatjana Dolhar
Letošnja tržaška poletna sezona se izteka. Gotovo gre letošnjo najveCjo atrakcijo v mestu pripisati muzeju Revoltella in njegovi razstavi posvečeni Jamesu Rosenquistu. Zato smo se ob tej priliki pogovorili z ravnateljico muzeja Revoltella, Mario Masau Dan (na slikah, spodaj med obračunom sezone, foto KROMA).
»Mislim, da smo dolžni začeti pogovor z izrednim uspehom Rosenqui-stove razstave. Uspehu je botrovala predvsem inovativna izbira razstave, mislim, da tudi na vsedržavni ravni ni razstava sodobnega umetnika razsežnosti, kot je James Ro-senquist, nekaj vsakdanjega. K dobremu odzivu sta pripomogla tudi izbira letnega časa, letos poleti je namreč po Trstu res krožilo veliko turistov, in dobra promocijska akcija. Kljub vsemu Pa je slo za skok v neznano. Iz raziskav ob razstavi je razvidno, da se predvsem pri mlajših generacijah veča zanimanje za sodobno umetnost. To nam dokazujejo tudi pritožbe glede pomanjkanja informacij o umetniku in uspeh vodenih obiskov: obiskovalci se torej nočejo omejiti le na »sprehod« pred slikami, temveč jim razstavljena dela vzbujajo posebno zanimanje. Mislim, da je lahko Rosenquist, ab-
po dolgem premoru, spet odprli muzej, je med težaškimi umetniki vladalo pričakovanje, ali bodo končno imeli muzej, kjer bodo primemo zastopani. Temu pričakovanju se nismo nikoli izneverili, zavedamo pa se, da če hočemo pritegniti širšo pozornost, moramo zaradi naše zemljepisne lega ciljati na pozornost Evrope. Za to pa so potrebne ponudbe mednarodnih razsežnosti. Ce nam uspe spodbuditi javnost, da se začenja zanimati za naše delovanje, jo bomo naknadno lahko tudi seznanili z domačo umetnostjo. Izstopiti moramo iz začaranega kroga, ki nam dovoljuje samo, da se med sabo pogovarjamo o nas samih.«
Kaj torej načrtujete v bodoče?
»Zadovoljni bi bili, ko nam bi uspelo izpeljati to, kar smo začrtali s svetovno znanim galeristom Leom Castellijem ob njegovem septembrskem obisku v Trstu.
Ameriška umetnost je v tem trenutku najvažnejša umetnost, morda je za nas z raznih vidikov predaleč, s pomočjo izvedenca kakršen je Castelli pa mislim, da nam bo uspelo pripraviti še kakšno razstavo posvečeno velikim imenom. Leta ’97 naj bi z njegovo pomočjo v Trst pripeljali Lichten-steina.«
straktnosti navkljub, zelo blizu današnjemu ljubitelju umetnosti, poslužuje se namreč likovnih govoric, ki so del našega vsakdana, sveta reklame, vse to, kar priteguje pozornost današnjega človeka.«
Z novo razstavno pob-tiko poskuša vaš muzej prekoračiti meje provin-cializma na področju likovne umetnosti in zadihati v mednarodnih razsežnostih.
»To je v bistvu naloga, ki smo si jo zadali. Ko so
Kako bi torej označila vlogo Revoltelle?
»Kljub temu da šmo se na sceni prikazali med zadnjimi, mislim, da lahko postane Revoltella važen muzej sodobne umetnosti na vsedržavni ravni, da se z njegovo pomočjo Trst spremeni v središče letnih največjih ponudb na področju sodobne umetnosti.«
Kako bi se lahko mesto še drugače obogatilo s posebno vlogo muzeja?
»Mislim, da je mestno kulturno življenje kar ži-
vahno. Revoltella lahko k temu še kaj doda, na primer tako, da poskrbi, da ostane zanimanje za sodobno umetnost vedno živo. Tega ni mogoče doseči samo z razstavami, temveč tudi s prepletanjem umetniških zvrsti, s posveti, konferencami, filmskimi projekcijami, s sistematičnim delom na temo sodobne umetnosti pač. V tem bi lahko njegova vloga pridobila tudi ekonomsko valenco. Ce se zgledujemo po mestih, kot sta Verona ali Ferrara, lahko opazimo, da gre za mesta, ki so imela velik doprinos od kulturnih dejavnosti. Razstave so bile pri tem samo spodbuda, da se sproži proces razvoja kulturnega turizma in da se torej koordinira različne turistične usluge. Seveda ne bo Revoltella rešil ekonomije Trsta, lahko pa pripomore k temu, da spremeni njegov izgled.«
Kakšen je bil vaš prvi vtis o Trstu, ko ste leta ’91 prišli na mesto ravnateljice, in kako gledate na življenje v mestu danes?
»Takrat sem se znašla na obrobju politične krize, kar ni olajšalo življenja niti muzeju. Revoltella je bil potisnjen v senco. Nasprotno prisostvujem danes velikemu zanimanju s strani občinske uprave in posredno torej tudi s strani mesta. Naši napori so priznani, naše pobude deležne pohvale, kar je za nadaljevanje dela zelo pomembno. Okoli sebe zaznavam klimo večjega optimizma in razpoložljivosti, pomislimo samo na srečanje z ljubljanskim županom, na pripravljanje skupnih pobud. Mnogokrat se vsi dobri nameni omejijo le na priložnostne besede, a glede na tržaške izkušnje na tem področju, mislim, da je že to, da prihaja do tovrstnih srečanj in da se načenja poglavje sodelovanja, zelo pozitivno. Ko sem prišla iz Gorice na svoje novo delovno me-
sto, me je takratna tržaška klima resnično prizadela. Prihajala sem iz mesta, kjer sem veliko sodelovala s slovensko stvarnostjo in sem si pričakovala, da bo to sodelovanje v Trstu še večje, glede na to, da gre za večje mesto.«
Kako bi lahko Trst še drugače opravljal vlogo posrednika?
»V Trstu vidim potencialnega akterja za vse dejavnosti, ki zadevajo komunikacijo med narodi. V to mislim, da lakho vključujemo tudi likovno umetnost. Sploh odkrivam, da ni tovrstna umetnost izgubila svojega potenciala. Pred desetimi leti je bil vsesplošno razširjen občutek, da bodo novejše komunikacijske in umetnostne zvrsti prerasle in izpodrinile omejenost umetnikovega navdiha, danes pa smo priča navdušenju nad sperimentacijo, ne samo s tehnologijo, temveč tudi s čopičem in barvami.«
Torej ne soglašate s Ca-stellijevo izjavo, da se danes na področju umetnosti ne dogaja nič novega in da moramo čakati na začetek novega ciklusa?
»Ne verjamem, da danes ne razpolagamo več z novimi idejami. Sama sem zelo pozitivno presenečena nad idejami u-metnikov. Tudi sam pogum biti umetnik danes v današnji družbi je lahko zelo hvalevreden. Morda si novosti niso še utrle poti. Ce se Castelli nanaša na velike umetnostne tokove, se seveda strinjam z njim, tudi sama ne vidim tokov razsežnosti kot je lahko bila pop art v sedemdesetih letih. Kljub vsemu pa verjamem, da živimo v kreativnem obdobju, ki se morda razlikuje od tistih, ki so do sedaj zaznamovali umetnostno zgodovino, po tem, da ni današnje umetnostno ustvarjanje osredotočeno na en sam tok, temveč da je razčlenjeno v mnogotere raznolike manjše potočke...«
Velika razstava Moorovih del
Poleg kipov so no ogled še slike
Marko NValtritsch
Tudi v Benetkah in tudi če imaš na razpolago veliko denarja, ni tako enostavno vsako leto prirediti odmevno razstavo, ki bo v pol leta privabila več sto tisoč obiskovalcev. Treba je najti pravo razstavo, pripravljati jo kar nekaj let, pa boš imel uspeh. Tako nekako je pred nekaj leti novinarjem govoril eden od odgovornih v muzeju Grassi, ko so ga spraševali, kakšne razstave pripravljajo po nekaterih, ki so bile zelo odmevne. Brez dvoma prav to botruje dejstvu, da v tem muzeju, ki je v pičlih desetih letih upravičil svoj obstoj, že več časa pripravljajo razstavo o grški kulturi v Sredozemlju, na zahodu Grčije, za katero so nekateri menili, da bo vidna že letos.
Beneška ponudba pa se seveda ne omejuje na muzej v palači Grassi. V tem čudovitem in enkratnem mestu je vselej cela vrsta razstav, od tistih velikih v doževi palači, v palači Correr, v palači Ca Rezzonico, da omenimo samo nekatere, pa do tistih v majhnih gelerijah, knjižnicah in nekdanjih umetniških šolah. Vrh vsega so tam letos priredili tudi znameniti bienale, ki je prav letos praznoval svojo stoletnico. Trume turistov, domačih in tujih (tem so se v zadnjih letih pridružili tisti iz vzhodnoevropskih držav, ki prej dolga leta sem niso mogli), polnijo ne le ozke beneške campielle, marveč tudi muzeje.
Pomembna kulturna in muzejska ustanova je tudi na otoku San Gior-gio. To je otok nasproti Trga sv. Marka, kjer je sedež prestižnega sklada Fondazione Cini. Gre za bogato znanstveno in kulturno fundacijo, ki prireja simpozije na visoki ravni in občasno tudi pomembne razstave.
Ko se v tem predčasno jesenskem času z »vaporettom« približuješ otoku, lahko na veliki ploščadi pred baziliko Palladia, kjer pristajajo plovila, že od daleč vidiš tri velike kipe. Takoj boš vedel, za kaj gre, saj si se na otok namenil, da bi na njem obiskal antološko razstavo znamenitega angleškega kiparja Henryja Moora (na sliki ena od razstavljenih stvaritev). Veliki sivočrni bronasti kipi, ki so običajno na ogled v zelenih angleških parkih, te tokrat pozdravijo na ploščadi narejeni iz kraškega ter dalmatinskega kamna.
Henry Moore, živel je od leta 1898 do 1986, je največji angleški kipar tega stoletja in brez dvoma eden najbolj cenjenih v svetovnem merilu. Umetnosti se je pričel po-
svečati že v mladih letih in sredi dvajsetih let je dobil štipendijo, da obišče »kontinent«. Najbrž bi si takrat Moore želel štipendijo za Pariz, »dosejena« pa mu je bila štipendija za Italijo. Vendar pa prisiljene izbire ni nikoli obžaloval. Bil je v Rimu in predvsem v Toskani, v katero se je zaljubil. Ob poti domov ga je zaneslo še v Benetke in mesto ga je očaralo. V tistih letih je, kot veliko angleških in drugih umetnikov, bil odločno na strani španskih republikancev, ki so se borili proti Francu.
V Benetke se je vrnil po vojni, 1. 1948, na prvi povojni bienale. Člani žirije so bili soglasni: prisodili so mu prvo nagrado. S to je tudi njegova slava šla v širni svet. V kasnejših letih je dobil nagrade vsepovsod na svetu, in sicer na najbolj odmevnih razstavah. Njegova dela so prišla v najbolj znane svetovne muzeje. Veliko je potoval, zelo rad se ustavljal v Toskani, kjer si je izbral tudi svoj drugi dom. Beli marmor iz Carrare je tudi njega navduševal.
Doma pa je bil in seveda ostal na Angleškem. V mali vasi Perry Green, med Londonom in Cam-bridgem, kamor se je njegova družina preselila na začetku 2. svetovne vojne, ker so njihov prejšnji dom nemški letalci bombardirali, se je udomačil. Sčasoma je odkupil vseh deset starih hiš v tej vasici. Tu je nastala fundacija, ki nosi njegovo ime. Tu je danes največji muzej njegovih del.
Prav iz vasi Perry Green je prišla večina del, ki so sedaj razstavljena v prostorih Fondazione Cini na otoku San Giorgio v Benetkah. 79 kipov, 41 risb, 19 jedkanic, 3 tapisoni. Ne da bi šli na Angleško ali v razne muzeje posejane po vsem svetu, v Benetkah dobimo pravo sliko o velikem delu angleškega kiparja, ki so ga navduševali bodisi veliki Michelangelo kot tudi neznani kiparji predkolumbijske dobe. Marsikatero njegovo delo nas spominja naokro-gle kipe, ki smo jih lahko videli na razstavah predkolumbijske umetnosti. V fundaciji Cini so se za priredbo razstave odločili tudi zaradi tega, ker so Benetke z nagrado na bienalu L 1948 bile odskočna deska tega velikega umetnika in tudi zaradi tega, ker je prav v častitljivi dvorani te fundacije leta 1952 Henry Moore imel znameniti govor, v katerem je označeval vlogo kiparja v sodobni družbi.
NA KRATKO
LIKOVNA UMETNOST / POGOVOR Z ATTILO F. KOVACSEM
Nagrade torontskega filmskega festivala
TORONTO (AFP) - Najvišjo nagrado torontskega filmskega festivala, ki je letos praznoval 20. obletnico, je dobil zadnji film francoskega režiserja Claudea Chabrola La ceremonie. Nagrada občinstva je pripadla nizozemski režiserki Mar-leen Gorris za film Antonia's Line, mednarodna žirija pa je kot najbojša proglasila filma Eggs, norveškega režiserja Brenta Hammerja in Deso-lation Angels Američana Tima McCanna. Med prikazanimi kanadskimi filmi je bil za najboljšega izbran Live Bait Bmcea Sweeneya. Na toron-toskem festivalu so med 7. in 17. septembrom prikazali 296 filmov, ki si jih je ogledalo veC kot 200 tisoC ljudi.
Slovenci na mednarodnem bienalu ilustracij
ŠENTILJ - V izbor 300 najboljših ilustratorjev iz vsega sveta na letošnjem 15. bienalu ilustracije v Bratislavi se je poleg osmih že uveljavljenih slovenskih avtorjev uvrstila tudi novinka - slikarka Mirna Pavlovec. Mednarodna žirija je izbrala 5 njenih ilustracij (eno objavljamo) iz knjige za otroke Zlate VokaC vesele zgodbe o vampirjih, ki je lani izšla pri založbi Aristej. PR
VLADA REFUILIKE SLOVENIJE
bil Ml SRpublik
Nagrajenke in izbranke letošnjega natečaja Urada za žensko politiko in časopisa republika za kratko zgodbo ŽENSKI ZALIV so:
I.	nagrada (100.000 SiT)
Zgodba Zaliv boginje Bast, šifra Bast
II.	nagrada (80.000 SiT)
Zgodba Ženski pristan, šifra Suzana K.
III.	nagrada (60.000 SiT)
Zgodba Zgodba o Evi, šifra Andreja
Odkup v visini avtorskega honorarja:
1.	Zgodba Brez naslova, šifra Rumena vetrovka
2.	Zgodba Proculin, Šifra Mars S.Zgodba Pristan, Šifra ColniC
4.	Zgodba Zenski zaliv ali kako smo preživele nas mali Kolizej, šifra Modra
5.	Zgodba Katarina Ema, šifra Kerna S.Zgodba Strah, šifra Nives
7.	Zgodba Kaj se je zgodilo Selmini, šifra Selmina
8.	Zgodba Pot ob potoku, brez šifre
9.	Zgodba Moški zaliv, šifra Cista voda 10. Zgodba Ukradene podobe,
šifra Rumeni abonma
VeC o avtoricah in poteku natečaja bomo objavili 27. septembra, po javni razglasitvi, ki bo dan prej ob 18.00. uri v prostorih Gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani.
LJUBLJANA - Na razstavi Masonska dela; Železne slike v nedavno odprti galeriji Anonimus v Ljubljnani se slovenski likovni javnosti prvič predstavlja madžarski likovnik Attila F. Kovacs. Avtor, ki je doslej sodeloval že na številnih madžarskih in mednarodnih razstavah (med drugim na berlinskem Metropolisu leta 1991), je za galerijo pripravil dva sklopa del, in sicer starejših Železnih slik iz osemdede-tih let ter postavitev najnovejših del.
V	bistvu gre za svojevrsten interier z objekti, ki skozi ikonografijo prostozidarskega obreda tretje stopnje, ki vključuje soočenje s smrtjo, izpostavlja avtorjve osebne izkušnje s stanjem klinične smrti, ki jo je preživel v otroštvu. Na zelo množično obiskani otvoritvi v nedeljo je Kovacs z veseljem pristal na krajši pogovor.
Vaša razstava, s katero se prvič predstavljate v Sloveniji, izpostavlja vaše izkušnje, predvsem s smrtjo, in pa vaša raziskovanja prostozidarskih obredov.
V	Budimpešti sem imel na to temo razstavo v galeriji
sem namreč imel tudi neke osebne probleme in nisem Čutil ambicij po ustvarjanju. Spet sem začutil energijo, potrebno za delo. Dve leti res nisem imel ambicij po razstavljanju, pa ne le zaradi osebnih problemov, paC pa tudi zaradi umetnostne srenje v Budimpešti, zelo zaključenega kroga ljudi, ki se mi je uprl. Gre za ljudi, ki se stalno med seboj prepirajo in medsebojno spletkarijo. Zelo slabe izkušnje imam. Gre za nekaj povsem drugega, kot lahko opažam tu. Tu je kulturno ozračje boljše. Morda sem prestrog, ampak na Madžarskem je mentaliteta krenila na na-
A. F. Kovacs v Anonimusu
A. F. Kovacs: Smoli, Medium, Large, 1995, mešana tehnika, 45 x 36 x 13 cm
Feszek. Obliko prostora, kjer sem razstavljal, sem s pomočjo črnih žametnih zaves spremenil. Le eno belo steno sem pustil prazno in nanjo razporedil objekte. Tu, v Ljubljani, lahko vidite nekaj teh objektov. Zgodba o samih izkušnjah pa je zelo dolga, predolga. Veliko bolje je, če o njej bereš iz kataloga. V njem je zapisano, da imam neke izkušnje...
Kakšen pa je Vaš odnos do obreda kot takega?
Celotno življenje je nekaj, kar je podobno obredu, včasih zelo dolgemu, vCasih kratkemu. VCasih je obred dolgočasen, ni nič posebnega, včasih pa se zdi resen.
Začel sem z raziskavami prostozidarstva, počasi je v meni zrasla ideja, da bi delal na tej temi, in iz tega kaj realizbal. Rezultati so bili vidni na razstavi v galeriji Feszek, ki sem jo poimenoval Tretja stopnja. Razumeti boste, zakaj. Ko namreč presežete tretjo stopnjo, v prostozidarstvu pomeni, da se srečate s smrtjo in jo premagate. ZaCnete novo življenje, ne sicer v fizičnem smislu, ampak v mentalnem, simboličnem. Istočasno s tem, ko sem začel delati na tej temi, sem si spet zaželel kontaktov z javnostjo, občinstvom, pred tem
paCno pot. Za umetnost se ne zanima nihče. Likovna javnost seveda obstaja, a gre, kot sem že rekel, za zelo ozek krog ljudi, iste osebe, ki jih lahko vidiš na vseh otvoritvah. Ne vem, morda je povsod enako.
Na primer tukaj.
Na primer tukaj? Morda je bolje nekje biti tujec in svari dojemati bolj površinsko kot doma. Morda te to lahko bolj osreči.
Vaša zgodnejša, kovinska dela iz druge polovice osemdesetih let vzpostavljajo neke vrste monumental-
Po pričevanju nekega sodobnika je prizorišče obreda prostozidarske ini-ciacije izglodalo takole: »Soba je bila povsem zakrita s temno dmperijo, posuto s srebrnimi kapljicami. Osvetljevalo jo je triintrideset majcenih plamenov s treh enajstora-mnih svečnikov. V ozadju sobe so bili trije Cmi stebri, vsak visok dva metra. Pred svečnikovim podijem so bile razbite opeke, povsod naokrog pa staro, odsluženo zidarsko orodje...« (iz kataloga ljubljanske razstave)
ne, herojske like, umeščene v sicer dehumanizirano, industrializirano okolje.
S temi slikami se je pravzaprav zaključha neka zgodba. Leta 1984 sem obiskal Transilvanijo, kjer me je šokiralo, ko sem videl star madžarski grad, ki ga je romunska oblast želela skupaj s pokrajino, v kateri je bil, uničiti. V tistem okolju je želela zgraditi elektrarno, in sicer tik poleg gradu. Vtis, ki sem ga dobU, je bil nadrealističen - videti star madžarski grad skupaj s tem fantomom industrijske proizvodnje, to je nekaj povsem izven časa in prostora. Takrat sem začel na to temo delati grafična dela, Transb-vanske krajine, hkrati pa tudi metalno pohištvo. Ugotovil sem, da se da na enak način, z bmšenjem in obdelovanjem metalne površine, z isto pripravo tudi slikati ati risati. Začel sem izdelovati te velike jeklene stike, ki so nekakšna bonična reakcija na konec družbe, ki je vzpostavljal socrealistični heroizem, izgradnjo novega sveta. Zatem se je situacija v tistem koščku sveta spremenila, in tudi ta moja ustvarjalna stopnja se je izčrpala, ker sem že vse, kar sem imel povedati, povedal.
Vojko Urbančič, Foto: Boštjan Doma
Barva noči
Color of Night, psihološki triler, distribucija: Fun Video, scenarij: Billiy Ray, režija: Richard Rush, igrajo: Bruce VVillis, Jane March, Lesley Ann VVarren, 121 minut
Psihiatri so že stari znanci filmski platen in na njihovo grozo se jih slej ko prej drži precej neprijeten sloves. Vsaj tako so namreC »premaknjeni« kot njihovi pacienti. Tudi Bill Capa (VVillis) je vse prej kot angelček med njimi, saj ima nad sabo vse filmsko potrebne stvari za Čustveno trpinčenega junaka. Ubožcu je namreC neka pacientka dobesedno pred očmi napravila samomor. PomoC poišče pri svojem stanovskem kolegu, a doticnega gospoda kmalu pospravijo na oni svet in Bill, ki sumi, da je morilec eden izmed prijateljevih pacientov, je primoran igrati vlogi detektiva in psihiatra. Za obvezen romantično -erotični dodatek filma poskrbi skrivnostna Rose (March), kljuC do uganke o skrivnostnih umorih. Namesto tegale predvidljivega dolgočasnega zmazka si od iste producentske hiše - Ci-nergi Productions - raje sposodite izvrstni Tombstone, Ce imate radi kavboje ali ne. Tombstone nima VVillisa, ima pa žaro Kurta Russla in Vala Kilmerja v zelo seksi izdaji.
a. p.)
Kako izgubiti nedolžnost
Losin’ it, pustolovski, scenarij: B.VV.L. Norton, režija: Curtis Han-son, igrajo: Tom Crui-se, John Stockwell, Shelley Long, distribucija: Fun Video, 93 minut
Kaj je delal Curtis Han-son, preden so ga zaceli hvaliti kot izvrstnega (čeprav tako izvrsten pa spet ni) režiserja bi-lerjev Roka, ki ziblje zibko in Divja reka? Kaj je delal Tom Crui-se, preden je švignil v najstniške glave kot ne-usbašni pilot Maverick v Top Gunu? Oba možakarja sta se udinjala pri strogo (pod) povprečnih filmčkih, kot je Kako izgubiti nedolžnost, in seveda Čakala na boljše Čase. Vsekakor so za Toma prišli prej (boljši Časi namreC) in so sedaj še precej boljši od Hanso-novih. V filmu nastopa še Shelley Long, ki je VVarholovskih petnajst minut slave dočakala v televizijski nadaljevanki Na zdravje! O filmu: prepričani, da je napočil Cas, ko morajo postati moški, se trije fantje podajo v Tijuano v Mehiko v upanju na divje noCno življenje in gostoljubnost lokalnih lepotic. Najmanj si med njimi prizadeva izgubiti nedolžnost prav Tom Cruise, saj je njegov junak nepoboljšiv romantik in se pravzaprav v Mehiko odpravi bolj kot peto kolo.
(L P.)
Najbolje prodajana otroška in mladinska literatura v izbranih slovenskih knjižnicah (v preteklem mesecu)
Na lestvici najbolj prodajane otroške in mladinske literature so še vedno Odvratne rime Roalda Dahla in MaCek Muri Kajetana Kovica. Prvič pa sta na lestvici novi otroški knjigi Svetlane Makarovič z naslovom Shovv strahov in Medena pravljica. Obe pravljici si bodo otroci lahko tudi ogledali na odrskih deskah, saj bosta uprizorjeni v Mestnem in Lutkovnem gledališču. Zelo brana je tudi knjiga Vitana Mala z naslovom Na rancu Veranda, ki pripoveduje o odraščajoči mladini, in je na višji stopnji osnovne šole predpisana kot obvezno domače branje. Ze kar dolgo se na lestvici pojavlja knjiga z naslovom Blazno resno popolni avtorice Dese Muck, ki govori o problemih, s katerimi se srečujejo pubertetniki.
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Gerlinde Ortner: Pravljice, ki so otrokom v pomoč, Mladinska knjiga, 1995
2.	Walt Disney: Najlepše zgodbe za otroke,
Založba Obzorja, 1991
3.	Šolska enciklopedija: Glasba,
Tehniška založba Slovenije, 1995
4.	Bojan Tihomir Arhar: Palčki, Zavod za šolstvo, 1994
5.	Maiy Hooper: Prva ljubezen, Mladinska knjiga 1995
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Alan Snov: Kako deluje pes, Mladinska knjiga, 1995
2.	Loma Hib: Baletni copatki, Mladinska knjiga, 1995
3.	Roald Dahi: Odvratne rime, Mladinska knjiga, 1995
4.	Babette Cole: Dr. Hov, Kmečki glas, 1995
5.	Svetlana Makarovič: Shovv strahov, DZS, 1995
Knjigama Libris, Prešernov hg 1, Koper
1.	Vitan Mal: Na ranCu Veranda,
Prešernova založba, 1993
2.	Reene Kayser: V gozdu in na travniku,
Tehniška založba, 1995
3.	Kajetan Kovic: MaCek Muri, Mladinska knjiga, 1995
4.	Oton ŽupanCiC: Mehurčki, Mladinska knjiga, 1995
5.	Antoine De Saint-Exupeiy: Mati princ,
Mladinska knjiga, 1994
DZS, Čopova 3, Ljubljana
1.	Antonie De Saint-Exupeiy:
Mati princ, Mladinska knjiga, 1994
2.	Kajetan Kovic: MaCek Muri, Mladinska knjiga, 1995
3.	Svetlana Makarovič: Medena pravljica, DZS, 1995
4.	Janez Jalen: Bobri, Mladinska knjiga, 1995
5.	Desa Muck Blazno resno popolni,
Mladinska knjiga, 1995
Pripravila: Aleksandra Zorko
IZRAEL / PO TORKOVI PREUSMERITVI LETALA
DOVRSKA VRATA / VETER ALI ČLOVEŠKA NAPAKA?
Iransko letalo je končno vzletelo
Dodatno zamudo je povzročila zamenjava pokvarjene naprave na letalu
Trajekt je nasedel le streljaj pred obalo
Potnikov niso izkrcali, ker niso v nevarnosti
TEL AVTV - Predstavniki izraelske vlade so včeraj odobrili vzlet v torek preusmerjenega iranskega boeinga 707. Letalo pa je Sele sinoči vzletelo iz izraelskega vojaškega letalskega oporišča Uvda v Negevu. Do zamude je prišlo, ker so morali v letalu zamenjati neko pokvarjeno napravo.
Ta zamuda bo še dodatno razburila teheranske oblasti, ki so še pred tem protestirale, ker Izrael vzleta ugrabljenega letala ni dovolil že v torek.
Ob tehničnem zapletu pa ni nobena skrivnost, da Izraelci poskušajo dobiti informacije o usodi Batia Arada, navigatorja izraelskega phantoma, ki so ga leta 1986 sestrelili nad Libanonom.
V Izraelu prevladuje prepričanje, da so pripadniki libanonskega Hezbolaha navigatorja izročili Iranu, zzato so zaslišali vse potnike iranskega letala.
Hlape čistilne kisline so zamenjali za bojni sirup
TOKIO - Čistilka stranišč je bila li, posebni vojaški oddelki za proti-kriva za preplah in štiri domnevne kemični boj pa so prečesali vse pro-zastrupitve na postaji tokijske pod- store.
zemne železnice Hačioži.	Oblasti so se namreč bale, da je
V straniščne školjke je namreč prišlo do novega atentata z živčnim izlila preveč čistilne kisline. Štirim bojnim strupom sarinom. V HaCio-potnikom so se zaradi hlapov začele žiju naj bi se skrival 37-letni Jasuo solziti očiti in s težavo so dihali. Hajaši, eden od najnevarnejših pri-Potnike na postaji so takoj evakuira- padnikov sekte Vzvišene resnice.
PARIZ - V Dovrskih vratih je v noči na sredo prišlo do nenavadne nesreče, ki že meji na farso. Svedsko-francoski trajekt Stena Challenger je baje veter zanesel iz predvidene smeri prav v trenutku, ko je zaplul v pristaniški kanal, tako da je nasedel v poldrugem metru vode na plitvinah le streljaj od Calaisa.
Za 172 potnikov (povečini Britancev) in 73 članov posadke se je začelo neskončno čakanje. Prvi poskus, da bi včeraj dopoldne ob plimi s pomočjo vlačilcev trajekt povlekli iz plitvine, se je izjalovil. Kapitan je prav tako odsvetoval, da bi potnike izkrcali, saj je bilo morje razburkano, bičal ga je dež, veter pa je dosegel hitrost 25 vozlov. Posadka je torej potnikom razdelila žimnice in oddeje ter jim dala na voljo mobitele, tako da so lahko telefonirali zaskrbljenim svojcem.
Kot je sporočila švedska ladijska družba Stena Sealink, ni bil nihče
od potnikov in članov posadke ranjen, prav tako ni poškodovan trajekt. Na njem je dovolj hrane in pijače, tako da je za vse poskrbljeno. Seveda bo ta zaplet družbo kar precej stal, saj jo bodo potniki zaradi zamu-
de skoraj gotovo tožili. Prav tako še ni pojasnjeno, kako je lahko veter s hitrostjo približno 25 vozlov zagnal na sipine težki trajekt, tako da nekateri ne izključujejo, da je prišlo do človeške napake. To bo morala vse-
kakor ugotoviti preiskava, za szdaj pa se vsi trudijo, da bi trajekt čim prej povlekli v globlje morje. Po treh vlačilcih je sinoči še četrtemu uspelo vreči vrv na trajekt, tako da utegnejo ladjo kmalu rešiti.
PAPEŽ KONČAL OBISK V KAMERUNU, JUŽNI AFRIKI IN KENIJI
■s

n" Jjpi'U’168MMHBHffiigMMHM
Ob koncu enajstega potovanja na afriško celino je Janez Pavel H. prosil za pomoč razvitih držav sveta
NAIROBI - Zadnji dan papeževega obiska na afriški celini so se jasno pokazale težave zaradi naraščajoče navzočnosti katoliške cerkve v Afriki, zlasti problemi v odnosih s pripadniki muslimanske vere. Nasprotja so prišla do izraza predvsem po tem, ko je zaradi pritiskov islamskih skrajnežev odpadlo načrtovano papeževo srečanje z muslimanskimi predstavniki v Tuniziji.
Papež se je v Keniji od Afrike poslovil z veliko mašo, med katero naj bi s petjem in plesom navzočih cerkev dokazala celini in svetu moč in čar katoliške vere, hkrati pa zaskrbljenost cerkve zaradi številnih afriških tragedij. Središče papeževe homilije bi predvidoma morala biti družina kot bogastvo duhovnih vrednot, ki ga je treba zaščititi, toda prvič po dolgem času sveti oče ni poudaril problema načrtovanja rojstva, čeprav je tudi Kenija med državami, ki se spopadajo s prenaglim naraščanjem števila prebivalstva.
Namesto tega je papež izrazil skrb zaradi težav pri uveljavljanju demokracije v Zairu (kjer je, podobno kot v Keniji, mnogo katolikov) in že desetletja trajajoče državljanske vojne v Sudanu. Končno se je papež še zavzel za prenehanje krvavih etničnih sporov v Ruandi in Burundiju.
Katoliška cerkev se je v zadnjih tridesetih letih v Keniji in sosednjih državah zelo okrepila, medtem ko je mu-
slimanska veroizpoved razširjena zlasti na vzhodu in severu celine. Preden se je včeraj zjutraj sveti oče poslovil od Afrike, je izrazil Zeljo, da
bi se odnosi med kristjani in muslimani izboljšali, »da bi vsi, ki verujejo v Vsemogočnega, sodelovali v korist družbe«.
»Iz srca Afrike je slišati krik vsem, ki lahko pomagajo. Tako imenovani jug sveta poziva sever, naj vztraja pri svoji odločitvi, da bo poma-
gal pri reševanju problema revščine, beguncev in gospodarske oziroma kulturne nerazvitosti. Večni razkorak med bogatimi in revnimi dr-
žavami sveta hudo ogroža svetovno ravnovesje,« je dejal Janez Pavel II., ki je tudi opozoril, da je solidarnost moralna dolžnost vseh ljudi in se ji ne smejo izogniti niti države oziroma celine, drugače bo sožitje med narodi vse bolj težko. »Reveži naj bogatim ne zavidajo njihovega napredka. Raje naj zahtevajo, naj ti prevzamejo odgovornost, ki jim jo nalaga privilegiran položaj, in upoštevajo etična pravila pri pravični razdelitvi svetovnega bogastva,« je izjavil Janez Pavel II.
Na letališču so se od papeža poslovili kenijski predsednik Daniel Arap Moi in 50 škofov iz različnih držav, seveda poleg navdušene množice vernikov. Pred odhodom je sveti oče izrazil zadovoljstvo nad obiskom Kameruna, Južne Afrike in Kenije, ki jih je ocenil kot tri etape duhovnega romanja med afriškimi narodi. V vsaki državi se je ustavil za dva dni.
O obisku je dejal: »Afrika je celina, ki si željno prizadeva doseči večje dostojanstvo in boljšo življenjsko raven. Opažam, da se Afrika neustavljivo spreminja, ljudje si zastavljajo vprašanja, ki si jih doslej niso. Sprašujejo se na primer, zakaj je njihov razvoj počasnejši in kako bi lahko spremenili sedanje razmere.« Zato je po papeževem mnenju bistvenega pomena, da jih razvite države v tem trenutku ne pustijo na cedilu.
VLADNA KRIZA V TURČIJI
Cillerjeva
ponudila
odstop
ANKARA (Reuter) - Turška predsednica vlade Tansu Ciller je v sredo ponudila odstop predsedniku Sulejmanu Demirelu. Cillerjeva je kot prva ženska na položaju voditelja turske vlade dolžnost prevzela leta 1993. Na včerajšnji tiskovni konferenci po koncu sestanka vodstva svoje stranke je izjavila, da bo skušala sestaviti novo vlado, ki naj bi nadomestila sedanjo, sestavljeno iz desnice in levice.
Njena izjava je zaenkrat glas j a med koalicijskima umirila nasprotja znotraj partnericama so se pojavi-vladajoCe koalicije, ki jo la pri vprašanju notranje sestavljata njena konser- varnosti in ekonomskih vativna stranka Prava pot reform, zlasti glede nacrta in socialdemokratska lastninjenja. Ministrska stranka. Poglavitna neso- predsednica Cillerjeva se
NOVICE
Bombni atentat v Budimpešti
BUDIMPEŠTA (APP) - Sef madžarske policije je včeraj povedal, da je bil v torek ponoči med eksplozijo peklenskega stroja, podtaknjenega v nekem avtomobilu, ubit jordanski državljan Nadži Avad, ki je po končanem študiju stomatologije ostal na Madžarskem in se ukvarjal z ilegalno menjavo denarja. Policija meni, da je bil Avad žrtev obračuna med Črnoborzijanci. Čeprav je eksplozija huje poškodovala poslopja v bližini parkiranega avtomobila, ni bil nihče ranjen.
Britansko-argentinski sporazum o falklandski nafti
BUENOS AIRES (AFP) - Uradni argentinski viri poročajo, da je britanska vlada potrdila sporazum o skupnem argentinsko-britanskem izkoriščanju naftnih virov na Falklandih. Sporazum, ki ga bodo uradno podpisali 27. septembra v New Yorku, so Britanci označili za »zgodovinski korak, ki bo po navezavi diplomatskih stikov med državama pripomogel tudi k razvoju boljših odnosov«. Britanci sicer priznavajo, da so bila »pogajanja težavna, vendar so v zadovoljstvo obeh strani dosegli sporazum, ki varuje britansko suverenost, hkrati pa dovoljuje medsebojno sodelovanje«. Podpisu sporazuma so najbolj nasprotovali prebivalci Falklandov, ker menijo, da pomeni argentinsko vmešavanje v britanske zadeve. Argentinski predsednik Me-nem (na sliki telefoto: AP) je člane svoje stranke že seznanil z vsebino sporazuma; povedal je, da bo Argentina dobila 33 odstotkov dajatev, ki jih bo za načrpano nafto na vzhodnem delu otočja morala plačati naftna družba, ter 50 odstotkov za nafto na zahodu otoka. Poudaril je, da bo o razmejitveni črti odločala posebna meddržavna komisija.
Ruandski begunci povzročili ekološko katastrofo
KINSASA (Reuter) - Zairske oblasti trdijo, da je priliv več kot milijona ruandskih beguncev v njihovi državi povzročil ekološko katastrofo, vredno tri milijarde ameriških dolarjev. Narodna parka v provincah Severni in Južni Kivu, ki sta dom redkim gorskim gorilam, sta bila doslej cilj dveh tretjin vseh turistov, ki prihajajo v Zair. Ruandski begunci, ki so se naselili v velikih umazanih taborih v okolici mest Coma in Bukavu, pa so sekali drevesa za gradnjo in kurjavo, lovili živali za hrano in pasli svojo živino na območjih, kjer je paša omejena. V ponedeljek se bosta sestala zairski zunanji minister Gerald Kamanda wa Kaman-da in ruandski minister za rehabilitacijo ter se pogovarjala o pospešitvi vračanja beguncev. Zai-re zahteva, da se begunci vrnejo še letos.
Zaradi nesoglasij je premierka ponudila odstop (Telefoto: AP)
že dolgo upira zahtevam po novih volitvah, ki prihajajo tako iz koalicije kot iz opozicijskih vrst. Svoje nasprotovanje predčasnim volitvam pojasnuje z dejstvom, da bi te utegnile resno ogroziti program stroge davčne politike, ki si ga je zastavila njena vlada. Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale novembra prihodnje leto.
Cillerjeva je izjavila, da »je treba oblikovati novo vlado v okviru demokratičnih tradicij, saj država
potrebuje rešitve, ne volitev«. Iz njenih izjav na tiskovni konferenci ni bilo mogoče razbrati, kako namerava rešiti vladno krizo. Morda bo Cillerjeva v kabinet povabila desnosredinsko Domovinsko stranko, mogoCe pa je tudi, da bo oblikovala manjšinsko vlado. Turški finančni trgi so se na novico o vladni krizi odzvali dokaj neugodno. Vrednost indeksa je padla za približno šest odstotkov, hkrati pa se je zmanjšala tudi vrednost turške lire.
ATENTAT NA JELCINOVEGA ODPOSLANCA V GROZNEM
Lobov za las ušel smrti
GROZNI (AFP) - Včeraj zjutraj je spodletel poskus atentata na Olega Lobova, posebnega odposlanca predsednika Jelcina v Čečeniji. V bombni eksploziji ni bil ranjen noben član ruske delegacije, v kateri sta bila poleg Lobova, sekretarja sveta za nacionalno varnost, Se prorusko usmerjena čečenska voditelja; nekdanji premier Salambek Radijev in Umar Avturkadov, vodja komiteja za nacionalno spravo.
Po izjavi bobovega tiskovnega predstavnika so bili v eksploziji na mostu čez reko Neftianka ranjeni najmanj trije ljudje, med njimi osebni stražar Nikolaja Fje-dorova, pomočnika mskega predstavnika v Čečeniji. Bomba na mostu je bila daljinsko vodena in ni bila skrita v avtomobilu. Eksplozija je skoraj povsem uničila most.
»Pot konvoja je bila vnaprej določena, zato ni mogoče, da bi do eksplozije prišlo zgolj po naključju,« je izjavo »dobro obveščenih virov« povzela tiskovna agencija, raške oblasti .pa atentata uradno še niso komentirale.
Lobov, ki je bil 25. avgusta imenovan za osebnega predsednikovega odposlanca v Čečeniji, je star 58 let in je eden od dolgoletnih Jelcinovih sodelavcev. Kot zagovornik trde roke se je zavzemal za rusko posredovanje v Čečeniji in ga pred kritiki v svetu za nacionalno varnost tudi zagovarjal. Njegovemu imenovanju na položaj predsednikovega odposlanca v Čečeniji so najbolj nasprotovali prebivalci čečenskih vasi, saj je Lobov že zaradi svoje zunanjosti simbol ruskega aparatčika.
Kljub prizadevanjem za končanje vojne, v kateri je bilo ubitih od 15 do 30 tisoč ljudi, so konec junija začeta
mirovna pogajanja pripeljala državo v položaj, ko ni mogoče govoriti ne o mira ne o vojni. Čeprav bi se morali v skladu z vojaškim sporazumom, podpisanim 30. julija, ruski vojaki umakniti iz Čečenije, uporniki pa izročiti orožje, drug dragega obtožujejo za nespoštovanje določil sporazuma. Rusi trdijo, da so Čečeni oddali le zastarelo orožje, čečenski uporniki pa opozarjajo, da Rusi odhajajo iz enega konca države, na drugem pa se vanjo vračajo.
Politična pogajanja so povsem zastala in od srede septembra je Čečenija bliže vojni kot miru. Ruska letala so nedavno bombardirala več vasi, čečenski uporniki pa čedalje pogosteje streljajo na ruske postojanke. »Položaj v Groznem se je v zadnjih dneh zelo poslabšal,« je v ponedeljek prebivalce čečenske prestolnice obvestil poveljnik ruskih sil.
RUSKO POLITIČNO PRIZORIŠČE JE BOGATEJŠE ZA ŠE ENEGA GENERALA
Gromov kot steber levosredinskih sil
MOSKVA (Reuter) - Boris Gromov, general, ki je popeljal sovjetske čete iz Afganistana, se je včeraj pojavil na ruskem političnem prizorišču kot voditelj stranke Moja domovina, ki upa, da bo na decembrskih voUtvah osvojila glasove sredinsko in levo usmerjenih volilcev.
Gromov, eden redkih generalov, ki sestavljajo volilne bojne načrte, je dejal, da si bo njegova stranka prizadevala za stabilnost, demokracijo in reforme »v prid državljanom, ne proti njim«. »V spodnji dom hočemo pripeljati ljudi, ki bodo okrepili sedanjo večino sre-dinsko-levega bloka,« je Gromov povedal na tiskovni konferenci. Gromov, spoštovan mož v oboroženih silah, se očitno želi postaviti v vlogo nosilca levo-sredinskih sil namesto Ivana Ribkina, predsednika dume.
Moja domovina je prejšnji teden Ribkinu odrekla podporo in izrazila dvom o njegovih voditeljskih sposobnostih. Nizki čokati general očitno izključuje možnost zavezništva z močnejšimi levo usmerjenimi strankami, kot so komunisti. »Računamo na tesno sodelovanje z vsemi levimi strankami, razen s skrajneži,« je dejal. Komunistična in Kmečka stranka, ki predstavljata zelo močna bloka v sedanji dumi s 450 sedeži, bosta verjetno prevladali v politiki levega krila tudi po decembrskih volitvah. Ni še jasno, kakšno vlogo bi v novi dumi lahko prevzela stranka Gromova, tudi če bi ji uspelo zbrati več kot pet odstotkov glasov, kolikor jih potrebuje za vstop v spodnji dom.
Gromov se v politiki tokrat pojavlja drugič, odkar je nadziral umik sovjetskih sil iz Afganistana pred šestnajstimi leti. Bil je namestnik notranjega
ministra pod sovjetskim predsednikom Gorbačovom in bil odpuščen po izjalovljenem državnem prevratu avgusta leta 1991. Ob boku je stal tudi nekdanjemu sovjetskemu podpredsedniku Nikolaju Rižkovu, ko je ta leta 1990 poleg Borisa Jecina neuspešno kandidiral za predsednika. Pod Jelcinom je bil imenovan za namestnika obrambnega ministra, letos pa so ga
»Radi bi zgradili središče za prodajo kitajskih izdelkov,« pravi kitajski veleposlanik. Vse od osamosvojitve baltskih dežel pred štirimi leti trgovinska izmenjava med državama narašča. Lani je kitajska trgovinska menjava z Latvijo znašala 27 milijonov ameriških dolarjev, z Estonijo 163 milijonov kron, z Litvo pa 13 milijonov litasov.
Gospodarstveniki načrtujejo povečanje trgovine. Po besedah Luana
premestili v zunanje ministrstvo, potem ko je kritiziral vojaško kampanjo v Čečeniji. Gromov, ki nosi odlikovanje heroja sovjetske zveze, je predstavil strankine vodilne adute, med njimi tudi ekonomista Stanislava Satalina in pevca Josifa Kobzona. Izrekel se je za ekonomske reforme in zatrdil, da nihče od strankinih kandidatov ne želi zavrteti časa nazaj. Hkrati je predložil strankin program v osmih točkah, ki sicer ni podroben, vendar bolj poudarja dolžnosti države do posameznika kot do reform v gospodarstvu.
Chunsenga, pristojnega za gospodarstvo, v Rigi načrtujejo gradnjo kitajskega trgovskega središča. Kitajska ima svoja veleposlaništva v vseh treh baltskih državah, zato si prizadeva za gospodarsko sodelovanje z njimi.
Zunanji minister Qian Qichen, ki se je marca letos mudil na večdnevnem obisku v Latviji in Litvi, je pokazal veliko zanimanje za trgovinsko menjavo, saj Baltik predstavlja most
Kar zadeva vojsko, je Gromov igral na odprte karte, tako da računa na njeno podporo, ki bi utegnila biti ključnega pomena zanj. Nezadovoljstvo v oboroženih silah naj bi bilo razlog za podporo vojske ultranacionalistični stranki Vladimirja Žiri-novskega na zadnjih volitvah decembra 1993. Moja domovina bi si prizadevala za več denarnih sredstev za vojsko, s čimer bi preprečiti »propadanje in sramotitev« oboroženih sil. Gromov je jasno povedal, da Moja domovina nasprotuje uporabi vojske v primeru notranjih spo-
med Zahodom in Vzhodom. Zato bi v tem delu Evrope lahko razvili kitajski center, iz katerega bi vodili trgovino z državami srednje in vzhodne Evrope. Predvsem se zanimajo na baltska pristanišča, ki tudi v hudi zimi ne zamrznejo.
Fengxiang je takšne načrte pojasnil z argumenti, da so kitajski izdelki cenejši od evropskih in bolj kakovostni kot ruski. Peter Pildegovics, ki je v latvijski vladi odgovoren za trgovino z Azijo, je dodal: »Baltik najbolj potrebuje vlagatelje, ki bi zgradili boljšo infrastrukturo v pristaniščih Klaipeda, Riga, Liepaja, Ventspils in Tallin. Kitajska nam je pri tem lahko v pomoč.«
Medtem ko se Kitajska zavzema predvsem
rov. Ko so ga vprašali, kako bo po njegovem mnenju glasovala vojska, je dejal: »Ne vem, vendar upam, da ne bodo pozabiti generala Gromova.« V vodstvih strank, ki se pripravljajo na decembrske volitve, se je pojavilo kar šest generalov. Najbolj opazna sta Jelcinov stari nasprotnik, nekdanji podpredsednik Aleksander Ruckoj, ki vodi stranko Država, in Aleksander Lebed, ki se je priključil Kongresu ruskih komunistov. Oba "bosta verjetno kandidirala na predsedniških volitvah v naslednjem juniju.
za gospodarsko sodelovanje, med drugim tudi za uvoz lesa iz baltskih držav, si Estonija, Latvija in Litva prizadevajo za izboljšanje političnega sodelovanja. Pildegovics poudarja, da je Kitajska pomemben politični partner predvsem zaradi zapletenih odnosov z Rusijo.
Ker je Kitajska stalna članica Varnostnega sveta ZN, bi lahko odločilno vplivala v prid baltskih držav. Latvija in Kitajska sta navezali diplomatske odnose septembra 1991, vendar so po odprtju tajvanskega veleposlaništva v Ri' gi januarja leta 1992 kitajskega veleposlanika odpoklicali. Jeseni 1994, ko je tajvansko zastopništvo izgubilo status veleposlaništva, so se odnosi med Latvijo in Tajvanom uredili.
KITAJSKI VELEPOSLANIK HVALI SODELOVANJE PEKINGA Z BALTSKIMI DRŽAVAMI
Latvija je »okno, odprto proti severu in zahodu«
Trgovinska menjava med Latvijo in Kitajsko od osamosvojitve baltskih dežel vztrajno narašča
RIGA (dpa) - V glavnem mestu Latvije so nedavno prenovili kitajsko veleposlaništvo, tako da je zdaj soba kitajskega veleposlanika popolnoma bela, edina barvna popestritev v njej pa je rdeča zastava z rumenimi zvezdami. Po besedah kitajskega veleposlanika Wanga Fegxianga, ki to funkcijo opravlja že leto dni, bi lahko Latvijo primerjali z »oknom, odprtim proti severu in zahodu«. S to izjavo je namignil na besede ruskega carja Petra, ki je svoje okno proti Evropi prav tako odprl z Baltika.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Topovi se poslavljajo
ZN zadovoljni s potekom umika
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Predstavniki Združenih narodov so izrazili zadovoljstvo s potekom umika srbskega težkega orožja iz 20-kilometrskega območja okoli bosansko-hercegovske prestolnice. Do vCeraj dopoldne so bosanski Srbi iz prepovedanega območja umaknili 260 od 350 kosov težkega orožja.
Tiskovni predstavnik Unproforja polkovnik Chris Vernon je povedal, da modre čelade natančno nadzorujejo umik. »Orožje, ki ga ni mogoCe premakniti, bo nevtralizirano, pripadniki vojske bosanskih Srbov pa bodo morali uničiti vse orožje, ki je morda skrito,« je poudaril Vernon. ZveCer sta v Sarajevo prišla tudi poveljnik modrih Čelad na ozemlju nekdanje Jugoslavije, francoski general Bernard Janvier, in poveljnik južnega krila zveze Nato, admiral Le-ighton Smith. Visoka Častnika bosta skupaj preučila, kako poteka izpolnjevanje po-
gojev, ki so jih postavili bosanskim Srbom, nato pa se bosta odločila za nadaljnje ukrepe.
Veleposlaniki Severnoatlantske zveze so na srečanju v Bruslju ugodno ocenili umik težkega orožja in odprtje sarajevskega letališča, ven-darso izrazili dvome, da bo odstranitev topov iz okolice Sarajeva res pomenila tudi konec obleganja tega mesta. Kot trdijo nekateri viri blizu poveljstvu Nata, obstaja verjetnost, da bi Srbom podaljšali rok za umik orožja, vendar bi jim ponudili krajši rok kot dosedaj. Glede na optimistične besede tako iz Natovih
Francoski pripadnik mirovnih sil šteje težko orožje, ki ga umikajo Srbi (Telefoto: AR)
krogov kakor tudi krogov ZN pa je verjetnost nadaljevanja letalskih napadov na srbske položaje zelo majhna.
Skupna hrvaško-bosanska ofenziva na severozahodu Bosne še ni končana. Vojaški opazovalci ZN poročajo, da so premiki vladnih in hrvaških sil v smeri Banjaluke sicer počasnejši, vendar še niso končani. Tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu Aleksander Ivanko je dejal, da ima informacije o zmanjšanem
obsegu napadov, vendar ni mogel potrditi ustavitve ofenzive. Opazovalci so tudi potrdili premike novih Cet in opreme na bojišča, po Čemer sklepajo, da je trenutni predah namenjen okrepitvi enot. Bosansko-hercegovska vlada je od vodstva bosanskih Srbov zahtevala brezpogojno predajo njihovih enot v Banjaluki, kar pa so na Palah zavrnili. Varnostnemu svetu je sarajevsko vodstvo predstavilo pogoje, pod katerimi
bi vojska BiH ustavila napade na Banjaluko v zameno za demilitarizacijo mesta. Zaradi nadaljevanja ofenzive bo Rusija danes v Varnostnem svetu predstavila predlog resolucije, ki naj bi obsodila zadnje premike hrvaških in bosanskih sil. Bosanski Srbi medtem utrjejo svoje položaje južno in zahodno od Banjaluke, vCeraj pa so potekali tudi hudi topniški spopadi na območju preskrbovalnega koridorja v dolini reke Save.
HRVAŠKO POLITIČNO PRIZORIŠČE
Na predlog HDZ se je sabor razpustil
ZAGREB - Hrvaški parlament je vCeraj sprejel odločitev o svoji razpustitvi, zaradi Cesar bodo morali na Hrvaškem v 60 dneh izvesti nove volitve. Za predčasno razpustitev se je sabor odločil na predlog poslanskega kluba vladajoče stranke HDZ.
Po besedah Vladimirja Seksa so se za razpustitev odločili zato, ker je večje Število poslancev v zadnjih treh letih zamenjalo strankarske barve, zamenjala pa se je tudi demografska struktura prebivalstva na osvobojenih ozemljih. Čeprav so predstavniki opozicijskih strank glasovali za razpustitev, so hkrati izrazili nezadovoljstvo z razlogi, ki jih je navedla HDZ. V resnici naj bi vladajoča stranka ocenila, da ima v tem trenutku najveCjo možnost za prepričljivo zmago. Opozicija'meni, da bodo volitve pokazale, ah je imel Tuđman prav, saj bo Hrva-
ška prihodnje tri mesece brez parlamenta, prav v obdobju, ko bo treba sprejeti pomembne odločitve v zvezi z vojno v BiH, pogajanji o prihodnjem statusu te države ter vprašanjem zasedene vzhodne Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Pred odločitvijo o razpustitvi sabora je ta sprejel vse potrebne volilne zakone, v katere bodo vključili tudi včerajšnjo zahtevo Alije Izetbegoviča, da mora v hrvaškem parlamentu sedeti tudi predstavnik Bošnjakov oziroma Muslimanov kot druge naj-vecje nacionalne manjšine.
Gordana Go jak
Srbski vojaki pred Banjaluko upajo, da jih Miloševič ne bo pustil na cedilu (Telefoto: AP)
PRITISKI SRBSKIH NACIONALISTOV NA PREDSEDNIKA MILOŠEVIČA
Opozicija v Beogradu je na nogah
BEOGRAD - Slobodan Miloševič ostaja glavni ustvarjalec mirovne politike, ki naj bi jo izvajali bosanski Srbi,
Čeprav se srbski nacionalisti z njim ne strinjajo. Srbski predsednik je sprejel ameriški predlog, naj na pogajanjih zastopa interese bosanskih Srbov.
MiloševiCeva politika se je v zadnjih dveh tednih soočila s Številnimi neprijetnostmi: Natovimi letalskimi napadi na položaje bosanskih Srbov v okolici Sarajeva in bosansko-hrvaško ofenzivo na severozahodu BiH. Nekateri diplomati so napovedovali, da bo Miloševič prisiljen posredovati in bosanskim bratom pomagati, s tem pa bi bil mirovni proces v celoh onemogočen. Desetdnevna ofenziva na severozahodu BiH je skrčila srbsko
ozemlje v Bosni za 20 odstotkov, tako da so nacionalisti v Beogradu spet na nogah in vztrajno zahtevajo posredovanje. Miloševičev novi minister za zunanje zadeve Milutinovič pa je izjavil, da vojaški poseg sploh ne pride v poštev. Nacionalisti, ki so Miloševiča razglasili za izdajalca, so za danes napovedali javne proteste. Demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom v Beogradu so prejšnji teden privabile le nekaj sto ljudi, v nede-
ljo pa se je srbskemu patriarhu Pavlu pri molitvi za žrtve Natovih napadov pridružilo nekaj tisoč vernikov. Miloševič je medtem nekaj voditeljev bosanskih Srbov ožigosal za kriminalce, ki se bojujejo le zaradi lastnih interesov. Nacionalistična opozicija si z razprtijami spodkopava politično moC, srbski predsednik pa skuša onesposobiti tudi »trdo linijo« znotraj lastne stranke. Odslovil je voditelja srbske televizije, Ceš da je preblizu idejam bosanskih Srbov, spet pa skuša navezati prijateljske stike z zmernim opozicijskim voditeljem Vukom Draškovičem, zato mu je ponudil vstop v koalicijo. Anali-
tiki so prepričani, da »bi bilo to dovolj, da si Miloševič na svojo stran pridobi zmerneže v Srbiji, ki predstavljajo večino prebivalstva«. Srbski predsednik ima na voljo tudi zavidanja vredno število pripadnikov policije, ki oprezajo za znamenji upora med vojaki. Vendar pa, kot so ugotovili analitiki, se večina vojaških poveljnikov zaveda, da bosanski Srbi na severozahodu Bosne niso bili resnično vojaško premagani. Bosanski Srbi ozračje, ki so ga ustvarili Natovi letalski napadi, izkoriščajo le kot dober razlog za umik z ozemlja, ki bi ga tako ali tako morali odstopiti.
Jovan Kovačič / Reuter
BERLINSKI CENTER ZA ŽRTVE MUČENJA
FionaFleck/Reuter
BERLIN - Sedemintridesetletna mati treh otrok iz Bosne je potrebovala kar nekaj ur terapije, da je zmogla povedati svojo zgodbo. Njenega moža so ubili vojaki bosanskih Srbov, nato pa se je nad truplom znesla še srbska ženska iz njihove vasi. Oboje se je zgodilo pred njenimi očmi in očmi njunih otrok. Njo je posilila tolpa sedemnajstih srbskih vojakov.
Bosanska mati je ena od tristotih beguncev iz enaintridesetih držav, ki so jim pomagali v berlinskem Centru za žrtve mučenja, ustanovljenem leta 1991. Center ima sedež v berlinski mestni bolnišnici VVestend. Organiziran je kot dnevna klinika po vzoru podobnih preizkušenih centrov v Knbenhavnu, Londonu in Parizu, denar pa dobiva od nemške zvezne vlade in zasebnikov. Ustanovitelj centra je doktor Christian Pross, ki je izdal študijo o ravnanju nemških zdravnikov v obdobju tretjega rajha. Veliko zdravnikov je sodelovalo pri evtanazijah in prisilnih sterilizacijah ter zavrnilo nudenje pomoči preživelim iz koncentracijskih taborišč. »Nemogoče je bilo ustanoviti center za pomoč žrtvam holo-
kavsta, ker je bila to tedaj prepovedana tema. Tistim žrtvam ne moremo več pomagati, lahko pa pomagamo ljudem s podobnimi travmami,« je izjavil Pross, ki center tudi vodi. Nekateri njegovi sodelavci so obiskali centre za pomoC žrtvam holokavsta v Združenih državah Amerike, na Nizozemskem in v Izraelu. Pred petdesetimi leti so zdravniki v teh državah razvili prve tehnike pomoči hudo prizadetim pacientom. »Ena od naj-vecjih težav je, da žrtve mučenja s težavo govorijo o svojih travmatičnih izkušnjah,« je povedala psihoterapevtka Sibylle Rothkegel. Celo na pogovorih za pridobitev političnega zatočišča žrtve kljub strahu, da bi jih vrnili domov, kjer bi jih oblasti preganjale, tujcem težko zaupajo svoje travmatične izkušnje. Pogosto pa prošnje prav zaradi tega zavrnejo. Le malo žrtev mučenja se je samih zateklo po pomoC v center. »Priporočijo nam jih zdravniki, nekatere med njimi sliši kričati med spanjem in jih k nam pošlje osebje begunskih centrov ali rojaki žrtev,« je dodala Rothkegelova. Celo ko pridejo sami po pomoC, si zdravniki, psihoterapevti, terapevti, ki zdravijo z
umetnostjo, maserji in socialni delavci centra šele po dolgem Času pridobijo njihovo zaupanje. Kar nekaj Časa je trajalo, da jim je 28-letna Iračanka povedala o izkušnjah v zaporu, kjer je preživela osem let. Zaprli so jo pri sedemnajstih letih, ko se je pridružila komunistični stranki. NekoC je bila kar štiristo dni v samici. »Na začetku je mislila, da je njena samica nad hlevi. Sele pozneje je spoznala, da to niso biti glasovi živali, temveč glasovi mučenih ljudi,« je dejala Rothkegelova. Od besa je škrtala z zobmi, ko sta s sodelavko, socialno delavko, zapisovati grozo, ki so jo preživeti njuni pacienti. Žrtve so tepli, jih obešali za roke, dokler jim niso poCile kite, ali pa so jim roke skočile iz ramenskih sklepov. »Nekemu moškemu so v Siriji skozi elektrodo, pripeto na spolovilo, spustili tako močen tok, da se je v celici tresel še ure,« je povedal pacient Ahmad. »Ze dve leti nima spolnega poželenja, kar je za moškega zelo ponižujoče.«
»Nekega moškega so v Iraku moCno tepli po podplatih in mu v krvaveče rane vtrli sol, tako si ni upal veC hoditi. Dati smo mu oblazinjena obuvala in ga
postopoma z dobrikanjem prepričali, da je vstal z vozička,« je povedala Rothkegelova.
Največ žrtev, ki jim pomagajo v centru, je Kurdov iz Turčije, Iraka in Sirije. Veliko je tudi bosanskih Muslimanov, nekdanjih zapornikov koncentracijskih taborišč, nekaj pa nekdanjih oporečnikov iz Nemške demokratične republike. Drugi prihajajo iz Sirije, Romunije, Indije, Libanona in Tunizije. »Veliko pacientov potrebuje medicinsko oskrbo, vsi pa potrebujejo pomoC psihologa, saj se žrtve mučenja pogosto pritožujejo zaradi psihosomatskih motenj,« je rekla Rothkegelova.
Mučenje je le redko način, s katerim iz žrtev izvlečejo podatke. »Je sredstvo, ki ga pogosto uporablja in dovoljuje država, da bi zlomila Človekovo samoobrambo.« je rekel Ahmad. »Pogosto krvniki svojim žrtvam govorijo: 'Moje delo je, da te uničim. Pustil te bom živeti, vendar ne boš veC človek. Tvoja duša bo mrtva.’« V številnih državah je mučenje sredstvo, s katerim odstranijo politične nasprotnike, ne fizično, temveč jih s fizičnimi poškodbami prisilijo, da
le še vegetirajo. Žrtve pogosto vrnejo v njihovo okolje kot opozorilo drugim.
Izkušnje pacientov so tako muCne, da elani osebja o njih razpravljajo pozneje in za prevajalce posebej organizirajo skupno terapijo. »Nekaj pacientov, ko so prišli k nam, zaradi depresij ni skoraj nikoli zapustilo svojih novih domov. Ne moremo pričakovati njihove popolne ozdravitve, opažamo pa izboljšanje,« je rekla Rothkegelova. »Skušamo jim pomagati, da presežejo svoje travmatične izkušnje, jim pomagati živeti z grozo in se vrniti k normalnemu življenju.« Vsi pacienti centra trpijo za tako imenovanim posttravmati-Cnim sindromom stresa. Ta povzroča stalno podoživljanje travme. Podobne težave imajo vojaki, ki so preživeli grozote vojne. »Pacienti so lahko že na poti ozdravitve, vendar je dovolj, da vidijo policijsko uniformo, ki jih spomni na travmo, in spet zapadejo v staro bolezensko stanje,« je povedala Rothkegelova. »Nekateri ljudje, ki so prestali mučenje, nam zagotavljajo, da bodo sposobni pozabiti hudo izkušnjo šele tedaj, ko bodo umrli.«
IZREDNI VRH EU NA MALLORCI
Unija šibkih državnikov
BRUSELJ, BONN - Doslej je državnim in vladnim voditeljem Evropske unije jasna le ena stvar za preživetje ob razširitvi EU in gospodarskih izzivih v prihodnjih letih bodo potrebne reforme. Kljub temu dejstvu pa pogoji za radikalno »zdravljenje« niso obetavni. Jutri in v soboto se bodo na Mallorci najbolj napadani in delno sprti vladni voditelji sestali na izrednem vrhu, na katerem nameravajo razpravljati o prihodnji podobi Evropske unije.
»Velikih dosežkov od tako Šibke skupine ne moremo pričakovati,« so svojo bojazen izrazili visoki diplomati v Bruslju. Gostitelju, Španskemu premiera Felipu Gonzalezu, so dnevi že Šteti. Skupaj s svojo socialistično stranko se je zapletel v toliko afer, da se je zameril večini svojih volilcev. Za pogajalsko mizo bo sedel tudi francoski predsednik Jac-ques Chirac, ki pa zaradi svoje sporne politike jedrskih poskusov s svojimi partnerji očitno ne govori več, saj je v odnosih med Parizom in novimi partnerji Evropske unije Švedsko in Avstrijo nastopila »ledena doba«. S tem je Chirac že poskrbel za eksplozivne razprave. Nasprotno pa želi nemška vlada o tovrstnih zadevah govoriti »le okvirno«. Prepirljivcem se pri-
družujeta tudi italijanski prehodni premier Lamberto Dini in britanski John Major, ki pa se nikakor ne sme približati Evropi, če želi ohraniti vsaj malo upanja v vnovično izvolitev svoje konzervativne stranke. Glede na Šibko sestavo voditeljev na Mallorci so vse oči uprte v nemškega kanclerja Helmuta Kohla »kot enega zadnjih velikih Evropejcev«, je izjavil eden od diplomatov v Bruslju. Kohl pričakuje predvsem, da bodo na Mallorci dosegli občutni napredek glede načrtovane vladne konference za reformo EU, ki naj bi se začela v prvi polovici leta 1996, v času italijanskega predsedovanja Evropskemu svetu. Njena vsebina Se ni jasna. »Vodilni misleci« med upravitelji držav - refleksijska skupina za pripravo vladne konference -
ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE
Pomembna tema srečanja voditeljev evropske petnajsterice,
ki se bodo jutri sestali na Mallorci, bo tudi vprašanje
širitve Evropske unije.	354 mil.
F! članice EU
gH države, ki so že ™ zaprosile za članstvo I I države, ki naj bi kmalu — zaprosile za članstvo
512 mil.r^n
KOLIKO PREBIVALCEV BO IMELA EU V PRIHODNOSTI?
1 Norvežani so na referendumih že dvakrat zavrnili članstvo v EU.
1 Švica je ustavila postopek za pridobivanje članstva v EU
se je v preteklih mesecih izogibala kočljivim vprašanjem, kot so: kako je lahko razširjena EU s približno 28 državami članicami še zmožna delovati? Kako je sploh mogoče plačati drage prilagoditve novih članic z vzhoda, predvsem v agrarni politiki? Kohl želi na Mallorci na vsak način načeti problem beguncev na območju nek-
danje Jugoslavije. Vlada v Bonnu je v preteldosti vedno vztrajala pri pravičnejši »porazdelitvi bremena« v EU, saj je Nemčija doslej sprejela že Štiristo tisoč beguncev, kar presega skupno Število v ostalih državah EU. Prav tako pričakuje, da bodo na konferenci načeli tudi temo pomoči EU za obnovo po rešitvi krize v Bosni. Nemška
vlada pa si je zadala še en cilj: vse odločitve glede reform in razširitve EU bodo morale biti kratke, jasne in razumljive vsem državljanom. Na vsak način se je treba izogniti Se enemu maastrichtskemu sporazumu s 189 stranmi besedil v nerazumljivem pravnem jeziku.
Gerd Reuter, Hans-Peter Hagemes / dpa
ŠPANIJA / AFERA »UMAZANA VOJNA«
Novi dokazi o krivdi socialistov
MADRID (Reuter) - Petkova novica španskega časopisa El Mundo o domnevni vpletenosti paravojaških milic v uboje pripadnikov baskovske teroristične skupine Eta je na površje prinesla nove dokaze o vpletenosti Španske socialistične vlade v »umazano vojno« osemdesetih let.
Vlada naj bi po navedbah časopisa že od začetka vedela za sodelovanje paravojaških milic pri umorih najmanj sedmih domnevnih pripadnikov organizacije Eta. Vlada je objavila, da bo parlamentarni komisiji dala na voljo dokumente o tem. Špansko vrhovno sodisče razpravlja o pristojnosti za sprožitev kazenskega postopka zoper ministrskega predsednika Feli-peja Gonzaleza. Premier naj bi ustanovil tajno skupino, osumljeno umora sedemindvajsetih domnevnih pripadnikov Ete v obdobju med letoma 1983 in 1987. Gonzalez je že zanikal vpletenost posebnih protiterorističnih skupin v umore, ni pa mogel preprečiti grozeče politične nevihte. Skandal utegne ogroziti njegovo trinajstletno vladavino. Jose Maria Aznar, pr-
vi človek opozicijske Ljudske stranke, je včeraj znova zahteval razpis predčasnih splošnih volitev, saj se »morajo v Španijo vrniti normalne razmere«.
Zaupne informacije naj bi El Mundo dobil do nekdanjega visokega častnika španske vojaške obveščevalne službe, ki je bil odpuščen zaradi kraje zaupnih dokumentov. Dokumenti, ki jih je dobil El Mundo, naj bi dokazovali vpletenost Gonzaleza v umore, španska vojaška obveščevalna služba pa naj bi jih prikrila preiskovalcem, ki jih je vodil sodnik vrhovnega sodišča Baltasar Garzon. Premier Gonzalez je tudi zanikal, da bi ga zaradi škandala izsiljeval nekdanji predsednik najveCje Španske banke Banesto Mario Conde, ki je obtožen zaradi ponarejanja.
NOVICE
AZIJA / SRAMOTA ZA OMIKANO ČLOVEŠTVO 20. STOLETJA
Bruselj obsoja »hinavsko« Chiracovo odločitev
BRUSELJ (AFP) - Francoski predsednik Chirac je z odločitvijo, da bo Francija tudi po 1. januarju 1996 izvajala nadzor na mejah med državami podpisnicami schengenskega sporazuma, hudo razburil belgijskega notranjega ministra Johana van de Lanotta, ki je Chiracovo odločitev označil kot »nesprejemljivo, celo hinavsko«. »Francija zahteva popravke v tistih točkah schengenskega sporazuma, ki se nanašajo na svobodno gibanje med državami EU. Njeno stališče je nesprejemljivo, čeprav Francozi svojo odločitev utemeljujejo s strahom pred novimi terorističnimi akcijami,« je v pogovoru za radijsko postajo RTBF izjavil van de Lanotte. Poudaril je, da Francozi »hinavsko prikrivajo pravi vzrok za takšno odločitev«. Prepričan je namreč, da imajo Francozi težave s trgovino z mamili, saj razmer v predmestju Lilla policija ne more več obvladovati, boji pa se tudi priliva mamil iz Nizozemske, na katero so Francozi že »večkrat pokazali s prstom«.
Evropski parlament ne bo ukrepal proti Franciji
STRASBOURG (Reuter) - Evropski parlament je včeraj znova obsodil obnovitev francoskih jedrskih poskusov, kljub temu pa se ni odločil, da proti Franciji sproži sodni postopek ali po pravni poti zahteva odlog napovedanih poskusov. Parlamentarci so z večino glasov podprti besedilo, s katerim »ostro nasprotujejo vsakršnim jedrskim poskusom in se zavzemajo za podpis sporazuma, ki bi jih prepovedal«.Francoskega predsednika so pozvati, naj se odpove načrtovanim poskusom na Mururoi, vendar niso podprti tožbe proti Franciji pred evropskim sodiščem. Španski minister za evropske zadeve je izjavil, da ministrski svet EU nima pristojnosti posredovati v zadevi. Poslanci so kljub temu predlagati sklic izrednega sestanka voditeljev držav EU, na katerem naj bi razpravljati o francoskih odločitvah, vendar je malo možnosti, da se bodo voditelji petnajsterice njihovemu predlogu tudi odzvati.
Petnajsterico zanima sodelovanje z Vietnamom
HANOJ (Reuter) - Evropska unija je v sredo opozorila komunistični Vietnam, naj obdrži tak tempo razvoja zasebne trgovine in industrije, kot ga je dosegel v preteklih letih. Podpredsednik komisije EU Manu-el Marin je dejal, da bi se moralo sodelovanje EU in Vietnama osredotočiti na nadaljevanje reform v državnem gospodarstvu in tako z bančnimi in finančnimi reformami ustvariti močan zasebni sektor. EU namerava v Vietnamu kmalu odpreti diplomatsko predstavništvo, v novembru pa ga bodo obiskati Se ekonomski strokovnjaki. Ti naj bi Vietnamu pomagati, da bi izkoristil možnosti, ki mu jih ponuja EU, zlasti tiste za ustvarjanje trga v Evropi.
Suženjsko delo azijskih otrok
Suženjsko delo v Aziji
Domnevno število otrok, ki so jih prisilili v suženjsko delo:
Nepal:
5,7 milijona
Pakistan:
8 milijonov
Indija: od 73 do 115 milijonov
Bangladeš:
2,8 milijona
Sri Lanka:
500.000
Tajska:
1,1 milijona
Kitajska:
5 milijonov
Filipini:
5,5 milijona
Indonezija:
2,4 milijona
APAA/m .1 Oastfilla
Človekoljubne organizacije navajajo, da je postalo suženjsko delo azijskih otrok prava rakasta tvorba, ki ji ni videti konca. NajhujSi je položaj na indijski podcelini, kjer sta Indija in Pakistan pravo leglo tega nečloveškega izkoriščanja otrok, ki za borne plače, včasih samo za stano-
vanje in prehrano delajo v nemogočih delovnih razmerah v tekstilnih in drugih obrtniških obratih. Suženjsko delo otrok v Indiji do neke mere ne preseneča, ker so tu otroci lastnina staršev, s katerimi brezpogojno razpolagajo, tako da jih v bistvu dajajo v najem brezvestnim delodajal-
cem. Bolj presenetljiv je podatek, da je kar 8 milijonov pakistanskih otrok v suženjskem delovnem razmerju. Islamski integralisti, ki postajajo iz dneva v dan glasnejši, se sploh ne menijo za ta pojav. Prav tako molčijo v muslimanski Indoneziji. Nedvomno pa je še najbolj prese-
netljiv podatek, da je celo v komunistični Kitajski kar 5 milijonov otrok v suženjskem delovnem razmerju. Seveda tu oblasti poskušajo s silo in s strogimi ukrepi zatreti ta pojav, a kot kaže brez večjega uspeha, ker se ta pojav s prehodom na tržno gospodarstvo neustavljivo Siri.
3 ^
ui </> <*■
fc E: “
Q z < O g z
Q m
P o
2
></>
Skoraj četrt milijona nemških mark za delnice
Denarje študentski, medtem pa Tribuna utegne prenehati z izhajanjem
LJUBLJANA - Čudna so pota, ki jih ubirajo misli in nacrti študentskih funkcionarjev, da o poteh, na katere pošiljajo denar, sploh ne govorimo. Tako sta v enem dnevu v javnost prišli dve tako protislovni informaciji, ki bi zacudih še tako površnega opazovalca dogajanja na Kersnikovi 4. Za kaj gre? Urednik Tribune Primož Zevnik je poslal elanom časopisnega sveta pismo, v katerem bije plat zvona, češ da obstaja nevarnost, da bo Tribuna kratkomalo nehala izhajati.
Pristojni na ministrstvu za šolstvo in šport naj bi bili namreč presodili, da študentska glasila Sloveniji niso potrebna, zato država ne misli več financirati izhajanja Tribune. Danes se bo zaradi tega sešel Časopisni svet Tribune, ki naj bi poskusil stvar rešiti, kolikor je seveda v moti njegovih elanov. Ob preverjanju informacij pri pristojnih na SOU smo izvedeli, da SOU ne namerava povišati dotacij za izhajanje revije, ker si tega ne more privoščiti, iz istega vira pa je prišla tudi informacija, da
obstaja predlog projekta, po katerem naj bi SOU postala dvoodstotni delničar nastajajoče komercialne televizijske postaje TV3. Dva odstotka delnic naj bi stala okrog 200 tisoč nemških mark, s tem vložkom pa naj bi, kot piše v razlagi projekta, dobili možnost kvalitetno se predstaviti ciljni publiki. Sicer so med lastniki TV3 Mohorjeva družba, Radio OgnjiSCe, Krekova banka, Gospodarski forum pri SKD; subjekti skratka, ki kažejo na desno oziroma katoliško provenienco bodoče televi-
zije. Postaja naj bi spodbujala etnični (sic!), kulturni in gospodarski razvoj Slovenije, zagotavljala pa naj bi program, ki naj bi bil v primerjavi s konkurenco bolj neposreden, objektiven, ponujal naj bi veC programov v živo, dobre nadaljevanke in filme. Dolgoročno naj bi bila torej "takšna naložba po mnenju predlagateljev projekta donosna. Ta trditev se ob podatkih, da se večina komercialnih televizij na Slovenskem otepa s težavami, zdi neresna. In če upoštevamo še medsebojno izključevanje donosnosti na eni ter varnosti naložbe na drugi strani, se upravičeno postavi vprašanje: zakaj raje ne kupiti treh ali štirih stanovanjskih enot manjše kvadrature in jih oddajati npr. mladim družinam, študentom, gostujočim profesorjem
ipd... Glede na cene najema stanovanj bi bila to nemara preudamejša poteza, pa še izkoristili bi priložnost narediti nekaj za materialni položaj študentov, za katerega naj bi si SOU tako zelo prizadevala.
Studentski minister za informiranje Jaka Repanšek je povedal, da se v okviru vlade zavzema za to, da SOU kot institucija najprej vzpostavi lastno produkcijo TV programa, kar naj bi bili dolžni omogočiti vsaj študentom AGRFT, Sele potem pa bi bilo smiselno razmišljati o kakršnihkoli povezavah ter možnostih za predvajanje tega programa. Za lastno produkcijo naj bi po Repansko-vih besedah obstajale tako prostorske kot tudi zakonske možnosti. Na to temo bo danes razpravljal študentski parlament. Antiša Korljan
Gibljive slike ali tiskana beseda - kakšna bo odločitev? (Foto: Barbara Reya)
GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE / KACIN VS GUTMAN
STRANKARSKA KRONIKA
Premier Drnovšek si jemlje čas za odločitev
Obrambnega ministra Jelka Kacina utegne spet doleteti interpelacija o njegovem delu
LJUBLJANA - »V zvezi z vašimi vprašanji, ki se nanašajo na vsebino sestanka, ki so ga včeraj imeli predsednik vlade Slovenije, obrambni minister in načelnik generalštaba Slovenske vojske, vam žal ne moremo dati nobenega odgovora. V vseh demokratičnih državah na svetu, tudi v Sloveniji, ni v navadi, da se o vsebini pogovorov, ki potekajo za zaprtimi vrati, obvešča javnost. Ministrstvo za obrambo dosledno spoštuje taksna načela in bo tako ravnalo tudi v prihodnje.«
Skop odgovor obrambnega ministrstva v zvezi s pisanjem o sestanku Drnovšek - Kacin - Gutman, ki ga je včeraj objavil del tiska, je tako potrdil vsaj osnovno informacijo, da se je omenjena trojica res sestala. Kakšne druge uradne informacije o primeru Gutman in omenjenem sestanku pa včeraj ni bilo mogoče dobiti, ne na uradu za informiranje ne v kabinetu predsednika vlade dr. Drnovska, tako, da poglavitni informator o vojaških zadevah še vedno ostaja Časopisje.
V vrhu generalštaba torej ne bo sprememb vsaj še toliko Časa, dokler predsednik vlade ne bo preučil argumentov obeh in razsodil v sporu Kacin - Gutman. To lahko sklepamo tudi iz odgovorov, ki sta ju v parlamentarni odbor za obrambo poslala predsednik vlade Drnovšek in predsednik države KuCan. Odbor ju je namreč prejšnji teden pozval, naj pošljeta svoje mnenje o tem, koliko predlagana kadrovska zamenjava in menjave nasploh vplivajo na obrambno usposobljenost Slovenske vojske. Po naših informacijah je predsednik KuCan opozoril na pristojnosti, ki jih ima po zakonu o obrambi, svoje mnenje pa bo povedal, ce bo to zahteval državni zbor. Premier Drnovšek pa je sporočil, da »zadeve še preučuje«. Slovenska nacionalna stranka pa medtem obrambnemu ministru Kacinu pripravlja novo preizkušnjo, in sicer interpelacijo o njegovem delu in odgovornosti. O razlogih zanjo bodo spregovorili na današnji tiskovni konferenci, slišati pa je, da mu bodo očitali predvsem srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom v Splitu.
Boštjan Lajovic
Bo ostal na čelu Generalštaba?
VELEPOSLANIK V RIMU / ZAPLETI PRI IMENOVANJU
Cigoj za kazen ne gre v Rim
LDS: Otroški dodatek bo zadoščal za škatlo plenic
LJUBLJANA - Trojica koalicijskih strank je po torkovem sestanku praktično že dosegla soglasje o spremembah zakona o univerzalnem otroškem dodatku. Kompromisni predlog je na včerajšnji tiskovni konferenci LDS predstavil glavni tajnik Gregor Golobic: 160.000 otrok, ki že dobivajo dodatek in ki naj bi z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka prejemali manjšo vsoto, bodo tudi od 1. januarja prihodnjega leta dobivali enake prejemke kot doslej. Dodatek vendarle ne bo univerzalen, saj naj bi bili iz kroga upravičenčev izključeni otroci iz družin, v katerih prejemki na družinskega elana presegajo 1,3 povprečne slovenske place. To naj bi bilo po nekaterih informacijah 10 do 15 odstotkov, po drugih pa le 8 odstotkov populacije. Morda najbolj zanimiv pa je podatek, da naj bi otroci enotno dobivali sedem odstotkov zajamčene place in ne 13,16 in 17 odsto-tokov, kot zdaj predvideva zakon. Po nekaterih izračunih naj bi to januarja prihodnje leto znašalo vsega 2.200 tolarjev. Celotna vsota, ki bo v proračunu namenjena za otroške dodatke, bo znašala nekaj veC kot 21 milijard tolarjev, kar pomeni približno sedem milijard tolarjev veC kot doslej. Nerešeno pa je ostalo vprašanje, kako se bo sistem spreminjal naprej. Ni torej še jasno, ali bo država skušala zagotoviti dodatek vsem otrokom ali pa bodo najbogatejši ostali izvzeti in se bo le zviševala vsota, ki je zdaj - kot rečeno - zelo nizka. Golobic je včeraj novinarjem povedal, da predstavnika LDS na zadnjih pogajanjih še nista imela mandata za podpis sporazuma, vendar sta menila, da je zadnji kompromis sprejemljiv. Liberalna demokracija sicer ni najbolj naklonjena zamisli o univerzalnosti, ampak še vedno zagovarja tezo, da bi dodatek moralo dobiti manj otrok, vendar v večjih zneskih. (T. S.)
Liberalna stranka: Tudi opozicija je odgovorna za posledice pnvatizacije
LJUBLJANA - Liberalna stranka meni, je dejal na včerajšnji novinarski konferenci Danijel
Malenšek, da je zgodbe o uspehu konec. Končala naj bi se s kolapsom slovenskega gospodarstva, ki bo ogrozil obstoj države in nacije. Franc Golja je dejal, da je Slovenija ze izgubila gospodarsko samostojnost. Stanje slovenskega gospodarstva je odraz ravnanja političnega vrha, neučinkovitost države pa je posledica njene fašizacije, je dejal predsednik Liberalne stranke Vitomir Gros. Nastavke za fašizem slovenska država že ima, saj je oblast zlorabljena, vse bolj pa se kažeta tudi neokorporativizem in velekapital, so menili predstavniki stranke. Po njihovem mnenju vladajoči režim zavaja javnost, ko prikazuje gospodarske rezultate z metodologijami, ne pa z realnimi ekonomskimi pokazatelji, pri tem pa je zlorabil tudi opozicijo, kar kaze sporazum o privatizacijski zakonodaji. Predstavniki Liberalne stranke zato menijo, da je skrajni Cas, da tako imenovana opozicija preneha delovati z vladajočim režimom v stvareh, kjer nima nikakršnega vpliva. S tem bi režimu, ki ničesar ne pove o pomenu prenominacije državnega dolga bankam v tolarje, manipuliranju z družbami za upravljanje ter vse številnejšimi skladi preprečili, da bi se še naprej skrival za demokracijo in za ob sodelovanju »konstruktivne opozicije« sprejetimi rešitvami v pluralnem Državnem zboru, je menil Vitomir Gros in dodal, da naj si režim sam plaCa zapitek svoje propadle »zgodbe o uspehu«. (B. P)
Golobic je še enkrat zatrdil, da so govorice, češ da naj bi morebitni kandidati te stranke na prihodnjih volitvah morali za uvrstitev na kandidatne liste plačevati velike vsote denarja, neresnične. Povedal je tudi, da prihodnjega vodje volilnega štaba še niso določili in da bodo uvodne priprave za predvolilne dejavnosti končane šele novembra. Koalicija bo v kratkem nadaljevala pogajanja o spremembi volilnega sistema, tako da bi predlog lahko vložili v parlamentarno proceduro ob koncu septembra. Za zdaj je usklajena samo pobuda o spremenjenem načinu izračunavanja mandatov iz ostankov glasov, ki naj po novem ne bi več favorizirala manjših strank na račun velikih.
LJUBLJANA - Slovenska vlada je v zadnjem hipu umaknila predlog za imenovanje diplomata Stefana Cigoja za novega veleposlanika Slovenije v Italiji. Cigoj naj bi v Rimu nasledil dosedanjega veleposlanika Marka Kosina, do odhoda na novo dolžnost v Italijo pa ga je formalno Čakalo le še »zaslišanje« pred elani odbora za mednarodne odnose ter ukaz o imenovanju, ki ga Podpise predsednik države.
Cigojev nastop pred odborom za mednarodne odnose je bil predviden za današnjo sejo, v začetku tedna pa je iz vlade prišlo skopo sporočilo, da je postopek ustavljen in da bodo predlog ponovno preučiti. Vlada je predlog zunanjega ministrstva za imenovanje Stefana
Cigoja obravnavala in potrdila na seji 3. avgusta, o veleposlanikih pa se je usklajevala tudi vladna koalicija, zato je umik njegove kandidature presenečenje predvsem za kandidata, dopušča pa tudi dvome o ustreznosti naše kadrovske politike Zadeva je še posebej ne-
rodna, ker je treba upoštevati Širši kontekst slovensko-itali-janskih odnosov, ki jih obremenjujejo tudi številni osebni zapleti. Spomnimo se le spora med Janezom Drnovškom in Lojzetom Peterletom glede deklaracije v Ogleju.
Medtem ko uradnih pojasnil o umiku Cigojeve kandidature ni bilo mogoče dobiti ne v vladi ne v zunanjem ministrstvu, neuradne govorice vladno odločitev že povezujejo z aktualnimi odnosi med Slovenijo in Italijo. Cigoj je namreč v zadnjem času nadome-
ščal Matjaža Jančarja kot pooblaščenca zunanjega ministra v pogovorih z italijanskim pooblaščencem De Franchisom. Diplomata sta se sestala 27. julija v Rimu, kar je bil hkrati tudi zadnji sestanek na tej ravni. Italija je po tem sestanku nekajkrat govorila o novih in za-
nimivih pobudah Slovenije, z izjavami ministra Thalerja o ločevanju optantske in manjšinske problematike ter uresničevanju Rimskega sporazuma pa je bilo nakazano, da utegne končno priti do premika v urejanju bilateralnih odnosov. Prejšnji teden je italijanska vla-
dna agencija AGI sporočila, da je prišlo na rimskem sestanku tudi do formalnega dogovora med pooblaščencema, kar so slovenski diplomatski viri označili za namerno italijansko dezinformacijo, s katero skušajo še dodatno zaplesti slovenske notranjepolitične razmere. Kljub odločnemu zanikanju pa se je na sestanku konec julija v Rimu vendarle zgodilo nekaj, kar italijanska diplomacija izkorišča v svoj prid, zato so se odnosi med državama v zadnjih dneh avgusta in začetku septembra spet
precej ohladiti. Kljub priložnostim ni prišlo do srečanja Agnelli - Thaler, Italija pa je prekinila tudi dialog na ravni ministrskih pooblaščencev in v Ljubljano poslala »le« vodjo oddelka za sosednje države. Z italijansko odposlanko se je pogovarjal državni sekretar Ignac Golob in ne Stefan Cigoj, kot bi pričakovali, kar podpira teorijo, da vlada s sestankom v Rimu ni bila zadovoljna. Posledica tega nezadovoljstva pa je po vsej verjetnosti tudi umik Cigojeve kandidature. Boštjan Lajovic
Stefan Cigoj sodi med najbolj izkušene in preverjene diplomate, ki jih trenutno premore slovenska diplomacija. V Italiji je služboval dvakrat: od 1973 do 1978 kot minister - svetnik ambasade SFRJ v Rimu ter od 1978 do 1982 kot generalni konzul v Trstu. Od 1985 do 1989 pa je bil veleposlanik SFRJ pri Svetem sedežu v Vatikanu.
RAI 1
6.30
9.30
9.45
11.30
12.25
12.35
13.30
14.00
15.45
17.50
18.00 18.15 -18.50
19.35
20.40
23.10
23.15
24.00
0.30
0.50
1.30
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Odprti prostor Film: Un giomo in Pretu-ra (kom.. It. '55, i. A. Sor-di, W. Chiari), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik
Film: II bandite galante (krim., ZDA ’50) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku (vodijo, C. Inse-gno, Mauro Marino, Lua-na Ravegnini)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Dok.: Velike bitke Dnevnik, zapiski, horoskop, vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Evropski kulturni magazine Aktualno: Sottovoce
RAI 2
6.35 7.50
8.45
11.30 12.10
13.00
13.40
14.15
15.30
15.35
17.20 17.25
18.10
18.35
18.45
19.45
20.20
20.40
22.30
23.30 0.05 0.05 2.15
Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete, vmes nan. in risanke Film: II nipote picchia-tello (’55, i. J. Lewis)
TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer - Končno prijatelji Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disneyl, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Film: Valdez il mezzo-sangue (pust. It. ’73) Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile - Oddaja o potovanjih Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Bersaglio innocen-te (krim., ZDA ’94, i. F. Deane, B. Yeager)
Nan.: Star Trek Dnevnik in vreme IP v košarki Nan.: Soko 5113 Variete: Separe
RAI 3
6.00
8.40 9.10
10.40
12.00
12.15
14.00
15.00
15.15
16.30
18.05
18.50
20.25
22.30
22.55
0.30
Jutranji dnevnik, vreme Dokumenti
Film: I tre volti della p aura (srh., It. ’63)
Dok:: Vrtnarstvo, 10.50 Naključni turist, Uffizi, Nagrada Italija ’95 Dnevnik
Film: A sangue freddo (krim., ZDA ’47)
Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Sport: raily, 15.20 Onda azzurra, kolesarstvo Dokumenti Nan:: Superman Vreme, dnevnik, deželne vesti, Blob Soup Film:Mani di velluto (kom., It. '79, i. A. Celen-tano), vmes sketcha La veglia funebre in Trave-stimenti (’54)
Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3, 23.50 The End Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme
RETE 4
7.20
7.45
14.00
15.15
17.10
18.00
20.30
22.35
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo della vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Amgela, il suo uni-co peccato era 1’ amore (dran., Kan. ’77)
Aktualbo: Perdonami TV film: Sherlock Holmes e il mistero del cro-cifero (krim., VB '91, i. C, Heston), vmes (19.00) dnevnik Nan.: Colombo Film: Riusciranno i no-stri eroi a ritrovare 1’ amico misteriosamente scomparso in Africa? (kom., '69, i. A. Sordi), vmes (23.30) dnevnik
Kil CANALE5
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Shovv
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Variete: Časa Castagna
	Nan.: La tata
	Otroški variete
	Dnevnik TG5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint
	Film: Poliziotto superpiii (kom., It. ’80, i. T. Hill, E. Borgnine, J. Gordon)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) noCni dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Paperissima sprint
ITALIA 1
6.30
11.30 12.25
13.00
15.00 15.45
19.30
20.00
20.40
22.40
0.45
2.35
Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco (i. M. Douglas) Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše, vmes risanke in Ciao Ciao Parade
Variete: Nati p er vincere Nan.: Classe di ferro, 17.45 California Dreams, 18.20 Acapulco Heat Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Appuntamento al buio
Nan.: Melrose Place (i. J. Bissett, J. Wagner)
Film: Solo contro tutti (dram., ZDA '93, i. L. Henriksen, T. Todd), vmes Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Baretta
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Nan.: Il mio amico fanta-sma, 21.25 Maguy
(£) MONTECARLO
13.30
20.35
j 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Fiori nella polvere (dram., ZDA ’41)
Film: Conan il distruttore I (i. A. Schvvarzenegger) m Variete: Tappeto volante
j RAI 3 slovenski	
	program
	Risanka: Filip
	Dnevnik
	Vrtec pri Sv. Ivanu
(T SLOVENIJA 1
	Otroški program: Jesenski veter
	Snorčki, ameriška risana nanizanka
	Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija
	Po domače, ponovitev
	Poročila
	Podoba podobe, pon.
	E. O’Neill: Dolgega dneva potovanje v noč, pon. 2. dela amer. drame
	TV dnevnik 1
	Otroški program: Ziv žav
	TV 101, 9. del ameriške serije
	Lingo, tv igrica,
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme šport
	Primer za dva, 2. del nemško-avstrijsko-švicarske nanizanke
	Nikar!, oddaja o prometu
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Žarišče
	Sova
	Alfred Hitchcock vam predstavlja, 9. del amer. nanizanke
	Severna obzorja, 11. del ameriške nanizanke
IT SLOVENIJA 2
13.00
15.45
15.55
16.45
17.15
18.00
18.45
19.15
20.05
21.05
22.55
00.35
Euronevvs
Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, pon. Tedenski izbor:
TV 101, 8. del am. serije Princ z Bel-Aira ameriška nanizanka 24., zadnji del Severna obzorja,
10. del ameriške nanizanke
Regionalni program Znanje za znanje: Učite se z nami Tok tok,
kontaktna oddaja Večer z...
Umetniški večer: Mojstrovine, 11. del angleške nanizanke
Ciklus filmov bratov Ta-viani: Kaos, 2. del italijanskega filma Umetniki za svet ob 50-letnici OZN
A KANALA
10.20
11.10
11.40
16.15
16.40
17.10
18.15
18.45
19.00
19.10
20.00 20.30
21.00
22.25
23.05
23.45
Luč svetlobe, ponovitev Benny Hill, ponovitev A-shop, spot tedna Spot tedna, A-shop Dance Session, ponovitev Karma, ponovitev Generacija transforme-rjev II, ponovitev A-shop
Vreme, risanka Luč svetlobe, 517. del Magnetoskop Dežurna lekarna, 43. del španske humoristične serije Kdo tam poje, jugoslovanska komedija Sirene, pon. 1. dela Kino, kino, kino Spot tedna
IB Koper
	Euronevvs
	Slovenski program: Chios, otok mistike
	Zamejski portreti: Pasquale Gujon Neva Lukeš
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Vesolje je...
	Gorska odiseja - Edvard Grieg, dokumentarna oddaja
	Orient Express, tv nanizanka
	Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan- na Giuricin
	Stanje stvari kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon
	TV dnevnik
	Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
OEEP Avstrijci 1
a	Otroški program
	Umor, je napisala, pon.
m	Baywatch
M	Vesoljska ladja Enterpri-
	ponovitev
	Ko je ugasnila luC
	Otroški program
	Vesoljska ladja Enterprise
	- nova generacija
	Baywatch:
	Igralnica na ladji
	Strašno prijazna družina:
	Budov obupan lov na de-
	kle
	Zlata dekleta:
	Klovn ali ne...?
	Iz dobrega gnezda: ■
	Obletnica poroke
	Pri Huxtablovih:
	Varuška Denise
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Hunter, Vietnamski sma-
	ragdi
	Cobra, 1. del: Pot v para-
	diž
	Max in Jeremie, franco-
	ska kriminalka, 1992
	Režija: Claire Devers
	Igrajo: Philippe Noiret,
	Christopher Lambert in
	drugi.
	Zgodba o dveh mestih,
	angleški film, 1980
	Strašno prijazna družina
	Dobrodošli v Avstriji
	ponovitev
	
imROF1 Avstrija 2	
11.50
12.50
13.00
13.10 14.25
15.10
16.00
17.00 17.05
19.00 19.30
20.00 20.15
21.10
22.00
22.30
23.00
23.50
Dežela planin, skozi deževni gozd in čez Ande Vreme Cas v sliki Rocky Mountains Doktor Trapper John:
Igre srcca, 1. del Umor, je napisala, serija Primer za psihiatra Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Sport
Zlati alpski trio. Alpski trio Tirol in njegove uspešnice Vera,
talkshcnv z Vero Rus-
swurm
Cas v sliki 2
Šiling
gospodarska oddaja Rumena zemlja, nagrajeni film o kitajskih kmetih Dobba vesoljskih poletov, 2 del:
Vrata v kozmos


Ili

■


■

■
■

■
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8,40 Kulturne prireditve; 8.45 Radio Most; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Šport;
18.00	Vroči stol; 19.30 Zdaj pa jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Komedija: 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 16.42 Tretja stopnica;
17.00	Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi;
23.00	Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30,
19.00	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar;
6..	30,Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen:
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo;
12.30	Opoidnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vođine kontaktni pr.; 2.1.00 Večerni glasb, izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.;11.30 Aktualnosti; 12.00 Bolto e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 V Jazz; 20.00 Prenos RMi.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8,15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 2.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7,40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11,20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13,00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Studentski pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultu rno-umetniški progr,.
Radio študent
8.00	RoboKaki: 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator);
17.00	Borzni parket; 19.00 TB: Chadbourne & J.C. Black; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure: Izštekani Zoran Prdin z gosti.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar;
8.00	Deželna kronika;
8.10	Pot v svet; 8.35 Pot-puri, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 16. del);
12.00	Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Bom in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (I. Žerjal); 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: S. Rahmaninov;
18.00	Portret Bojana Adamiča; 18.45 Orkestralna glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10,00 Matineja; 15.00 Rok z Vami: 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Rož - Podjuna - Žila.
TEČAJNICE
MENJALNIŠKI TEČAJI
20. september 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	84,70	85,65	11,92	12,22	7,74	8,25
A banka Koper	84,70	85,85	11,81	12,23	7,74	8,25
A banka Nova Gorica	85,00	85,95	11,92	12,24	7,80	8,25
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,10	86,70	12,00	12,50	7,70	8,40
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55*	84,90	85,70	11,95	12,20	7,65	8,10
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511*	85,08	85,50	11,94	12,10	7,83	7,88
Come 2 us	85,40	85,60	12,07	12,17	7,80	8,05
ret: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	85,00	85,70	12,05	12,25	7,50	8,10
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,43	85,49	12,08	12,13	7,98	8,03
Kompas Hertz Celje	85,50	86,10	12,08	12,20	7,75	8,00
Tel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	85,40	85,80	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 063/855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	85,50	85,90	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-/5, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	85,40	85,80	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	85,30	85,60	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	85,40	85,80	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 065/25711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	85,40	85,80	12,05	12,15	7,75	8,00
Tel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,35	85,70	11,95	12,25	7,55	8,10
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,20	85,65	12,00	12,15	7,65	8,00
Poštna banka Slovenije	84,60	85,60	11,15	12,15	7,00	8,05
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,45	85,53	12,09	12,11	7,90	7,95
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,25	85,39	12,02	12,09	7,90	7,98
^Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,50	86,10	12,10	12,20	7,97	8,03
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,35	85,55	12,10	12,15	7,80	8,20
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,69	11,80	12,20	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,40	85,50	12,06	12,10	7,85	7,90
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,20	85,75	12,05	12,20	7,72	8,04
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,25	85,65	12,05	12,25	7,80	8,10
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,20	85,38	12,01	12,13	7,88	7,99
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,36	85,50	12,09	12,11	7,90	7,94
SKB d.d.,***	84,10	85,80	11,90	12,25	7,55	8,05
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,20	85,50	12,07	12,12	7,90	8,00
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320*	84,80	85,39	12,00	12,22	7,70	8,13
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	84,50	85,70	11,88	12,20	7,60	8,10
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,42	85,48	12,09	12,11	7,90	7,95
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
20. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1578,00	1642,00
nemška marka	1065,00	1109,00
francoski frank	310,00	323,00
holandski gulden	950,00	989,00
belgijski frank	51,80	53,90
funt šterling	2443,00	2543,00
irski šterling	2495,00	2597,00
danska krona	275,00	286,00
grška drahma	6,60	7,00
kanadski dolar	1160,00	1207,00
japonski jen	15,20	15,80
švicarski frank	1315,00	1369,00
avstrijski šiling	151,40	157,50
norveška krona	244,00	254,00
švedska krona	222,00	231,00
portugalski escudo	10,20	10,70
španska pezeta	12,50	13,10
avstralski dolar	1194,00	1243,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,10
hrvaški dinar-kuna	265,00	295,00
		
__20. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1586,00	1636,00
nemška marka	1075,00	1103,00
francoski frank	311,00	322,00
holandski gulden	955,00	983,00
belgijski frank	52,00	53,70
funt šterling	2454,00	2539,00
irski šterling	2507,00	2602,00
danska krona	276,00	286,00
grška drahma	6,60	7,20
kanadski dolar	1165,00	1205,00
švicarski frank	1327,00	1362,00
avstrijski šiling	152,10	157,10
slovenski tolar	12,50	13,40
			
19. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
20. SEPTEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4794	1.4834	1.4874
funt šterling	2.2873	2.2943	2.3013
irski funt	2.3380	2.3450	2.3520
kanadski dolar	1.0864	1.0904	1.0944
nizozemski gulden	89.164	89.274	89.384
švicarski frank	123.36	123.46	123.56
belgijski frank	4.8521	4.8621	4.8721
francoski frank	29.033	29.093	29.153
danska krona	25.774	25.834	25.884
norveška krona	22.837	22.897	22.957
švedska krona	20.895	20.955	21.015
italijanska lira	0.9179	0.9219	0.9259
avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
španska peseta	1.1658	1.1698	1.1738
portugalski escudo	0.9568	0.9598	0.9628
japonski jen	1.4293	1.4308	1.4323
finska marka	33.470	33.550	33.630
			
/			1
B AUŠI K. A
V'
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 21.9.95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj ra DEM	8430	84.90
2.	Banka nudi podjetjem tudi moijiost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
i Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
Četrtek, 21. septembra 1995
21
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 181 z dne 20. 9. 1995-Tečaji veljajo od 21.9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
92,4983
1170,6488
400,3525
89,7851
2127,2098
2762,55660
2395,5606
8234,1478
7,5911
2236,6076
117,8142
7350,9531
1885,3729
79,0314
1725,4656
10165,8789
188,9160
122,1454
154,2668
96,3231
92,7766
1174,1713
401,5572
90,0553
2133,6106
2770,8692
2402,7689
8258,9246
51,3788
193,6718
7,6139
2236,6076
117,1687
7373,0723
1891,0460
79,2692
1703,6576
10196,4683
189,4845
122,5129
154,7310
96,6129
93,05449
1177,6938
402,7619
90,3255
2140,0114
2779,1818
2409,9772
8283,7014
51,5329
194,2528
7,6367
2236,6076
118,5232
7395,1915
1986,7191
79,5070
1735,8496
10227,0577
190,0530
122,8804
155,1952
96,9027
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21.9.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za l DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
l) BLAG/	KJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:				1,700,000	866,765	824,499	1,691,265
15	101.9392%	96.9312%	99,4862		170,000	83,053	81,097	164,150
t.u.LJANs.A Tečajnica bornega trga
st.; 178 Datum: 20. 9. 1995
LtltUAVA Sl OCI UCHANCL fC-
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.daf.(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpiai ponudba			Max	Min.	101X1 SIT
	tim	Mf.»*								
LEKC	800	(11.5.95)	11.750	,42-	20.9.	11.300	11.750	11.750	11.750	118
3RB	665	(13.6.95]	17.323	2,25	20.9.	17.200	17.220	17.8«	17.000	24.253
5AL	500	(2|(11.9.95l	19.655	1,18-	20.9.	19.520	19.650	19.930	19.430	3.735
m	1000	(24,2.95.)	35.506	,28	20.9,	35.060	35.150	36,200	35,040	74.208
			2333							
BI	10,0	2.(1.10.95)	103,6	,88	20.9.	103,2	104,0	103,6	103,6	179
1S01	8,0	5.(30.6.95)	102,5	,14	20,9.	102,5	102,0	102,5	102,3	2.274
1S02	9,5	9.11.4.95)	113,5	,30	20.9.	113,0	113,5	113,6	113,3	44.539
ISO«	5,0	4.(31.5.95)	92,5		13.9.	92,5	93,5			
El	7,0	5.(15.7.95)	97,2		19.9.	97,2	100,0			
ISLID	8,0	5.(30.6.95)	101,9	,06-	20,9.	101,9	102,3	102,0	101,8	637
5SL2D	9,5	9,11.4.95)	112,OA	2,66	20.9.	112,1	114,9	112,0	112,0	385
SKBl	10,0	4.11.11.94)	103,5	,35	20.9.	103,6	104,0	103,5	103,5	6.491
srn	5,0	3.130.6.95)	79,2		20.9.	75,0	82,0	80,0	78,0	1,195
		MIKViE								
8TBR	300	(21(28.7.95.)	13.583		19.9.	13.170	13.700			
)AD	10.000	11.6.94.)	131035	1,35	20,9.	129.700	130.300	136.000	128.000	60.931
7MD	1715“	(24.5.95.)	15.645	2,56-	20.9.	15.510	15.940	15.700	15.600	407
M		(10)	24.013	,89	19.9.	25.000	25,340	25.910	21.7«	456
MR		M	15.018	,12	20.9.	14.200	16.000	15.200	15.000	330
m	218	(30.3.93.)	10.520	3,48	20.9.	10.500	10.690	10.550	10.480	4.239
«R	200	(26.6.95.)	4,398	1,09	20.9.	4.240	4.299	4.488	4.221	18.016
im		(5)	81,8	,33-	20.9.	804,0	812,0	815,0	806,0	2.034
			21103!	S2H	3BS23					
KB1P	2750	122.6.95)	35.623	3,97	20.9.	35.500	35.800	36.000	35.310	13.572
’FNP		(1)	35,601*'		19.9.	32.100	39.000			
[MP	720	(25.5.95.)	10.904'	6,68	20.9.	11.050	11.860	11.240	10.650	1.254
IT		(D	42.626		19.9.	42.300	42.900			
IStlKMCM	tem	»UM«								
E2	12,0	4.(1.11.94)	99,4		12.9.	97,3				
IZG	11,0	4.(1.195)	103,5	,68	20.9.	103,4	104,2	103,5	103,5	1.552
M	12,0	7.(16.95)	102,5		15.9,	100,2				
TO	10,0	2.(16.95)	101,5		12.9.	102,0	104,8			
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	104,3	1,61	20.9.	104,5	105,5	104,3	104,3	173
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 178/95-20. 9. 1995
Vrednost. papir	3		enotni tečaj	% sprem	datum	povpras	ponudba	Max.	Min.	ioK
										
m			2.829	16,86	20.9.	2.750	3.490	3.000	2.750	1.978
GRDO	200	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	4.600				
HBR0	55	(1.6.95)	3.007	,09-	20,9,	3.000	3.150	3.050	2.9990	1,687
ER			2.085	4,25	20.9.	1.900	2.050	2.100	2.070	42
RDR0		(15.6.95)	10.000		18,9.	9.100	14.490			
RGSR			603,3	2,27	20.9.	600,0	606,0	610,0	599,0	1.175
	tefS	raisrrrrr	■UiU'T-							
ALDP			2.000		15.9.	2.001	2.290			
HBP0	320	(1.6,95)	3.000		13.9.	2,885	3.050			
KBP1						10.000				
KBPP.			26.M9	13,30-	20.9.	26.150	30.000	26.150	16.000	4.422
RGPO		(6)	1.082,0	20,20	20.9.	905,0	1.300	1.100	1.000	12
UBKC	360	(25,5.95)	4.677	2,13	20.9.	5.050	5.570	5.050	4.580	795
imiaHniK	71*1*1									
LOK	10,0	6.(1.4.95)	102,5	,99	20.9.	102,2	103,0	103,0	102,0	1.772
ML]0	10,0	6.(1.4,95)	102,9		15,9.	100,4	103,5			
OSMO	10,0	4.(1.9.95)	101,1		15,9.	101,0	103,0			
DLS0	10,0	4,(1.10.94)	102,5	,54	20.9.	101,7	103,5	102,5	102,5	719
3NM	11,0	3.(1.9.95)	103,0		19.9.	102,5	103,9			
OPO	10,0	7.11.8.95)	101,5		19.9.	102,1	103,4			
UBKK	8,50	2.115.4.95)	100,0		14.9,	80,0	110,0			
mo-	10,0	3.(1.4.95)	103,9	,47	20,9.	103,5	104,5	104,5	103,7	5.478
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM______
60 dnevni (v SIT) )0 dnevni |v SIT) 120 dnevni (v SIT)		94,1		19,4.			J		
		lii« •Mi							
BSB3 brez ral bona(l. 12.95)		97,2	,02	20.9.	97,2	97,5	97,4	97,2	2.9
delnak.bona(vSlT)NBS2		16.091	,74	20.9.	15.800	16.200	16.190	16.000	2.1
del nat. bona (v SIT) NBS3		3.980	2,09	20.9.	4.000	4.057	4,050	3.900	2.1
		atiEi							
BMT5		101,4		4.9.					
BMD5		96,0		5.9.	96,0				
BM5									
BVT5		100,9		18.8.					
BVD5		95,9		4.9.					
BV5									
SBI	20.9.95		prejšnji			d T		d%	
	1.225,23		1.215,76			9,47		0,78	
Vse pravice pridržane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo.v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RS11, SKBl, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega: (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2}-izplaCilo vmesne dividende; (3)-obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, la je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno demico; (10)<i dividendi bo odločala skupSC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. ■dividenta (delnice) v SIT,Ceni navedeno drugače; max. jnin-najvisji oz najnižji tečaj doloC. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
20.09.1995 ob 19. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4647	1.4650	1.4833	1.46202
JAPONSKA	jen	102.80	102.90	103.75	102.70
V. BRITANIJA	funt	1.5520	1.5530	1.5540	1.5460
ŠVICA	frank	1.1750	1.2015	1.2015	1.1735
FRANCIJA	frank	5.0560	5.0575	5.1003	5.0500
NIZOZEMSKA	gulden	1.6388	1.6398	1.6610	1.6387
ITALIJA	lira	1624.25	1625.25	1624.00	1602.00
BELGIJA	frank	30.190	30.210	30.550	30.190
AVSTRIJA	šiling	10.3125	10.3175	10.4500	10.3125
ŠPANIJA	pezeta	126.01	126.11	127.00	125.65
ŠVEDSKA	krona	7.1103	7.1103	7.1330	7.0645
NORVEŠKA	krona	. 6.4020	6.4090	6.4110	6.4110
DANSKA	krona	5.6760	5.6795	5.7440	5.7365
FINSKA	marka	4.3802	4.3852	4.42340	4.3852
PORTUGALSKA eskudo		152.51	152.69	154.50	152.40
IRSKA	funt	1.5865	1.5875	1.5875	1.5777
GRČIJA	drahma	235.24	235.87	238.76	235.38
KANADA	dolar	1.3590	1.3595	1.3638	1.3580
AVSTRALIJA	dolar	0.7562	0.7567	0.7611	0.7550
EVROPA	ECU	1.2742	1.2749	1.2744	1.2625
zlato	______________384.50 385.00
srebro	5.46	5.40	
			
			
20. SEPTEMBER 1995	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1609,440	—
ECU	—	2034,330	—
nemška marka	—	1086,140	—
francoski frank	—	315,790	—
funt šterling	—	2491,410	—
holandski gulden	—	969,720	—
belgijski frank	—	52,803	—
španska pezeta	—	12,701	—
danska krona	—	280,510	—
irski funt	—	2554,690	—
grška drahma	—	6,757	—
portugalski escudo	—	10,426	—
kanadski dolar	—	1181,670	—
japonski jen	—	15,540	—
Švicarski frank	—	1341,440	—
avstrijski šiling	—	154,410	—
norveška krona	—	248,640	—-
švedska krona	—	226,920	—
finska marka	—	364,290	—
avstralski dolar	—	1219,470	
		
19. SEPTEMBER 1995	V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,2500	10,7500
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	15,8000	16,6000
švicarski frank	849,0000	881,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	200,5000	208,5000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6320	0,6660
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	141,7000	148,3000
finska marka	230,5000	240,5000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	9,7500	10,2500
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 21. septembra 1995
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Kulturnica, Židovska steza 1
Danes, ob 17. uri: Nace Simončič:
VELIKI KIKIRIKI, za izven.
Veliki oder
Sobota, 23. septembra, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, za izven.
Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12. ure, informacije ob istem času po tel.: 314-962.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Danes, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za izven.
Predstava H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO je na sporedu: petek, 22. septembra, ob 19.30 za abon-Petek in izven;
soboto, 23. septembra, ob 19.30 za abo-a Sobota in izven.
-	v ma
-	v nma
Nedelja, 24. septembra, ob 18. uri: predpremiera: B. Kobal - G. G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA.
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel: 210 852.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Danes, ob 19.30 in 21.30:
CELICA, režija: Emil Hrvatin, sdenografija: Pepi Sekulič. Kostimografija: Alan Hranitelj. Dramaturgija: Aleksandra Rekar. Igrajo: Neda R. Bric, Damjana Černe, Petra Govc, Nataša Barbara Gračner, Olga Kacjan, Maruša Oblak, Marinka Stem, Željko Hrs, Uroš Maček, Robert Prebil, Pavle Ravnohril, Ivan Rupnik, Da-rio Varga, Sandi Pavlin.
SNG MARIBOR
Opera in balet
Danes, ob 19.30 v Veliki dvorani SNG: baletni večer DONAUBALLET 95.
AMATERSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE MARIBOR
Petek, 22. septembra, ob 20. uri na Malem odru SNG Maribor: krstna izvedba »spec-tacle arabe« ALAMUT.
PPG NOVA GORICA
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Peter Barnes: ZATON SONCA IN SLAVE, režija Dušan Mlakar;
-	Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA, režija Boris Cavazza (premiera 22. februarja);
-	Mary Chase: H AR VE Y, režija Vida Ognjenovič (premiera 17. aprila);
-	Robert M. Cossa: NONA, režija Osvaldo Bonet (premiera 30. maja);
-	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE, režija Bojan Jablanovec;
-	Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, režija Jaša Jamnik;
Vpis abonmaja poteka od 25. septembra do 9. oktobra v PDG, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica vsak delavnik med 8. in 12. ter 15. in 18. uro pri blagajni ali v upravi gledališča.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 23., ob 18. uri in nedelja, 24. septembra, ob 16. uri: B. Minolo: VILINCEK Z LUNE, igra za otroke, za izven.
CANKARJEV DOM
Petek, 22. septembra, ob 20. uri v Grajski dvorani v Murski Soboti - Premiera: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Produkcija Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj, v sodelovanju z ZKO Murska Sobota.
Emil Hrvatin: CELICA
-	politična premiera, Četrtek, 21. septembra, ob 19.30;
-	intimna premiera, Četrtek, 21. septembra, ob 21.30;
-	poslovna premiera, petek, 22. septembra, ob 21. uri;
-	sakralna premiera, sobota, 23. septembra, ob 19.30;
-	artistična premiera, sobota 23. septembra, ob 21.30.
Rezervacija in dvig vstopnic ter vse informacije v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, ali po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
Danes, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono. Koncert bodo ponovili jutri, 23. t.m., ob 18.00 (red B).
V nedeljo, 24. t.m., ob 21.00 - ponovitev koncerta v Vidmu v Palamostre.
Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Perno in Francesco Macedonio otvorili novo gledališko sezono.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in univerzi.
Grad Sv. Justa
V	soboto, 23. t. m., ob 22. uri »Dulcis in fun-do«, zaključna prireditev ob sklenitvi sezone. Vstop prost.
KOROŠKA
CELOVEC
V Mestnem gledališču bo danes, 21. t. m., ob 19.30 premiera opere »Cavalleria rusticana«. Ponovitev v soboto, 23. t.m., ob 19.30 .
BELJAK
Studijski oder: danes, 21. t. m., ob 20. uri premiera: Menubeln »An den Mann gebra-cht«. Ponovitev jutri, 22. t. m., ob 20. uri.
SELE
V	nedeljo, 24. t. m., ob 19. uri premiera igre »Ze, že, kaj pa poklic« v izvedbi Mladinske gledališke skupine KPD Planina.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V	nedeljo, 24. t. m., ob 14. uri bo v farni dvorani
kulturna prireditev s pevskim zborom društva slovenskih upokojencev Podjuna in har-monikašem Francijem Jejovškom.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
SKUC - PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Galerija SKUC že od samega zaCetka podpira mlade, se neuveljavljene ustvarjalce. Predstavlja jih v ciklu Prve samostojne razstave v Galeriji Skuc. Za leto 1996 bodo umetniki prvič izbrani na osnovi javnega natečaja. Prijavijo se lahko vsi likovniki, ki drugo leto Se ne bodo dopolnili 35 let. Prijava naj vsebuje:
-	kratko konceptualno predstavitev likovnega projekta (razstave), ki ga avtor
želi uresničiti v Galeriji Skuc,
- natančno biografijo,
-	fotodokumentacijo (opremljeno s podatki) najnovejsih del ali projektov,
-	kataloge, zloženke, vabila, druge podobne tiskovine (če jih avtor ima) in
opis prejšnjih projektov.
Prijave sprejemajo do 7. novembra 1995. Galerija Skuc bo izbranim umetnikom nudila strokovno in tehnično pomoč pri pripravi, uresničitvi, promociji in dokumentaciji projekta. Dodatne informacije: Galerija Skuc, Stari trg 21, Ljubljana. Tel&fax: 061/216540.
XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, ki ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 24. septembra, ob 19. uri v piranski Mestni galeriji. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure in v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču soli Monfort v Portotožu. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje, Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. se-ptemora, do 20. ure v Mesim galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču soli Monfort. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monfort.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Študijski center za raziskave in umsko zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine (Svetoivanski park)
V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Bonna« v izvedbi »Centro Donna«; ob 21. uri bo v gledališču Miela na programu gledališka predstava Lelle Costa.
Danes bo v
Slovenskem mladinskem gledališču
predstava
CELICA,
režiserja in teatrologa Emila Hrvatina.
GLASBA
SLOVENIJA
GLASBENI SEPTEMBER '95 VELENJE
Danes, ob 20 uri bo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega, Jenkova 4, koncert Komornega orkestra in solistov: Irene Grafenauer, flavta, Marie-Graf, harfa, Gorana Košute, violina, Črtomirja SiskoviCa, viola. Program:
A.	Part Tabula rasa za dve violini in orkester; E. Elgar Serenada za godala;
B.	Britten - Lacrimae (Reflections on a Song of Dowland) za violo in orkester; W. A. Mozart Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru KV 229.
MARIBOR
Jutri, 22. septembra, ob 20.uri bo v kazinski dvorani koncert Komornega orkestra in solistov ki danes nastopajo v Velenju.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
V petek, 22. septembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja, solist Miran Kolbl, violina.
Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakupa!
CAFE BELVEDERE. BLED
V	petek, 22. septembra, ob 21. uri bo v Titovi Čajnici nad Vilo Bled koncert-etno glasbe. Nastopa trio FLAMENCO SKETCHES: Denis Biason, kitara, Paolo dal Sacco, kitara, Umberto Trombet-ta Gandhi, tolkala. Flamenco Sketches je trio, ki ga navdihuje duh flamenka. Značilnosti njegove glasbe so akustična hispanska dimenzija, ritem in improvizacija.
ROCK FESTIVAL KAMNIK 95
V	petek, 22. septembra, se bo ob 19.-uri v kinodomu (pri KIK-u) začel letošnji rock festival Kamnik. Nastopajoči: It’s not for sale, BABY CAN DANCE,-Psyhopath, Regrat.
KOPER
V	petek, 22. septembra, ob 22., bo veliki oce Društva primernega in zmernega napratka M. Brecelj pripeljal na oder svojega kraljevstva, Mladinskega kulturnega centra, poustvarjaljce boljšega rocka in bluesa Sesdestih.
POSTOJNA
V	petek, 22. septembra, ob 20. uri bo z koncertom v postojnskem begunskem centru začela slovensko turnejo nizo-
zemska skupina ZOOL, katere glasba je mešanica vec zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio Student ter MKC Koper.
KRANJ
V petek, 22. septembra, ob 20.30 bo na gostniskem vrtu Pod marelo koncert jaz glasbe. Nastopil bo Jazz sekset TROUBLE MAKERS.
NOVA GORICA
Danes, ob 22.: RA VE v diskoteki KGB, bivši ODEON. Didžeji: Ritchie, Umek, Cverle.
LJUBLJANA
Jutri, 22. septembra, od 22. do 7. ure: RAVE v diskoteki DAKOTA-DC 3. Didžeji: Umek, Ritchie, Basstjan.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
FJK
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA.
GALERUA TIVOU
Osebne razstave nagrajencev 20. mednarodnega grafičnega bienala.
CANKARJEV DOM
V	galeriji CD je do 20. septembra na ogled razstava Josefa Albersa.
V	Veliki sprejemni dvorani je do 30. septembra na ogled razstavo tapiserij nemškega umetnika VVernerja Mollerja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovžka 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in laparstvo.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5
V	galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana BatiCa.
GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65
V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
Si
galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski ikar Kees van Eyck.
GALERIJA LOJZETA SPACALA. ŠTANJEL
V	galeriji je na ogled stalna razstava del, ki jih je Lojze Spacal podaril sežanski občini.
GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda.
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
V	galeriji je na ogled razstava risb in olj akademskega slikarja Barda lucundusa.
GALERIJA SKUC
V	galeriji bodo nocoj ob 20. uri odprli samostojno razstavo mladega fotografa Tomaža Gregoriča.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra KovaCa Rigoletto.
GALERIJA LA LA. Židovska 5
Razstava del slovenskih impresionistov.
GALERIJA LOŽA. Koper
V	galeriji je na ogled razstava Dušana TrSarja Skulpture v bronu.
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri bo na sporedu recital pianista Alessandra Cesara. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V	nedeljo, 24. t. m., t.m., ob 18. uri »Glasba iz časa koncila v Trentu«. Nastopa »II Virtuoso ri-trovo« - Margherita Guarino (sopran), Marco Gozzi (kontratenor), Roberto Gianotti in Armando Franceschini (tenor), Marco Baz-zoli in Giancarlo Guarino (bas). Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino.
ŠTIVAN
V	štivanski cerkvi bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri koncert pianista Riccarda Risalitija-Na programu Mozart, Beethoven in Schubert.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist.
Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
do 19.00 na ogled razstava
izkopanin antične Eble.
GORICA
Kulturni dom: do 8.10. bo na ogled razstava slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane.
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 ie vsak dan od 9.00
liniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
Kunstforum (Villacherstrasse 8/11): do 14.10 razstavlja Ah-met Oran.
Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
PLIBERK
Do 14.10 razstavlja Werner Berg.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: v petek, 22. t. m., ob 19. uri »Priče Časa -tretji večer v ciklu Približevanja«.
Grad RoZek: do 1.10 je odprta razstava slikarja B. Faschinga.
PASSARIANO	TINJ!
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Paso- Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
ŠAH / DVOBOJ ZA NASLOV POKLICNEGA SVETOVNEGA PRVAKA
Tudi šesta partija ni prinesla odločitve
Kasparov in Anand sta zaigrala zelo previdno
NEW YORK (dpa) -Festival remijev v dvoboju za naslov svetovnega poklicnega šahovskega prvaka PCA med branilcem naslova Rusom Garijem Kasparovom in Indijcem Viswa-rtathanom Anandom se nadaljuje. Tudi šesta partija teh dveh šahi-stov v New Yorku se je Po 28 potezah končala z remijem. Z belimi figurami je igral Kasparov, ki pa si ni mogel priigrati odločilnejše prednosti. Rezultat v dvoboju je sedaj 3:3, sedma Partija pa bo v četrtek.
Kasparov je prvič v tem boju za ubranitev naslova začel z belimi figurami s potezo e2 -e4, vendar s to otvoritvijo proti Indijcu ni bil Uspešen. V španski partiji tokrat ni mogel izvleci nobenih prednosti, tako da se je po 28 potezah odločil za remi. Pha velemojstra sta igrala zelo previdno, da ne bi prišla v pozicijske težave. Pri takšni enakovrednosti obeh finalistov bi lahko po rnnenju poznavalcev, ena sama »nepremišljena« poteza že pomenila ne le izgubo partije, temveč celo možnosti za zmago v boju za naslov.
Medtem ko se bo po enodnevnem premoru v Četrtek v 107. nadstropju newyorškega f^orld Trade Centra začela 7 od 20 partij dvoboja za naslov profesionalnega šahovskega prvenstva (PCA), pa svetovna zveza PIDE še ni določila kraja, kjer se bo odigral dvoboj za svetovnega prvaka PI-
DE. Konkurenčna zveza je namreC podaljšala rok za izbiro kraja, kjer se bosta za naslov PIDE pomerila- Anatolij Karpov in Gata Kamski, do petka, so sporočili s sedeža PIDE v Laussani.
Potek 6. partije: beli Kasparov - Crni Anand (španska partija): 1. e4, e5; 2. Sf3, Sc6; 3. Lb5, a6; 4. La4, Sf6; 5. 0-0, Sxe4; 6. d4, b5; 7. Lb3, d5; 8. dxe5, Le6; 9. Sbd2, Sc5; 10. c3, d4; 11. Sg5, dxc3; 12. Sxe6, fxe6; 13. bxc3, Dd3; 14. Sf3, 0-0-0; 15. Del, Sxb3; 16. axb3, Kb7; 17. Le3, Le7; 18. Lg5, h6; 19.Lxe7, Sxe7; 20. Sd4, Txd4; 21. cxd4, Dxb3; 22. De3, Dxe3; 23. fxe3, Sd5; 24. Kf2, Kb6; 25. Ke2, a5; 26. Tf7, a4; 27. Kd2, c5; 28. e4, remi.
KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠPANIJI
Peto Jalabertovo slavje
Francoski as spet zmagal in se bolj utrdil vodstvo na lestvici
LUZ ARDIDEN (FRANCIJA) - Francoski kolesar Laurent Jalabert je osvojil že svojo peto etapo na dirki po Španiji in tako še utrdil vodstvo na skupni razvrstitvi. Predvsem pa je potrdil, da je na Vuelti absolutni »gospodar«.
Francoski as je namreč tudi na tako težki pirenejski etapi, kot je bila včerajšnja, zadnji kilometer pred ciljem pobegnil in privozil na cilj z nekaj sekundami prednosti pred najbljižjimi zasledovalci, med katerimi je bil Spanec Olano drugi.
Marco Pantanti, ki je
odstopil v torek, se je že vrnil v Italijo.
VRSTNI RED 17. ETAPE (Naut Arana -Lurz Ardiden): 1. Laurent Jalabert (Fra), ki je 179, 2 km prevozil v 5.34:45, 0; 2. Abraham Olano (Spa) po 5 sek.; 3. Johan Bruyneel (Bel) + 7; 4.Richard Virenque (Fra) +21; 5. David Garcia (Spa) +26; 6. Roberto Pi-store (Ita) +26; 7. Mel-chor Mauri (Spa) +52; 8. Daniel Clavero (Spa) +1:04; 9. Marcos Senano (Spa) +2:44; 10. Ermanno Brignoli (Ita) +2:54.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Laurent Jalabert
(Fra) 80.22:39;	2.
Abraham Olano (Spa) +6:28; 3. Johan Bruvneel (Bel) +7:50; 4. Melcho Mauri (Spa) +8:51; 5. Richard Virenque (Fra) +10:31; 6. Roberto Pisto-re (Ita) +10:40; 7. David Garcia (Spa) +11:51; 8. Daniel Clavero (Spa) +12:38; 9. Stefano Della Santa (Ita) +16:24; 10. Marcos Serrano (Spa) +16:26; 11. Michele Bartoli (Ita) +17:51; 12. Felix Garcia Casas (Spa) +19:02; 13. Orlando Ro-drigues (Fort) +24:42; 14. Angel Luis Casero (Spa) +25:58; 15. Uria Gonzales (Spa) +26:16.
HKANDIDATURAn
London si želi 01 leta
2008
Optimizem v Vel. Britaniji
LONDON - Britanski olimpijski odbor je napovedal kandidaturo Londona za izvedbo olimpijskih iger za leto 2008. Odbor je ocenil, da ne bi bilo smiselno kandidirati za igre leta 2004, Ceš da bodo bržkone dodeljene Južni Afriki. V Lodnonu že načrtujejo gradnjo novega stadiona, na območju pristanišča Docklands pa serija orjaških športnih objektov. Britance je zelo spekel polom Manchestra, ki se je zaman potegoval za izvedbo prvih iger tretjega tisočletja (te bodo v Sydneyu), zato pa računajo, da bo London povozil vso konkurenco.
NOVICE
Japonska - Paragvaj 1:2 (1:1)
TOKIO - Nogometna reprezentanca Paragvaja je v Tokiu v prijateljskem srečanju premagala domačo vrsto z 2:1 (1:1). Prvi zadetek so sicer dosegli Japonci prek Miuere v 23. minuti, toda že deset minut pozneje je Paragvaj z zadetkom Isashija izid izenačil. V nadaljevanju je Ferreira, in sicer v 56. minuti, še enkrat zatresel mrežo gostiteljev ter omogočil svojemu moštvu zmago.
Boban odhaja iz Milana
RIM - Patrick Vieira, 19-letni elan mlade francoske nogometne reprezentance, bo v prihodnji sezoni nosil dres AC Milana, so sporocih iz milanskega kluba. Vieira bo v moštvu najverjetneje zamenjal Hrvata Zvonimirja Bobana, ki je po tekmi z Romo, na kateri ni igral, razočaran najavil odhod. Mladi Francoz bo letošnjo sezono še nastopal za svoj matični klub Cannes, v Milano pa naj bi prišel 1. julija 1996.
Turki boljši od selekcije
CARIGRAD - V prijateljski nogometni tekmi, katere izkupiček je bil namenjen otrokom v Bosni in Hercegovini, je moštvo Turčije premagalo ekipo zvezdnikov, ki igrajo v francoski in španski ligi s 4:1 (1:0). Pred 30 tisoč gledalci je domačine popeljal v vodstvo v 22. minuti Faruk Yigit, iz enajstmetrovke je v 64. minuti izenačil Elvir BaljiC, končni izid pa sta postavala Serkan Aston (65, 83) in Erkan Avseren (85).
Športniki so si zaželeli ljubezni
HARRARE - Zimbabvejska policija je v študentskih domovih v Harrareju, kjer prebivajo športniki, ki nastopajo na vseafriških igrah, aretirala 15 prostitutk. Pii aretaciji so dekleta povedala, da so obiskale nekaj ekip in z njimi preživela nekaj ur. Imen iskalcev ljubezni pa niso želele izdati. Prostitutke so v študentske domove prišle z ukradenimi akreditacijami.
BRUSELJ / MNENJE GENERALNEGA ODVETNIKA EU
V EGS ne sme biti omejitev
Ukiniti je treba odškodnine za klube in omejitev števila tujcev
BRUSELJ - Generalni odvetnik sodišča pravice pri Evropski skupnosti Nemec Carl Otto Lenz je izjavil, da po pravilih EGS nogometni klubi ne smejo zahtevati odškodnine za odstop enega od svojih igralcev (ko mu poteče veljavna pogodba) drugemu klubu in da v evropskih moštvih ne sme biti nobene omejitve glede števila tujcev, državljanov članic EGS.
Ustaljena praksa je, da vrhovno sodišče evropske skupnosti potrdi mnenje generalnega odvetnika. Razsodbo bi morali objaviti prihodnje leto, že sedaj pa je jasno, da bi stališča EGS, Ce bi bila sprejeta, predstavljala za nogometni svet v Evropi pravo revolucijo, saj bi klubi kar Cez noC ostali brez kapitala, ki ga zdaj predstavljajo igralci, moštva iz evropske skupnosti pa bi lahko denimo
teoretsko sestavljajo tudi do enajst tujcev.
Stališče generalnega odvetnika je rezultat tožbe, ki jo je pred petimi leti sprožil belgijski nogometaš Jean Marc Bosman, ko je iz Liegeja prestopil v francoski Dunkerque. Po njegovem mnenju, ki ga je odvetnik osvojil, so sedanji parametri UEFA o odškodninah in omejitve števila tujcev, ki lahko igrajo v vsakem moštvu, v nasprotju s svobodno konkurenco in prostim kroženjem ljudi in poklicev znotraj evropske skupnosti.
Evropska nogometna zveza (UEFA) za sedaj v bistvu ni reagirala. Poudarila je le to, da je stališče generalnega odvetnika pac samo mnenje, ki ga mora sodišCe šele potrditi.
Afera Bosman ostaja torej odprta.
TENIS / 2ENSKI TURNIR WTA V TOKIU	h
Aranfta Sanchez se je že uvrstila v četrtfinale
TOKIO - Prva nosilka mednarodnega zenskega teniškega turnirja v Tokiu Španka Arantxa Sanchez Vicario se je že uvrstila v Četrtfinale tega turnirja. V drugem krogu je premagala Američanko Kimberly Po s 7:5 in 6:3. V 2. krogu turnirja v Tokiu pa je izpadla tretja nosilka domača zvezdnica Kimiko Date. S 6:4, |	2:6 in 6:3 jo je premagala Južna Korejka Park
Sung Hee. Izidi -1. krog: Kamio (Jap) - Miyagi I (Jap) 6:2, 3:6, 6:4; Davenport (ZDA, 5) - Reece (ZDA) 6:0, 6:1; Sugiyama (Jap) - Takuma (Jap) 6:0, 7:6 (7:2); 2. krog: Sabatini (Arg, 4, na sliki) - Endo (Jap) 6:1, 6:2; Sanchez Vicario (Spa, 1) - Po (ZDA) 7:5, 6:3; Sung Hee (J. Kor) - Date (Jap, 3) 6:4, 2:6, 6:3; Pierce (Fra, 2) -Kijimuta (Jap) 6:1, 7:5.
Italijanka Adriana Serra-Zanetti pa je na teniškem turnirju v Moskvi z nagradnim skladom 161 tisoC dolarjev pripravila velikp presenečenje. V 2. krogu je s 6:3 in 6:2 premagala drugo nosilko Čehinjo Heleno Sukovo. Izidi: Serra-Zanetti (Ita) - Sukova (Ceš, 2) 6:3, 6:2; Makarova (Rus, 7) - Olsza (Pol) 5:7, 6:3, 6:3; Appelmans (Bel, 3) - Kurnikova (Rus) 7:5, 6:4; M. Malejeva (Bol, 1) - Neiland (Lat) 6:1, 6:2; Dahlman (Fin) - Ivanova (Rus) 7:6 (7:5), 7:5; Carlsson (Sve, 6) - Courtois (Bel) 6:3, 6:7 (3:7), 6:3; LikhovCeva (Rus/8) - Lutrova (Rus) 6:0, 6:0; McGrath (ZDA) - Feb er (Bel) 6:2, 6:0.
BOKS / PROTI EDU DONALDSONU
Nekdanji prvak Lany Holmes še zmaguje
BAY ST. LOUIS - Nekdanji svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Larry Holmes je v torek ponoči s soglasno sodniško odločitvijo po desetih rundah premagal policaja Eda Donaldsona. 45-letni Holmes je
tehtal 112 kilogramov, kar je največ v karieri.
S torkovo zmago je zabeležil svoj 65. uspeh med profesionalci, medtem ko je le petkrat zapustil ring kot poraženec.

NOVICE
Kazen za Sereno
MIT.AN - Nogometaš Fiorentine Michele Serena je edini igralec, ki ga je športni sodnik diskvalificiral po nedeljskem prvenstvenem kolu. Počivati bo moral en teden. V B ligi so bili s prepovedjo igranja za eno kolo diskvalificirani Vecchiola (Ve-nezia), Mezzanotti (Brescia), Mignani (Lucchese) in Baronio (Brescia).
»Azzurre« želijo ohraniti stik z vrhom
RIM - V soboto se bo v Arnhemu na Nizozemskem pričelo žensko odbojkarsko prvenstvo za ženske. Cilj italijanske reprezentance, ki jo vodi Brazilec Marco Aurelio Motta, je ohraniti stik s celinskim vrhom. Italija je v zadnjih treh izvedbah enkrat osvojila bron (1989), dvakrat pa je bila četrta. V kvalifikacijski fazi se bodo Italijanke pomerile s Češko, Nizozemsko, Bolgarijo, Turčijo in Hrvaško.
Seznam reprezentantk: Varda Beccaria, Manuela Benelli, Daniela Biamonte, Antonella Bragaglia, Guendalina Buffon, Maurizia Cacciatori, Silvia Croatto, Barbara De Luca, Elisabetta Gilioli. Darina Mifkova, Sabina Turrini in Alessandra Zambelli.
Jordan si želi četrti naslov
CHICAGO - Najboljši košarkar zadnjih let Michael Jordan si želi v novi sezoni svoj četrti NBA naslov. Meni, da imajo »biki« dovolj dobro moštvo za uresničitev želje, da pa bo tudi sam pokazal boljše igre kot na koncu lanske sezone, ko je po dveletnem premoru spet zaigral.
Jordan se je za sezono 1995/1996 dobro pripravil. Izgubil je nekaj kilogramov, po njegovih besedah pa je popravil tudi natančnost pri metih na koš. »V zadnjih mesecih sem trdo delal, kar za lansko končnico sezone ne morem trditi. Takrat nisem mogel uskladiti miselnost in zmožnosti mojega telesa. Navajen sem bil, da z lahkoto prodiram proti košu, vendar mi to zaradi slabše telesne pripravljenosti ni uspevalo. Letos bo drugače,« je v pogovoru za Chicago Sun-Times dejal 32-letni Jordan, ki je imel v 17 tekmah lanske končnice NBA povprečje 26.9 koša na tekmo.
Atletski miting »Terra Sarda«
CAGLIARI - Na včerajšnjem mednarodnem atletskem mitingu v Cagliariju za trofejo »Terra Sarda« ni bilo sicer velikih dosežkov, številno občinstvo pa je lahko vseeno prisostvovalo zanimivim in izenačenim tekmam. Se najboljša rezultata sta dosegla Rus Sosunov v skoku v daljino in Zambijec Matete, ki je povsem zanesljivo zmagal na 400 m ovire, čeprav mu veter ni bil naklonjen. Italijan Stefano Tilli je presenetljivo zmagal v teku na 100 m pred rojakom Madonio in Britancem Warisom. Zmagovalci: MOŠKI: 100 m: Tilli (Ita) 10, 33; daljina: Sosunov (Rus) 8, 27 m; 400 m ovire: Matete (Zam) 49, 70; 800 m: Kibitok (Ken) 1:49, 33; 400 m: Chepkvvoni (Ken) 46, 57; 200 m: Wariso (VB) 20, 87. ZENSKE: 100 m: Pintuševič (Ukr) 11, 43; 400 m ovire: Kuročkin (Rus) 56, 59; 800 m: Duh-nova (Blr) 2:05, 63; daljina: Fiona May (Ita) 6, 61 m; 400 m: Davids (Bah) 54,12.
KOŠARKA / DANES 2. KOLO V KOŠARKARSKI Al LIGI
lllycaffe na težkem gostovanju v Bologni
Teomsystem ima v svojih vrstah nekaj izrednih košarkarjev - Crudup se še ni vključil v ekipo
Po neuspešnem Startu proti rimski Nuovi Tirre-ni čaka košarkarje Illy-caffeja danes skoraj nemogoča naloga. V Bologni jih namreč čaka Teamsystem, ki je v prvem kolu nekoliko nepričakovano prepustil točki Mashu v Veroni in bo zato danes poskušal vse, da se svojim navijačem na najbolj prepričljiv način oddolži za nedeljski spodrsljaj. Bo-lonjčani imajo v svojih vrstah nekaj vrhunskih košarkarjev, med katerimi velja na prvem mestu omeniti letošnjega evropskega prvaka Sašo Djordjeviča. Nevaren za Illyjev koš bo nedvomno tudi bivši Tržačan Pilutti, ki že drugo leto uspešno igra v Bologni.
V Illyjevem taboru vzdušje seveda ni najboljše. Domač poraz ni prispeval k dvigu morale v ekipi, predvsem pa se je pokazalo, da tudi novi Američan Crudup ni tisto (ali vsaj za zdaj še ne), kar je vodstvo težaškega prvoligaša pričakovalo. Upati je, da se bo Crudup s časom bolje vključil v ekipo in da bo tudi njegov doprinos, predvsem kar zadeva dosežene točke, precej boljši. Tržačani si katastrofe ne morejo privoščiti, da ne razdražijo še bolj svojih navijačev, ki so po uvodni tekmi z Rimljani že bolj ali manj glasno negodovali, tarča njihovih zbadljivk pa je bil predvsem trener Bernardi.
Na ostalih srečanjih so favoriti prvenstva tudi na
današnjih srečanjih v prednosti, najbolj zanimivo pa bo verjetno v Milanu, kjer se bo Am-brosiana (prihodnji linjev nasprotnik v nedeljo v Trstu) pomerila s prvaki.
DANAŠNJI SPORED: Teamsystem - Illycaffe, Cagiva - Viola, Scavolini - Mash Jeans, Nuova Tir-rena - Mens Sana (sinoči), Madigan - Stefanel, Ambrosiana - Buckler Beer, Olitalia - Benetton.
V A2 ligi Brescialat
v gosteh pri hnoli
Po zmagi nad Caserto se košarkarji goriškega Brescialata danes odpravljajo v Imolo, kjer jih
čaka razpoloženi domačin, ki je že v prvem kolu z zmago v gosteh proti Montecatiniju pokazal, da ima ambiciozne načrte. Naloga Goričanov zato prav gotovo ne bo lahka, glavna nevarnost pa bo Brescia-latu pretila od Američana Jonesa. Toda tudi goriški A2 ligaš ima nekaj adutov v rokavu, tako da tudi presenečenje ni nemogoče.
DANAŠNJI SPORED: Reggio Emilia - Banco di Sardegna, Rimini -Jcoplastic, Caserta - Polti, Menestrello -. Vene-zia, Floor - Turboair, Auriga - Montecatini, Imola - Brescialat.
Brian Shorter (llly) je bil na pivi tekmi soliden (Foto kroma)
V NEDELJO V KRIŽU / SLIKOVNA RAZSTAVA
30 let nogometa pri kriški Vesni
Zanimivo razstavo je pripravil dolgoletni odbornik kriškega društva Silvio Bezin
V nedeljo bo na kriškem nogometnem igrišču, poleg uvodne prvenstvene tekme 1. amaterske lige Vesna - Reanese, tudi uradna otvoritev fotografske razstave, ki sodi v okvir proslav ob 30-letnici vključitve kriškega nogometnega društva v CONI in italijansko nogometno zvezo. Otvoritev razstave bo ob 14. uri, tekma pa se bo začela ob 15.00.
Razstava je delo domačina in dolgoletnega Vesninega odbornika Silvia Bezina, ki je bil pobudnik zamisli o razstavi, nato je poskrbel za ves shkovni material in sam dlje časa pripravljal panoje za slike.
»Uspelo mi je zbrati skoraj 500 fotografij, približno 250 pa jih bo na razstavi. Ta razstava bo dejansko slikovni prikaz trideseletne zgodovine Vesne od leta 1965 do letos. Nekaj slik bo sicer segalo še pred vojno in po njej. Naj omenim, da bo razstavljena slika celo iz leta 1941. V glavnem pa bodo vse slike z zadnjih trideset let,« nam je uvodojma dejal Bezin.
Kje pa ste dobili toliko gradiva?
»Precej slik sta mi dala nekdanji in sedanji fotograf Primorskega dnevnika, Mario Magajna, oziroma
Davorin Križmančič, dosti jih je bilo v društvenem arhivu, nekaj sem jih imel sam, druge pa so mi jih dali odborniki, bivši igralci in Marta Košuta. Tako sem zbral ogromno fotografij in nekatere so prav zelo zelo zanimive.«
Kaj pa delo s panoji?
»To je bilo zelo zamudno. Na srečo, da imam doma primemo orodje in material za izdelavo takih panojev, tako da sem lahko pravočasno pripravil vse potrebno za razstavo. Moram omeniti, da bodo tile panoji sluzili ne samo za slike, temveč tudi za najlepše pokale, ki jih bomo ob tej priložnosti razstavili. Zato je bilo potrebno panoje primemo pripraviti, da bi zdržati težo pokalov.«
Vsi ljubitelji kriške Vesne, našega nogometa in sporta sploh so zato vabljeni, da si ogledajo to razstavo, ki v slikah ne prikazuje samo 30 let zgodovine kriškega društva, temveč je tudi živ dokument obdobja naše telesne kulture. Razstava bo samo v primeru lepega vremena, nasprotno bo preložena na datum, ki ga bo organizator pravočasno sporočil, (bi)
______NOGOMET / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV__
Združena ekipa Zarje Adriaimpex želi še izboljšati lansko uvrstitev
Trener Tul: »Zadovoljen sem z delom svojih fantov« -VI. kolu v Miljah
Ta konec tedna se bo na Tržaškem začelo prvenstvo naraščajnikov, v katerem bo nastopila tudi naša združena ekipa Zarje Adriaimpex, ki tudi v tej sezoni meri precej visoko.
»Glede na to, da je ta skupina nogometašev lani osvojila tretje mesto, je naš cilj, da lansko pozicijo še izboljšamo. Po drugi strani bo letošnje prvenstvo krajše in tudi druge ekipe so se precej okrepile, tako da naša naloga ne bo lahka. V tem dvoletnem ciklusu dela smo dosegli spodbuden nivo in zato mislim, da je ta cilj v našem dometu,« je uvodoma dejal trener Zarjine združene ekipe Miloš Tul.
In nadaljeval: »Zelo pozitivno je, da so se med nas vrnili trije igralci, kar nam omogoča, da smo povečati število nogometašev in s tem tudi izboljšali kakovost ekipe. Letos smo se odločiti za skupne pred-prvenstvene priprave v Tolminu, kjer smo bili z
večjim delom ekipe in kjer smo zastaviti dobro zasnovo za nadaljnje delo.«
Naši nogometaši bodo prvo tekmo igrali z Mug-gio A, ki je glavni favorit za končno zmago. Kot je znano, sta se letos združiti obe miljski nogometni ekipi (Muggesana in Fortitu-do) in zato bo miljsko moštvo letos še močnejše kot lani, ko je Ze v tem prvenstvu igralo vodilno vlogo.
»Ze v prvem kolu nas čaka težka preizkušnja.
Proti močnemu nasprotniku, kot je Muggia, bomo igrati samozavestno in že ta prva tekma bo pokazala, kaj zares veljamo,« je še dodal Tul.
Zaključil pa je: »Zahvalil bi se našim nogometnim delavcem, ki so tudi letos uspeli sestaviti združeno ekipo. Zadovoljen sem z udeležbo svojih fantov na treningih in z njihovim pristopom do dela. To pa je predpogoj za uspeh ne samo v nogometu, temveč v športu
sploh.«
POSTAVA ZARJE ADRIAIMPEK 1995/96
Vratarja: BABUDER Fa-bio in GREGORI Damjan. Branilci:	BUKAVEC
Žarko, GREGORI Jan, IOZ-ZA Daniele, KRIZMANOG Goran, MEIANI Christian in ZORNADA Albert. Vezni igralci: GURMAN Patrik, KARIS Marko, LORENZI Giorgio, MANZIN Alessandro in ŠKERLJ Matej. Napadalci: GREGORI Damjan, MARTINI Emanuel, MILIC Marjan, OTA Igor, SEMEC Dean in ŠUŠTERŠIČ David. Trener: Miloš Tul; pomočnik: Steli Pertot.
SPORED 1. KOLA (24.9.): Montebello Don Bosco - Chiarbola; Muggia - Zarja Adriaimpex (v Miljah ob 10.30); CGS -Opicina; Olimpia - Portua-le; Domio - Muggia B; Co-stalunga - San Sergio; Sant’ Andrea prosta.
Na sliki KROMA: posnetek z lanske prvenstvene tekme.
------ " enhvo1
BREZPLAČNI TEČAJI, KI JIH FINANSIRA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
ENFAP
VSEDRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE
ŠOLSKO LETO 1995-96
DNEVNI TEČAJI - ZAČETNI:
•	uradniško delo (dveletni);
•	operaterji-programerji sistemov (dveletni);
•	električarji-inštalaterji avtomatskih naprav (triletni);
•	termohidravlični inštalaterji klimatskih naprav (triletni);
•	elektronski tehniki (triletni).
PODIPLOMSKI in USPOSOBLJENOSTNI TEČAJI:
•	specializacija za upravljanje podjetij;
•	tehniki softvvare;
•	tehniki informatskih sistemov v podjetjih;
•	operaterji sistemov za obdelavo podatkov.
IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI:
•	računovodstvo na P.C.;
•	lokalno omrežje;
•	vodenje plač na P.C.;
•	aplikativni postopki za avtomatizacijo uradov;
S programski jezik »C«;
•	programski jezik »Clipper«.
INFORMACIJE IN VPISOVANJE:
ENFAP TAJNIŠTVO: Ul. S. Francesco 25 - 34142 Trst - Tel. 040-635292
urnik: od ponedeljka do četrtka 10.00 -12.30 in od ponedeljka do petka 17.00 -19.30.
ZGONIK / PREDSTAVITEV NAMIZNOTENIŠKIH EKIP
Obvestilo
Kljub hudi finančni stiski Kras na Startu v vseh prvenstvih
Odhod trenerja Šercerja povzročil veliko vrzel na strokovnem področju Cilj vseh ekip je obstanek - Prvoligašice v soboto doma proti prvaku
Z včerajšnje predstavitve Krasovih ekip v zgoniški občini. ŠK Kras bo letos finančni stiski navkljub sodeloval v šestih članskih prvenstvih z zelo zahtevnimi in oddaljenimi gostovanji (Foto KROMA)
KOŠARKA / TURNIR V ERVATTIJU
Jutri in v soboto tri naše peterke na 2. turnirju v spomin na B.Tavčarja
Ob 19.30 derbi med Borom in Kontovelom Ob 21.00 Cicibana proti Interju 1904
Na sinočnji predstavitvi namiznoteniških ekip Krasa predsednik sekcije Zvonko Simoneta ni obljubljal gradov v oblakih. Z obema nogama je stal trdno na tleh in poudaril Predvsem težave, ki so postale že nekakšna stalnica v delovanju tega zgoniske-ga društva. Ob finančnih težavah pa je letos prišlo še do odhoda dolgoletnega trenerja Matjaža Šercerja, kar je težave pri Krasu sa-nio se poglobilo. Simoneta Prav gotovo ni bil optimist, ko je dejal, da ne more ničesar obljubiti, razen tega, da bodo vsa prvenstva zaceli, Ce pa jih bodo tudi dokončali, pa ni odvisno samo od njih. Finančni Položaj društva se je v pri-nterjavi z lanskim letom še Poslabšal, tako da so morali zaradi tega že odpovedati moško B2 ligo in nastope na nekaterih turnirjih. Ob tem je odhod Šercerja povzročil velikansko vrzel na strokovnem Področju. Kljub prizadevnemu iskanju ustrezne zamenjave pa vodstvo društ-ya pri tem ni bilo uspešno in je zato vodenje treningov prevzela Sonja Milič, njena pomočnica pa bo Kitajka Wang Xuelan. S strokovne plati je rešitev zelo dobra (Miličeva je Profesorica telovadbe in je bila tudi trener mladinske državne vrste), problem pa je v tem, da je Mihceva tudi predsednica Športnega krožka Kras in bo torej zelo težko usklajevala obe obveznosti. Zato vodstvo namiznoteniškega odseka še naprej išče ustrezno rešitev, da bi lahko Miličevo razbremenih na trenerskem področju.
Tudi glede ciljev posameznih ekip (ženskih v
Al, B inCl ligi in moške v cl ligi) je bil Simoneta zelo jasen. Osnovni cilj je obstanek v ligi, vse kar bo več pa bo po izrednih lanskih uspehih, ko je Kras predvsem na mladinskem področju osvojil vrsto državnih naslovov, samo dobrodošlo. Prvenstveni nastopi se bodo za tri Krasove ekipe zaceli že v soboto v telovadnici v Zgoniku. Ob 18. uri bo najboljšim Krasovim igralkam v Al ligi nasproti stala ekipa državnega prvaka Coccaglia, v ženski B ligi bo nasprotnik Krasa ekipa iz Arezza, v moški Cl ligi pa se bo Kras pomeril z ekipo Azzurre iz Gorice.
V zvezi s sestavo skupin lahko še dodamo, da je dodaten finančni udarec Kras doživel v ženski B ligi, kjer so nasprotnice zgo-niske ekipe iz Sassarija, Bočna, Forlija, Trsta, San Marina in Arezza, medtem ko drugo skupino B lige sestavljajo izključno ekipe iz Lombardije in Piemonta.
Prva ženska ekipa bo letos nastopila tudi v pokalu Evropske zveze. Že 29. septembra se bodo kra-sovke doma v predkolu pomerili z nizozemskim predstavnikom TTV Hoonhorst.
Na predstavitvi so uspehe Krasu zaželeli tudi zgoniški župan Tamara Blažina, predstavnik ZSS-DI Livio Valencie, predstavnik Conija za Zgonik Tulio Turk in direktor tržaškega namiznoteniškega centra Pino Zorzi. Iz posegov vseh pa je bilo tudi Čutiti zaskrbljenost zaradi problemov, ki ogrožajo delovanje zgoniškega društ-
SESTAVA
KRASOVMEKIP
Al liga: Wang Xuelan (Kitajka, letnik 1968, prva na lestvici tujk v Italiji), Ana Bersan (1976, St. 10 na drž. lestvicah), Vanja Milič (1981, St. 21), Katja Mihč (1979, St. 26).
Zenska B liga: Ivana Stubelj (1979, št. 93), Nina MihC (1981, št. 112), Daša Bresciani (1982, št. 137).
Moška Cl liga: Andrea Bertolotti, Igor Colja (1967), Andrea Radini (1979), Peter Santini (1979).
Zenska Cl liga: Irena Rustja (1977), Martina Milič (1984), Jasmin Kralj (1983).
Moška C2 liga: Edi Bole, Gorazd Mihe, Roberto Milič, Bojan Simoneta.
Zenska C2 liga: Kristina Stubelj, Barbara Santini, Nataša Dogha, Sara Sardo.
Rado Gruden
Jutri in v soboto bo v telovadnici Ervatti pri Briščikih košarkarski turnir, poimenovan po Borisu Tavčarju, na katerem bodo sodelovale tri naše Članske ekipe, ki se pripravljajo na Start prvenstvenih tekem, in sicer Bor Radenska (C2 liga), Cicibona in Kontovel (D liga). V kolikor je bil Dom že zaposlen na turnirju v TržiCu, so se pri Boru obrnili do moštev
iz Slovenije, tako Koper kot Portorož pa sta morala odkloniti povabilo, saj bosta že v tem koncu tedna pričela s prvenstvenimi nastopi. Četrta nastopajoča ekipa bo tako tržaški D ligaš hiter 1904, ki se je letos precej okrepil. Za vse tri naše ekipe bo turnir prva priložnost, da se v uradnih nastopih pokažejo v novi preobleki. Borovci bodo igrah v znatno okrnjeni postavi, k sreči pa ima trener Krečič na razpolago dosti igralcev. Cicibona igra v dokaj prenovljeni zasedbi (trener Furlan ter več novih igralcev), Konto-velci pa bodo, v primerjavi z lansko postavo, zaigrali okrepljeni s povratkom Igorja Civardija, medtem ko je Spadonija (k Boru) zamenjal cicibo-naš Borut Pertot.
Turnir, drugega po vrsti, prirejajo v spomin na Borisa Tavčarja, ki je tragično umrl v prometni nesreči z motorjem pred dvema letoma. Boris, ki bi danes imel 28 let, je igral za Bor v mladinskih kategorijah in je bil soigralec ter velik prijatelj številnih Borovih in Cici-boninih igralcev.
Memorial je prehodnega značaja, saj bo trofejo Boris Tavčar prejelo tisto društvo, ki bo trikrat osvojilo prvo mesto. Lani je zmagal Bor Radenska pred Domom, Cicibono in Kontovelom.
SPORED TURNIRJA
Jutri, polfinalni tekmi: ob 19.30 Bor Radenska -Kontovel, ob 21.00 Cicibona - Inter 1904. V soboto ob 18.30 finale za 3. mesto, ob 20.00 finale za 1. mesto. Sledilo bo nagrajevanje. (VJ)
va.
1 PLANINSKI SVET
Izlet na Vojsko
Skupina elanov in prijateljev SPDT se je v nedeljo 17. t.m. udeležila izleta na Vojsko in si ogledala znamenito partizansko Tiskamo Slovenija. Izletniki, katere je vodil Aleksij Civardi, so se do Vojskega pripeljali z osebnimi avtomobili in si najprej ogledali partizansko grobiSCe na VojSCici, do koder so se napotili peš. Pot so nadaljevali do Tiskarne Slovenija, ki se nahaja v odroCni grapi V studencih in na koncu se ustavili pri domačiji Skok na Humu, kjer je domačin Albin Skok obudil nekaj zgodovinskih dogodkov vezanih na delovanje tiskarne v vojnih časih.
Jesenski izleti SPDT
Nestalne vremenske razmere so botrovale, da je nekaj izletov, ki so bili na programu v septembra, odpadlo ali bilo premeščenih na kasnejši datum. Tako sta izleta na Grintavec in KoCno ter na Kepo -Mittagskogel žal odpadla, izlet na sporedu 1. oktobra na Pršivec pa je preložen na nedeljo 8. oktobra.
15. oktobra je na vrsti izlet Mladinskega odseka SPDT za osnovnošolce po Krasu. O tem izletu bomo podrobneje poročali v naslednjih rubrikah. Za konec oktobra pa mladinci načrtujejo tradicionalno tekmovanje v orientaciji.
Zaključek sezone na Planini pri Jezeru
Planinsko društvo Integral iz Ljubljane vabi vse Člane in prijatelje SPDT ter vse ostale planince na prijeten vikend v planinah v koči Planina pri Jezeru nad Bohinjskim jezerom, ki bo v soboto 23. septembra ob priliki zaključka planinske sezone. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo ter za zabavo s ple-
som'	Robert Devetak
KOŠARKA / MLADINSKI TURNIR
Jadranovi mladinci osvojili tretje mesto Ježica daleč najboljša
Vremčeva ekipa še ni v najboljši formi
Košarkarski klub Ježica je zmagovalec drugega mladinskega turnirja, ki sta ga v nedeljo skupaj organizirala Jadran TKB in Servolana Latte Carso. Srečanja so bila zelo kakovostna in predvsem je bila zanimiva prva polfinalna tekma med našo združeno ekipo in vrstniki Servolane Latte Carso, ki je bila na-
i prod peterki iz Tržiča so jadranov-ci zaigrali bolj zbrano in najprej s Požarjem, nato pa s Klabjanom in Umkom stalno večali prednost, ki je na koncu znašala celih 30 točk.
V finalu za prvo mesto je Ježica, katero vodi bivši trener Jadrana in Servolane Peter Brumen, brez težav zmagala in tako uveljavila svojo tehnično, predvsem pa fizično premoč. Polfinalna izida:
Jadran Tkb - Servolana 75:84 (44:41)
JADRAN: Brazzani 11 (5:6), Požar 20 (3:4), MJogan 2 (0:2), Velinsky 2 (0:3), Klabjan 18 (6:8), Umek 13 (2:5), Caser, Cej 7 (1:1), B.Starc 2; trener Vremec. Ježica - Itabnonfolcane 94:88 (52:28)
Tekma za 3. mesto
Jadran Tkb - Italmonfalcone 102:79 (44:44)
JADRAN: Brazzani 6 (0:2), lori, Požar 21 (0:3), MJogan, Velinsky 12 (0:2), Klabjan 24 (8:10), Umek 24 (3:8), Caser, Cej 3 (1:4), T.Oberdan 2 (2:2), B.Starc 10 (2:2); trener Vremec.
Finale za 1. mesto:
Ježica - Servolana 113:97 (62:49)
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ježica Ljubljana, 2. Servolana Lattecarso, 3. Jadran TKB, 4. Italmonfalcone.
(Mat)
OKVAL
obvešča, da OTROŠKA TELOVADBA za otroke poteka v Standrežu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in dek-lice prvih dveh razredov osnovne šole pa od 15.45 do 17.00. ORODNA TELOVADBA/AKROBATIKA za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30.
OK VAL, SZ SOČA, SZ OLVMPIA IN SD NAS PRAPOR sporočajo da so se začeli treningi novoustanovljenih skupin under 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi bodo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v štandreški telovadnici.
ZSSDI
obvešča, da bo DANES, 21. septembra ob 20. 30, v Domu Alberta Sirka v Križu seja smučarske komisije.
SD BREG - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da bo prva vadbena ura v petek, 22. septembra, ob 21.15 v občinski telovadnici v Dolini. Telovadba bo vsak torek in petek. Vabljeni vsi člani.
SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA prireja tečaj miniodbojke za deklice letnikov ’85, ’86, ’87. Umik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 16.30 v občinski telovadnici v Dolini.
SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ah po telefonu na St. 213420.
SZ JADRAN
sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev: podporni abonma (koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IS.Ietom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetlicama Nadja na Proseku.
SD SOVODNJE
sporoča, da so na razpolago abonmaji za prvenstvene tekme Sovodenj v promocijski ligi pri G. Marsonu (tel. 882150), pri D. Pehconu (tel. 882214), pri I. Petejanu (tel. 882171), v gostilni Rubišld grad in v gostilni Pri Francetu.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v sezoni 95/96 tečaj plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991, šolo plavanja za mlade od 5. do 18. leta in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje do petka, 22. septembra v Borovem športnem centru od 19. do 20. ure in po tel. na št. 51377.
SKBRDINA
sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trg Brdina na Opčinah.
SKBRDINA
obvešča, da je sedež odprt za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
SK BRDINA
organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
SMNKAI KARATE KLUB
prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrash od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter aktobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ah po tel. št. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: sestanek in prva vadba za MLAJŠO SKUPINO bo DANES, 21.9., ob 21. uri; STAREJŠA SKUPINA bo začela vadih v oktobm. Dokončni umik bomo sporočih naknadno. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. Pričakujemo vas!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
obvešča, da so se pričeh treningi za deklice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ali na tel.št. 814212 (Katja).
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
organizira v sezoni 95/96 rekreacijo za bivše igralke. Vse zainteresirane vabi na sestanek, Id bo v ponedeljek, 25. t.m. ob 20. uri na stadionu 1. maj. Pojasnila lahko dobite na tel. št. 397439 (Sandra).
SZ GAJA - teniški odsek
sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ah po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeh 9. oktobra.
PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA IN SK DEVIN
priredita v nedeljo, 24. septembra enodnevni izlet z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili v Fomi Avoltri ter vzpon na Greto Bordaglio. Odhod iz Sesljana ob 6.30. Informacije na tel. 200782 in 226285.
f	X
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3,- 20.4. V vroCi želji po neodvisnosti se boste vedli tako samosvoje, da se vas bo marsikdo ustrašil. Morali boste malo popustiti, sicer se boste znašli cisto sami.
BIK 21.4.- 20.5. Svojemu partnerju boste skušali biti podobni v vsem, celo v tistem, kar vas je še nedavno pri njem zelo motilo. A kaj, ko oponašanje ne prinese prave usklajenosti.
DVOJČKA 21. 5.- 21. 6. Priložnost, da se lotite uresničitve svoje skrite Zelje, se vam bo ponudila povsem nepričakovano. Nikar ne oklevajte, pre-. dolgo ste namreč čakali na ta trenutek.
RAK 22. 6.- 22. 7. Prišlo bo do nesoglasja med vami in skupino, s katero delate. Odločno boste vztrajali pri svoji zamisli, vendar se boste morali navsezadnje prilagoditi glasu večine.
LEV 23. 7.- 23.8. Eksistenčna nuja vas bo prisilila k dodatnemu delu, kar vas bo moCno vznejevoljilo. Namesto da izgubljate energijo z robantenjem, poiščite najboljšo možnost.
DEVICA 24. 8.- 22. 9. Neumorno boste vrtali v svojega partnerja, samo da bi cim prej odkrili, kaj se dogaja v njegovem srcu. Mnogo veC boste izvedeli, Ce mu boste dali Cas, da se vam izpove sam.
TEHTNICA 23. 9.- 22. TO. V kočljivem položaju boste do nadrejenega ubrali prav modro taktiko. Navidez boste ohranili mimo kri m mu priznali celo tisto, Cesar ne verjame niti sam.
ŠKORPIJON 23.TO.- 22.T T. Na vsak način boste hoteli zadeti na loteriji, zato boste kupiti cel kup srečk. Poskusite drugače; izpolnite eno in razčistite, kakšne so vaše potrebe, pa ne boste zgrešili.
STRELEC 23. TT.-2T.T2. Saj ni res, da vam ljudje nalašč nasprotujejo. Z vami se ne strinjajo, ker so pac prepričani, da se tokrat motite. Ne pozabite, da je zabloda najhujša nezgoda.
KOZOROG 22. T 2.- 20. T. Zaradi izjemne privlačnosti svoje zamisli boste povsem prepričani, da jo je mogoče tudi uresničiti. Ne zanašajte se preveč na čudeže, saj niso ravno pogosti.
VODNAR 2T. T,- T9. 2. Težave se boste lotili s tolikšno natančnostjo, da se boste navsezadnje izgubiti v podrobnostih. Pustite vendar pri miru atome, kajti težava je v njihovi sestavi.
RIBI 20. 2,- 20. 3. Zatekli se boste v vlogo nedostopnega samozadostneža, saj vam bo občutek, da vas okolica nesramno izkorišča, grdo presedal. Nikar ne nasedajte svoji trenutni preobčutljivosti.
BLIŽNJI VZHOD
Pozabljene
obljube?
Libanonce pesti revščina
Kljub obnovi libanonskega gospodarstva po končani vojni so življenjske razmere v revnih predmestnih predelih Bejruta, kjer se vsepovsod širijo vonjave iz tamkaj-šne kanalizacije, neznosne. Cene vsak dan rastejo, zdaj pa so povišati še davke. Upanje libanoncev je še vedno usmerjeno v milijonarja Rafika Haririja, predsednika vlade, ki naj bi, kot je zapisal v svojem programu obnove leta 1992, popeljal državljane v boljši jutri.
Življenje se Čedalje bolj spreminja v boj za preživetje, saj nizke plače in rastoči stroški povzročajo Čedalje več preglavic in nezadovoljstva predvsem med najrevnejšimi sloji prebivalstva. Povprečna mesečna placa znaša približno tristo tisoC libanonskih funtov (185 dolarjev), kar ne zadostuje za normalno življenje. Ce se bodo cene še naprej tako dvigale, bodo nekateri prebivalci prisiljeni stradati, saj ne bodo imeli do-voj denarja niti za hrano. Reuterjeva julijska raziskava je pokazala, da se večina prebivalcev le s težavo prebija iz meseca v mesec. Julija se je njihov položaj še dodatno poslabšal zaradi povišanja davkov in 38-odstotne rasti maloprodajnih cen. Ti dogodki so sprožili val demonstracij, kjer so predvsem prebivalci z najnižjimi dohodki na miren način opozarjali na neznosne življenske razmere.
Mnoge pomembne politične in verske osebnosti svarijo, da vlado premiera Haririja utegne zajeti val socialnih nemirov, Ce ne bo kmalu spremenila svoje politike na področju gospodarstva. V svojem programu obnove libanonskega gospodarstva po končani vojni leta 1990 je name-
nila premalo pozornosti najrevnejšemu sloju, zato postajajo socialni problemi čedalje bolj pereči. Proces obnove se odraža v libanonskem gospodarstvu, kjer je navzoče postopno oživljanje, toda uspeh na področju gospodarstva so zatemnili čedalje večji socialni problemi. Revščina, v kateri živi mnogo prebivalcev, ni dobro znamenje za gospodarsko politiko libanonske vlade. Slabe življenjske razmere po mnenju nekaterih uglednih osebnosti resno ogrožajo stabilnost političnega sistema.
Socialni problemi so povzročili številne napetosti med prebivalci v bejrutskem predmestju. Tako se je brezposelni glasbenik Hussein Movvannes jezil nad vnovičnim povišanjem davkov in se spraševal, kako mu namerava vlada pomagati, da bo zmogel preživljati svoje otroke. Se prejšnji mesec je delal kot taksist, vendar je bil prisiljen nehati opravljati svoje delo zaradi višjih cen goriva. Njegova družina že več mesecev ni okusila mesa, kajti slednjega si danes preprosto ne morejo več privoščiti. Kilogram mesa stane približno dvanajst tisoč libanonskih funtov (7, 4 dolarja). Na njihovem jedilniku so tako večinoma jajca,
Sence pomanjkanja v opustošenih predmestjih
sir in olive. Nedavna raziskava Svetovnega vrha združenih narodov za socialni razvoj je pokazala, da kar 7, 5 odstotkov libanonskih družin ves svoj dohodek, ki znaša tristo dolarjev, nameni za prehrano. Dohodek približno 82 odstotkov družin pa se giblje okoli šeststo dolarjev. Te družine so nad spodnjo mejo revščine, del svojega dohodka pa namenjajo tudi za izobraževanje, oblačila, prevoz in zdravniško oskrbo.
Libanonska vlada se ubada s problemom veli-
kega proračunskega primanjkljaja, toda v gospodarstvu kljub naraščajočim socialnim problemom dosegajo pozitivne rezultate. Vlada po besedah premiera Haririja težko kroti rast cen, kar se je odrazilo v nedavnem povišanju cen nafte in njenih derivatov. Sindikati pa so napovedali resen boj proti vladni politiki, kajti vlada doslej ni storila ničesar, da bi izboljšala položaj ljudi, ki so na robu preživetja. Po njihovem mnenju so stavke in demonstracije edini
način, da prisilijo vladne oblasti k odpravljanju
revščine.
Zaradi nemirov maja leta 1992 je morala odstopiti prejšnja vlada, zato je premier Hariri prepovedal kakršnekoli ulične demonstracije. Tako so policijske enote julija razgnale demonstrante, približno dvesto ljudi pa so priprti. Nekatere so pridržali in preiskali njihove domove, kajti libanonska vlada se očitno boji, da so njeni dnevi šteti.
Haitham Haddadin, Reuter
ANEKDOTI
O Toscaniniju
Kmalu po Verdijevi smrti je povabila direkcija milanske Scale dirigenta Artura Toscaninija in Pietra Mascagnija, naj dirigirata na koncertu, katerega dobiček bodo porabili za postavitev Verdijevega spomenika.
Mascagni, ki je bil tudi skladatelj in Toscaninija ni imel pretirano rad, je postavil pogoj, da mora dobiti večji honorar od Toscaninija, pa Čeprav le za eno liro. Direktor Scale je pristal. Po koncertu je izročil Masca-
gniju eno liro. Toscanini se je namreč honorarju odpovedal.
Italijanski dirigent Arturo Toscanini je bil star že precej čez osemdeset, ko je podpisal desetletno pogodbo za dirigiranje. Ko je prvič potem stopil za dirigentski pult, je otožno pogledal po orkestru in rekel:
»Kar hudo mi je pri srcu, Ce pomislim, da mnogih od vas ne bo več tukaj, ko bo pogodba potekla!«
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
372	INKVIZICIJSKI SODNIK	REFORMATOR ZOROASTER	NEPRAVILNA UPORABA	ATENSKI NOGOM. KLUB	KAREL ZELENKO	SOL OLJNE KISLINE	ST. IME AFRIŠKEGA JEZERA MALAVI	GUSTAV IPAVEC	PRETEPAČ	NAJSTAREJSA KAMENA DOBA	STANE SEVER	GL. MESTO GEORGIE (ZDA)	AVTOR: LUKA PIBER	SPREMI- NJANJE	ZAČASNA REŠITEV	DESNI PRITOK VOLGE	KIL0- AMPER	SL. PREVAJALEC	SL. TEKAČ ŽIVKO .	NA DAN PLAČANO DELO
ROMAN IVANA TAVČARJA													SRČNO MIŠIČJE							
LASTNOST ČESA, DA SE NALEZE													UMETNO VLAKNO BARVA LESA							
NOČNO POPIVANJE					EMIL ADAMIČ RANISLAV			PACIN0 TOMAŽ LORENZ			KRMILO NA LADJI ---DE JANEIRO						EMICA			
FR. DEPARTMA				DELANJE RASTRA									*			ADA ŠKERL	HUDO KOŽNO VNETJE			
IGRALKA IDA KRAVANJA (RINA)				PERGAM. VLADAR MESTO V ITALUI					DEKLICA IZ ZGODB 0 KEKCU								UDAV OTOK V SPLITSKEM ZALIVU			
DIRIGENT MEHTA						INDUSKI GLASBENIK SHANKAR	KONEC MOLITVE	PEVKA FALK	DECILITER	TRAVNIK PO KOŠNJI SLIKAR VAN DERNEER									VAJA V JUDU, KARATEJU	AVSTRIJ. PISEC (EMIL)
IT. FILMSKA IGRALKA											HACATURJAN					PREBIVALKE IRSKE				
											VLADAR					STRELNO OROZ.IF				
TINA TURNER			OSAMUENA GORICA GREGOR KREK									NICK NOLTE TANTAL			GOZDNI ČUVAJ					
IGRALEC NA ORGLE									ORAČ						BIVŠI BRITAN. TEKAČ (STEVE)					
RAKAVO TKIVO"									SL. MEJNI PREHOD Z AVSTRIJO						NAČIN CERKVENEGA PETJA					
ivttcti
mvtu
‘VNDUOlVti
‘XX3AO
TVlVti
'DHAVTOtiO
'tIVOOl
‘MN
‘oaiaptvso
‘H
•JAlVtfV
‘vciNvaiPJvsl ‘aosiAVi-0 ‘Nianz ‘V08
‘TVlV
‘Vil
‘M3S
‘alNvaiaisva
‘HVA
1W3
‘VlNfl
‘TV
‘V3
‘XO»I
‘NOTV3N3
‘j.soAihzaavN
‘VS3H3N03
VZZI
lOUABJOpOA
:A3XIS38
ZANIMIVOSTI
Četrtek, 21. septembra 1995
27
TABORNIŠKE NOVICE
Dobili bomo svojo znamko
Razpisan je taborniški foto natečaj
Slovenska skavtska organizacija, v katero sodita Zveza tabornikov Slovenije in Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, bo od 26. septembra 1995 bogatejša za posebno znamko, nominirano 70 tolarjev. Znamka bo izšla v nakladi 150 tisoč kosov, tri tedne bo v prosti prodaji, potem pa bo dostopna samo zbirateljem znamk. Priložnostna postna znamka z ime-nom Slovenski skavti in taborniki ima motiv Ob tabornem ognju, ki ga je prispevala ilustratorka AnCka Gošnik Godec, oblikoval pa jo je Matjaž Učakar.
Članarina ZTS za leto 95/96
Starešinstvo ZTS je na drugi seji 17. junija 1995 sprejelo novo višino članarine za leto 1995-1996, in sicer:
a)	Starešinstvo priporoča rodovom, da naj za leto 1995-1996 Pobirajo Članarino v višini 1200 tolarjev.
b)	Del Članarine, ki jo rodovi odvajajo na žiroraCun ZTS za skupne naloge, je 500 tolarjev.
c)	Tako zbrana sredstva bodo namenjena:
•	700 tolarjev za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov
•40 tolarjev za odgovomostno zavarovanje vodnikov in drugih fuhkcionarjev
•300 tolarjev za literaturo za vodniške in inštniktorske tečaje ter Taborniški vestnik
•90 tolarjev za delo območnih zvez
•	70 tolarjev za mednarodne članarine
d)	Članarina mora biti pobrana in odvod članarine nakazan na žiroraCun ZTS do 31.12.1995. Po tem datumu bo odvod na ZTS 600 tolarjev.
In iz Zmaja je Žerjav poslal
Zmajev rod iz Ljubljane poznajo vsi taborniki. Zmaji so bili vedno nekaj posebnega, pri njih je že od nekdaj najbolj štelo znanje. Zmajev rod je poseben tudi po tem, da je sestavljen iz veC dokaj samostojnih Cet. In ena od njih se je odločila za popolno samostojnost. Nov taborniški rod je nastal v Dolskem pri Ljubljani, preobrazbo iz Čete Samorastniki v Žerjavov rod pa je zabeležil Tadej Pugelj, sicer tudi glavni urednik revije Tabor.
»Samorastniki v Dolskem smo se posebej razvili v zadnjem letu delovanja, izpeljati smo številne akcije, potovalni prvomajski tabor, prvo letno taborjenje, biti smo na letošnjem jamboreeju in se potepati naokoli po Evropi. Bili smo tudi na nekaterih tekmovanjih. Menimo, da bomo kot rod zaživeli Se bolje.«
Simona kot starešina in Nina kot načelnica že zdaj držita vajeti trdno v rokah, seveda pa je siva eminenca še vedno Aleš Pe-
er
C:
m

S
Jpft!
renc, ki je najbrž tudi oče tega novorojenčka. »Zdaj Čakamo Se na potrditev rodovih pravil, hkrati pa intenzivno kujemo načrte za v prihodnje,« je še povedal Aleš, potem pa vse skupaj povabil na piknik.
Natečaj za najboljšo fotografijo
Verjetno je tudi za vas eden najlepših trenutkov, ko pri fotografu na hitro pregledate še sveže taborniške fotografije. Ob nekem še posebej lepem diapozitivu zavzdihnete in si pri srcu rečete: »Oh, kako je bilo lepo.«
Bi te prelepe trenutke privoščili tudi ostalim tabornikom? Ste tudi vi na taborjenju poslikali sedem filmov? Ste morda na tabora imeli foto delavnico? Imate v svoji zbirki kakšen diapozitiv, ki vam je še posebej
Orientacija v naravi (Foto: Arhiv ZTS)
všeč? Komisija ZTS za propagando in revija Tabor razpisujeta drugi natečaj za najboljšo fotografijo ali diapozitiv, tokrat s taborjenj in dragih taborniških akcij. Materiale, ki jih boste po natečaju dobili nazaj, pošljite do 9. oktobra 1995 na naslov: Revija Tabor, 61116 Ljubljana, p. p. 45, s pripisom »za najboljšo fotografijo ati diapozitiv«. Fotografije in diapozitivi morajo biti opremljeni s točnim naslovom
Dobre volje ponavadi ne manjka
KOLEDAR AKCIJ
Vabilo na ROT ’95
Zveza tabornikov Slovenije in Rod stražnih ognjev iz Kranja razpisujeta Republiško orientacijsko tekmovanje (-ROT), ki bo od 22. do 24. septembra 1995 v okolici Kranja. Tekmovanje bo potekalo po propozicijah za ROT, ki jih je objavila ZTS marca 1992 v zbirki Mnogoboji, udeležijo pa se ga lahko petčlanske moške in ženske ekipe iz vseh rodov ZTS, in sicer v naslednjih kategorijah:
L kategorija: tekmovalci(ke) starije) 15-20 let, rojeni(e) v letih 1975 do 1980, ločeno moške in ženske ekipe.
II. kategorija: tekmovalcijke) stari(e) 21 let in vec, roje-ni(e) leta 1974 in prej, ločeno moške in ženske ekipe.
Ce startnine še niste plačali, boste morali odšteti 13.500 tolarjev na ekipo, dodatne informacije v zvezi z ROT pa lahko dobite na sedežu ZTS, telefon 061/313-180.
Severni izziv
Rod severni kurir iz Slovenj Gradca prireja 7. in 8. oktobra 1995 tradicionalno tekmovanje Severni izziv. Zbirališče bo pri Centru srednjih šol, Ekonomska Sola Slovenj Gradec.
Startnina bo 3000 tolarjev (vključuje tudi topli napitek), katergorije pa bodo klasične. Tekmovanje traja dva dni, ekipe pa bodo prespale v bivakih. Potrebno je veliko znanja in dobre volje.
Za informacije o propozicijah in prijave vam je na voljo Luka Kotnik, Francetova 8, 62380 Slovenj Gradec (tel: 0602/42-844).
avtorja in s podatki, kdaj in kje so bili posneti. Komisijo, ki bo pregledala in ocenila prispelo gradivo, bo oblikovala komisija ZTS za propagando. Med najboljše, ki jih bomo v 11. številki revije Tabor tudi objavili, bomo razdelili praktične nagrade. Pa nikar ne zamudite!
Taborniški koledar za leto 1996
V pripravi je taborniški koledar za prihodnje leto. Koledar bo barvni, formata 50 x 35 in privlačne oblike, na njem pa bodo poleg taborniških motivov vpisane vse akcije za leto 1996, ki so bile potrjene na seji starešinstva v Ljutomeru 17. junija 1995. Koledar je namenjen elanom naše organizacije, staršem, prijateljem taborništva, sponzorjem in donatorjem, zato je po naročilu mogoč dotisk Koledar bo na voljo konec oktobra. Ker je cena koledarja v veliki meri odvisna od naklade, vse rodove in posameznike prosimo, da na sedež ZTS takoj sporočijo, koliko koledarjev potrebujejo in kakšna je sprejemljiva cena za naročilo.
Analiza letošnjega zleta
Člani vodstva in vodniki z letošnjega svetovnega skavtskega zleta, ki je bil letos od 1. do 11. avgusta na Nizozemskem, so imeli v ponedeljek, 18. septembra, delovni sestanek, na katerem so analizirali zadnji jambo-ree. Udeleženci - zbralo se jih je kar zadovoljivo število - so predstavili vse slovenske podta-bore, v katerih so bili taborniki, saj predstavnikov katoliških
Našitek z veselih srečanj medvedkov in čebelic
skavtov ni bilo. Navzoči so se strinjati, da je akcija v celoti uspela, o določenih pomanjkljivostih pa so se pogovorili in jih bodo v prihodnje skušati odpraviti.
Vesela srečanja
medvedkov in čebelic
Najmlajši taborniki s celjsko-zasavskega območja so se prejšnjo soboto zbrali v Letušu na svojih Veselih srečanjih. Organizatorji - elani Rodu izpod zelenih Dobrovelj - se lahko pohvalijo s 125 udeleženci, ki so prišli iz šestih rodov, in sicer iz Šoštanja, Dobrovelj, Celja, Zreč, Slovenskih Konjic in Zagorja. Kljub slabemu vremenu je bilo. srečanje prisrčno, vzdušje pa odlično, saj so medvedki in Čebelice govorili o številnih ekoloških temah, seveda pa niso pozabili na tekmovanja in zabavne igre. Predstavniki rodov so Vesela srečanja izkoristiti za območni sestanek, na katerem so pregledali opravljeno delo in si zastavili načrte za prihodnost.
Pripravil: Igor Drakulič
BANGLADEŠ
Daleč proč od ponorelega sveta m
Množice na ulicah Chittagonga
Naslednje jutro nas je Ttesto sprejelo dokaj hladno, na uticah skoraj ni bilo Prometa, razen nekaj rikš. trgovine in banke so bile ZaPrte. Pa ni bil petek, paC Pa stavka. Prišlo je namreč do spora med dvema stran-karna. Prva muslimanska je želela organizirati petdnevni tečaj branja Korana, druga pa je temu nasproto-vpla. Ljudje so tavali po uli-oi, modrovali in zdelo se je, da komaj čakajo, da bo vse mimo.
Politika in ukvarjanje z njo ni zabava množic, niti Preprostih ljudi, tudi ne intelektualcev. Skupina skraj-nežev, pripadnikov naspro-hrjoce si stranke, hodi po mici in razbija. Lastniku ri-*tee komaj uspe pobegniti Pred nastineži.
ženskam vstop v mošeje ni dovoljen
Tokrat sem že v prestolnici Daki, velikem milijonskem mestu z visokimi modernimi stavbami. Iznad vseh še posebej izstopa hotel Sonargon, kjer močno diši po Zahodu, diplomatskih predstavnikih in poslovnežih z velikimi, usnjenimi kovčki.
Bolj kot to me zanima mošeja iz belega marmorja, ki se kot nevesta bohoti sredi mesta. Vstopim in se in se nenadoma se znajdem med samimi moškimi. Nekateri si umivajo obraz in noge in se šele pripravljajo k molitvi, drugi so že pri obredu. Toda že v naslednjem trenutku sem spet pri vhodu. Začudena se ozrem naokoli in nekdo pojasni, da ženskam vstop v ta del mošeje ni dovoljen.
Še zadnja skodelica čaja
Zapuščam glavno mesto in se odpravim na pot proti Sylhetu v severovzhodnem delu Bangladeša, čisto blizu indijske meje.
Kot že tolikokrat prej spet problemi z jezikom. Na vprašanja, kdaj odpelje avtobus,- koliko časa vozi in, podobno, kakšen butec največkrat odgovori kar z »yes«. S tem si ne moreš kaj dosti pomagati, čeprav se njemu zdi, da ti je storil velikansko uslugo in se temu tudi primemo drži.
Treba je spraševati dalje, večkrat pa se končno z ostalo množico le zrineš v nabito poln avtobus, s prtljago kar na kolenih, sosedova glava ti počiva na ramenih, svoje dolge noge pa ti rine tja med rebra.'Ko se že končno znajdeš na cilju, včasih tudi ugotoviš, da to sploh ni
Daka, glavno mesto Bangladeša
to, pač pa nekaj, kar ti bo mogoče postalo všeč. Vsaj upaš lahko tako, kajti pot nazaj je dolga. Nasmehneš se in potuješ dalje. Sylhet kar nekako domače izgleda. Ampak ne gre za »deja vu«, nekaj, kar naj bi človek že videl, pač pa močno spominja na kakšno evropsko mesto. Drugi London - ga ponavadi imenujejo domačini. Britanci so tudi tu pustili svoje sledove, celo nekakšen Big Ben so si izmislili. Stolp z uro bi bilo bolje imenovati mati, drobceni Ben.
Skodelica čaja v roki. Ogromni nasadi čajevih grmov na levi, na desni, pred menoj in za mojim hrbtom. Okolica Sylheta je pomembna zaradi pridelovanja čaja, ki v tej deželi predstavlja drugi najpomembnejši vir dohodka.
Cas je za slovo. Za mano ostajajo številne dogodivščine, bežna srečanja in Abdur s svojo družino. Del dežele odhaja z mano.
Salaam, Bangladeš!
Stanka Jelenc (Konec)
Moški, oblečen v sarong (Fotografiji: Stanka Jelenc)
ZMERNO	TOPLA	HLADNA 1ASNO ariačija OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA														OKLUZUA	SREDIŠČE CIKLONA	središče ANTI- CIKLONA
		-tr-*1		Ć) 			66	666	SS	ISH	lil	i	6	555		X	\	c|	A
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodno Evropo in Balkanom je plitvo tiklonsko območje z oslabljenim frontalnim sistemom, nad zahodno in srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Ob zmernih severozahodnih visinskih vetrovih se zadržuje nad našimi kraji razmeroma vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod,
6
1000
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.47 in zašlo ob 19.03. Dan bo dolg 12 ur in 16 minut. Luna bo vzšla ob 3.13 in zašla ob 17.11.
	dm			
TEMPERATURE MORJA IN REK				NAPOVED ZA POMORSTVO
Trst	21,0	Mura	13,3		
Portorož	21,0	Sava (Radovljica)	9,4		Veter v slovenskem Primorju:
PoreC	21,0	Sora	12,1		zjutraj:
Malinska	21,0	Ljubljanica	13,0		SW 4 do 10 vozlov
Split	22,0	SoCa	11,8		
M. Lošinj	23,0	Paka Šoštanj	14,4		popoldne:
Dubrovnik	22,0	Bohinjsko jezero	17,5		SW 5 do lOvozlov
	
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.27 najnižje -38 cm, ob 8.59 najvisje 35 cm, ob 14.59 najnižje -24 cm, ob 20.42 najvisje 30 cm.
[utri: ob 2.55 najnižje -43 cm, ob 9.19 najvisje 42 cm, ob 15.25 najnižje -33 cm, ob 21.15 najvisje 35 cm.
J
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
s
°c
15
12
8
4
1
-1
BIOPROGNOZA
>■-
Vremensko občutljivi ljudje bodo dopoldne Se nerazpoloženi in se bodo težje koncentrirali, popoldne pa bo obremenilni vpliv postopoma popustil, spanec bo globok in sproščujoč.
J V________F	...>
V0X POPULI
Dobri delavci imajo vedno občutek, da bi lahko storili vec. «88 Izbranci so tisti, ki si drznejo; gorje plašnim.
SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŽE RES JE
Poganini in moda sla navdušila Ruse
SANKT PETERBURG - Malo pred smrtjo leta 1840 je slavni mojster Paganini zapustil genovski občini dragoceno violino Guarnieri del Gesu. Instrument iz osemnajstega stoletja so odtlej uporabili za res izredne priložnosti oziroma vsak oktober ob obletnici Paganini-jeve smrti. Le redko je violina potovala v tujino,razlog za to pa je izjemno visoka zavarovalnina 4,5 milijarde lir za vsako potovanje. Kljub temu se je italijanskemu oblikovalcu Nicoli Trussardiju posrečilo, da je violino (v spremstvu Četice oboroženih mož) poslal v Sankt Peterburg, kjer so po 160 letih končno lahko slišali zvok Paganinijeve violine. Igral jo je 33-letni violinist Sergej Stadler, ena od vzhajajočih zvezd ruskega glasbenega prizorišča. Pred koncertom je Trussardi (ki je odprl novo trgovino v nekdanji carski prestolnici) predstavil nekaj večernih oblek, ki jih je rusko občinstvo zelo cenilo.
Kubanske cigare so res najboljše
Argentinska izvedenka je potrdila, da so kubanske cigare res najboljše (Telefoto: AP)
Tri mesece brez prhe
LONDON - Eden od funkcionarjev britanskih vodovodov je svetoval svojim sonarodnjakom, ki se otepajo z najhujšo sušo tega stoletja, naj varčujejo z vodo tudi v kopalnici, saj je on prihranil kar 4500 litrov vode, ker se v zadnjih treh mesecih ni ne oprhal ne okopal. Trevor Nevrton, odgovoren za vodovode v Yorkshiru, pa je pojasnil, da se vsak dan umije z mokro gobo.
Umri kralj pokovke
NEW YORK - V 88. letu starosti je umrl Orville Reden-bacher, kralj pokovke, ki je izkoristil svoje kmetijsko znanje pri odkritju najboljše koruze za pokovko, kar mu je omogočilo ustanovitev pravega živilskega imperija.
Slriptizerji vse Evrope
PALERMO - Od danes do nedelje se bodo striptizerji iz vse Evrope na palermskem dirkališču Paolo Borsellino udeležih natečaja »Super Macho 1995«. Najlepši in naj-spretnejši pri slačenju bo prejel 200 milijonov lir (125 tisoč ameriških dolarjev) in delovno pogodbo striptizerja za eno leto.
No dražbi toibica in kovček Eve Braun
TRENTO - V italijanskem Trentu bodo 14. oktobra na dražbi ponudih torbico iz krokodilje kože in kovčka z oblekami, ki ju je Eva Braun pustila v Mundmu pred odhodom v Berlin. Poleg tega bodo ponudih akvarel, nekaj pribora, kozarec in iz vrbe pleten naslanjač, last Adolfa Hitlerja. Ljubiteljem nostalgičnih spominčkov bodo ponudih še dokumente in pokrivala, ki so jih nosi-h car Nikolaj h., cesar VVilhehn h., Josip Stalin, general Radetzky in maršal Goring, kozarce Ludvika h. ter Cajni servis, pladenj, srebrno ogledalo in ostroge cesarja Franca Jožefa.
Nova Carterjeva »služba«
ATLANTA - Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, ki je pridelovanje arašidov najprej zamenjal za predsedniški stol, nato pa se je preizkush v posredniških mirovnih misijah, je zdaj pri 70 letih odkril pripovedno žilico. Objavil je namreč knjigo za otroke »The little baby snoogle-fleejer«, zgodbo o dobri morski pošasti, ki pomaga invalidnemu otroku. Resnici na ljubo je to že stara zgodba, ki jo je Carter pripovedoval svojim otrokom in jo je stalno izpopolnjeval.
Nima strupenjač za rekord
SINGAPUR - Mohd Josuf, najbolj znani singapurski krotilec kač, je napovedal, da bo poskušal potolci rekord svojega strica, ki je leta 1987 prebil deset dni v stekleni Metki v družbi 200 strupenih kaC. Krotilec pa ima le pet kač, zato je Singapurce pozval, naj mu priskrbijo ostalih 295.
Vsakoletna selitev metuljev iz ZDA proti toplejši Mehila