Petaina platana v gotovini Stcv. 83. V Ljubljani, sreda 18. aprila 1939. Leto IV Po dogovoru z Grčijo naj bi Anglija zasedla otok Krf Francosko in angleško sredozemsko brodovfe v pripravljenosti Italija je mobilizirala enajst letnikov Sv. oče govori o pogojih za mir na svetu Vatikan, 12. aprila, o. Sv. oče Pij XII. je v nedeljo med slovesno službo božjo v baziliki sv. Petra prebral svoje prvo pastirsko' pismo, v katerem je dejal med drugim: _ Odrešenik, knez miru in sam glasnik miru, pomirjuje s ceno svoje krvi nebo in zemljo, kakor pravi apostol: »On je naš mir.« Te besede so zelo tolažilne v sedanjih dneh, ko se z vseh strani oglaša tesnobno hrepenenje po miru, ki je kakor vemo vsi, zavidna dobrina, vzvišena nad vse dobrine sveta. Toda žal se tudi danes še vedno izpolnjujejo besede preroka Jeremija: »Vpili so mir, mir, a miru ni bilo.c Tako je danes na svetu, čustvo razburjenja in nezadovoljstva razgibava duhove kakor, da bi bili na predvečer še hujših dni. »Spokojnost reda« je tista, ki tvori pravi mir, toda tega ni, dokler bodo isti moji sinovi na isti zemlji sprti po zagrizenih bojih strank in koristi, dokler toliko število ljudi ne bo imelo dela in zadostne podpore, zaradi česar postajajo preiahak plen za prevratne nauke in organizacije. Miru ne more biti, če celo med narodi pogosto ni tistega medsebojnega razumevanja, ki more edino dajati poguma ljudstvom in jih voditi na svetla pota svetne omike, miru ne more biti, če so slovesno potrjene pogodbe in dane besede izgubile tisto zanesljivost in tisto veljavo, ki sta neobhodno potrebna podlaga za vzajemno zaupanje. Brez tega zaupanja pa bo od dne do dne manj mogoče uresničiti tvarno in duhovno razorožitev, ki si jo svet tako želi. Kakor ni mogoče imeti miru brez reda, tako ni mogoče imeti reda brez pravičnosti. Ta pravičnost pa zahteva pokorščino zakonitim oblastem. Pravičnost zahteva, da morajo biti postave izdajane v splošni blagor in da jih je treba izpolnjevati. Pravičnost zahteva, _ da je treba spoštovati svobodo in dostojanstvo človeka in da je treba bogastva pravično razdeliti. Pravičnost zahteva, da naj nihče ne ovira zveličavnega dela Cerkve, ki je učiteljica Resnice, vir duhovnega življenja in dobrotnica človeštva. Sv. oče je svoje pismo zaključil s prošnjo posameznikom, narodom in njihovim vladarjem, naj se združijo okrog velikonočnega zakramenta za mir v pravičnosti in ljubezni. Papeževe besede, izgovorjene V tako težkih trenutkih, so vzbudile po vsem svetu silno hvaležnost ljudi in narodov, živečih v tesnobi in v strahu pred vojno stisko. Atene, 12. aprila, m. Zasedba Albanije je močno razburila Grke in njihove vodilne osebnosti. Za časa velikonočnih praznikov je vlada neprestano zasedala. Šele zadnje vesti iz Londona, po katerih je Anglija pripravljena jamčiti za grške meje in pomagati Grkom v primeru napada, so prinesle nekaj pomirjenja med ljudstvo. Po vesteh iz Aten pričakujejo, da bo v sporazumu z grško vlado angleška mornarica v kratkem zasedla otok Krf. Malta, 12. aprila, o. Vse angleško sredozemsko brodovje se je v zadnjih dveh dnevih zbralo na Malti in čaka v največji pripravljenosti. Ladje so pod paro, da lahko vsak trenutek odplovejo. Vsi častniki in mornarji so bili brzojavno poklicani z velikonočnih dopustov. Vse obalne utrdbe na Malti so v bojni pripravljenosti, koncentrirane so močne letalske sile. Utrdbe so ojačene z novimi protiletalskimi baterijami. Pariz, 12. aprila, o. Na današnji seji francoske vlade bodo potrdili vse sklepe, ki jih je sprejel stalni francoski obrambni odbor na zadnji seji, katere so se poleg pristojnih ministrov udeležili načelnik generalnega štaba Gamelin, poveljnik francoskega letalstva general Dcnain in poveljnik vojnega brodovja odmiral Darlan. Porčajo, da so na tej seji sklenili delno mobilizacijo francoske vojske in sprejeli vse praktične ukrepe za začetek takojšnjega dejanskega sodelovanja med angleško in francosko mornarico ter letalstvom na Sredozemskem morju. Angleška vojna mornarica in letalstvo bosta lahko neovirano uporabljala vsa franco- ska pomorska in letalska oporišča v Sredozemlju. Toulon, 12. aprila, o. Vse francosko sredozemsko brodovje je ponoči nenadno odplulo izTou-lona v neznano smer, domnevajo, da v vzhodni del Sredozemskega morja proti Grčiji. Rim, 12. aprila, m. Uradno poročajo, da ima Italija po zadnjih vpoklicih pod orožjem nad milijon mož. Vsega je bilo vpoklicanih zadnje dni enajst letnikov od 1901 do 1912. Vojaški rok služita zdaj letnika 1917 in 1918 ter del letnika 1919. Mobiliziranih je tudi večje število mehaničnih strokovnjakov iz drugih letnikov. Če ne bo kakih novih dogodkov, ne namerava Italija klicati pod orožje novih Čet. Sklicanje albanske ustavodajne skupščine: Albanija, italijanski protektorat Nadaljnje zasedanje albanskih krajev po italijanski votski Tirana, 12. aprila, m. Predsednik imenovane začasne albanske vlade Džaier Ili je sklical za danes popoldne ob 4 nstavotvorno skupščino v Tirani. Na današnji skupščini bo sprejet predlog za novo ustavo. Skupščine se bodo udeležili zastopniki iz vseh krajev Albanije, zastopniki gospodarstva in vse vodilne osebnosti, ki so znane po prijateljskem zadržanju do Italije, Na tej seji ustavodajne skupščine bodo sprejeli novo albansko ustavo, ki bo določila, da stopa Albanija pod italijansko varstvo in da bo njena vlada odgovorna vsakokratnemu italijanskemu poslaniku v Tirani Službo za mir in red bodo prevzele italijanske oblasti vse dotlej, dokler ne bo Albanija pomirjena. Položaj Albanije bo po novi ustavi podoben nemškemu protektoratu nad češko in Moravsko. Po nekaterih vesteh pa naj bi ustavodajna skupščina celo ponudila albansko' vladarsko krono italijanskemu kralju in cesarju. Danes so italijanske čete zavzele Biliste, kjer jih je prebivalstvo sprejela z velikimi manifestacijami veselja. Ugledni meščani so imeli ob tej priliki pozdravne govore. Bilište je zadaja občina pred grško mejo. Bataljoni fašistične milice, ki so se izkrcali V Valoni, 60 izvedli zasedbo vse valonske okolice. Danes se je začela redna dnevna letalska služba med Rimom in Tirano. S to dnevno zvezo je izpolnjen že obstoječi promet med Rimom, Brindisijem in Solunom. Poveljnik^ italijanskih čet v Albaniji general Guzzoni je včeraj z letalom obiskal Skader, kjer so ga pozdravili poglavarji plemen ter izrazili vdanost prebivalstva Italiji. Guzzoni je poglavar- Kaj fe zahtevala Italija od Albanije Vseb na itali anskega uit,mata in dogodki pred zasedbo albanskega ozemlja Tirana, 12. aprila, m. Poročajo o zanimivih podrobnostih, kako sp se razvijali zadnji dogodki v Albaniji, preden so začele zasedati italijanske čete. V nedeljo 2. aprila so se raznesle po Tirani vesti, da namerava italijanska vojska korakati v Albanijo. Te vesti so ljudstvo razburile, da je začelo demonstrirati prati Italiji. Ljudje 60 zahtevali mobilizacijo. Demonstranti so prišli celo pred kraljev dvorec ter zahtevali osebni razgovor 6 kraljem. Zunanjemu ministru Libahonu se je komaj posrečilo pomiriti jih. Italija je 2. aprila res poslala ultimat AlbanijL Po vesteh iz raznih virov je Italija r svojem ultimatu zahtevala tole: 1. Da sme v vsakem trenutku izkrcati svoje čete v Albaniji. 2. Da italijanske vojaške oblasti lahko kontrolirajo vsa obrambna dela v AlbanijL 8. Da se Italijanom, ki žive v Albaniji, dajo iste politične pravice kot jih uživajo Albanci, da lahko postanejo tudi narodni poslanci in državni uradniki 4. Da se odpravi zunanje ministrstvo in da rimska vlada zastopa interese Albanije v inozemstvu. 5. Italijani zahtevajo, da se imenuje ita-janski generalni tajnik v vseh albanskih ministrstvih. 6. Da italijanski poslanik v Tirani postane član albanske vlade, v zameno, da albanski poslanik v Rimu lahko postane član italijanske vlade. Ta ultimat je kralj Zogu na seji ministrskega sveta zavrnil. Toda, da bi zadržal vkorakanje italijanske vojske v Albanijo, je kralj Zogu izdelal svoj predlog, ki ga je 5. aprila odnesel v Rim general Deredji. Albanski predlog je Italija zavrnila, istočasno pa ukazala svojim državljanom, da zapuslc Albanijo. Albanski zunanji minister je znova obiskal italijansko poslaništvo ter predlagal, naj Italija sprejme albanske predloge. Obvestil je italijanskega ministra, da bi vsako izkrcavanje italijanskih čet v Albaniii smatral za začetek sovražnost"" Ka je zasedal albanski ministrski svet pod predsedništvom kralja Zoga — torej še preden so se začele italijanske čete izkrcavati v albanskih pristaniščih — je 50 italijanskih bombnikov priletelo nad Albanijo, da bi Albance prestrašili. Ko so v prestolnici zvedeli, da je kralj Zogu zavrnil italijanske zahteve, so Albanci priredili manifestacije za kralja in demonstracije proti Italiji, Druga jutro so se italijanske čete že izkrcale v Draču, v Tirani pa o tem niso vedeli še ničesar. Šele, ko so se zaslišali topovski streli, je prestolnica izvedela, da se bližajo tuje čete. — Kralj Zogu je s 6vojim spremstvom skrivaj odšel z dvora ter se s predsednikom vlade Kokojn podal v Elbasan, od tod pa v Grčijo. Ljudje v Tirani so najprej smatrali, da je kralj odpotoval zato, da organizira odpor s svoja telesno gardo. Ko pa se je v Tirani zvedelo, da je kralj Zogu odšel iz Albanije, se je ljudstvo obrnilo proti kralju, ker je zapustil državo, namesto da bi ja branil. Albanska kraljica Geraldina je pobegnila v Grčijo z vojaški mbolniškim avtomobilom in je še vedno v Solunu, kamor je dospel tudi kralj Zogu, ki je v največjem solunskem hotelu najel zase in za svojem spremstvo 44 sob. Po zadnjih vesteh naj bi albanska kraljeva dvojica odpotovala na Portugalsko. Italijanski listi utemeljujejo delno mobilizacijo vojske 6 tem, da ti izredni ukrepi odgovarjajo potrebam sedanjega pedožaja, ko mora italijansko ljudstvo imeti zavest, da bo v vsakem primeru dobro branjeno. Albanska naselbina t Kairu je sklicala danes protestno zborovanje proti italijanski zasedbi, nakar so se razvile po cestah demonstracije proti Italiji. O velikih utrjevalnih in obrambnih delih poročajo iz vseh važnejših francoskih postojank “b Sredozemskem morju. jem odgovoril, naj mirno delajo, ker bo Italija v bodoče naredila za Albanijo še več kakor dozdaj. Življenje v Skadru teče popolnoma normalno. Guzzoni se je zvečer z letalom vrnil v Tirano. Podgorica, 12. aprila, m. Po vesteh, ki so prispele v Podgorico z albanske meje, so Albanci organizirali pred vkorakanjem italijanske vojske V Skader odpor in je pri tej priliki prišlo celo do hujših spopadov med italijanskimi in albanskimi četami. Kjer pa je Albancem prehitro zmanjkalo orožja, so se morali umakniti. Bitolj, 12. aprila, m. Polbrat kralja Zoga, princ Dželal, je s svojo družino prispel v Strugo, V njegovem spremstvu je tudi Mohamed beg Kopica, albanski poslanik na angleškem dvoru. Iz naše države bodo odšli v tujino. .Do zdaj pa še ni znano, kam nameravajo oditi. Bolgariia proti tiTcmu vmešavanju v balkanske zadeve London, 12. aprila, a. Bolgarski poslanik v Londonu je sinoči obiskal angleškega zunanjega ministra lorda Halifaza in mu v imenu svoje vlade zagotovil, da Bolgarija ne misli prekršiti sedanjih veljavnih pogodb in da je nasprotna vsakemu vmešavanju nebalkanskih držav v politične zadeve na Balkanu. Bolgarija ima trdno voljo ohraniti sedanje stanje na Balkanu, ker je mnenja, da lahko balkanske države vsa svoja sporna vprašanja rešijo same, brez tujega posredovanja. Volne priprave v Holandiji Haag, 12. aprila, m. Havas poroča, da je holandska vlada zaradi mednarodnega položaja poklicala pod orožje več bataljonov vojaških obveznikov zaradi varstva meja. Tako poročajo, da je holandska vlada pripravila vse potrebno za primer nevarnosti. V tem primeru nameravajo Holandci porušiti tudi jezove in na ta način skoraj tretjino Holandije preplaviti in onemogočiti napredovanje nemške vojske. Zasedba Albanije in pristop Španije k zvezi proti kominterni je prvi odgovor Nemčije in Italije na angleška prizadevanja za varstvo miru in za ohranitev neodvisnosti malih držav, iz česar ee da sklepati, _ 1 . ^ . . Tako soal po zadnjih dogodkih v Evropi ameriško Časopisje. Vesti 12. aprila Maršal Goring se je v Tripolisu včeraj udeležil manevrov italijanske vojske v Afriki in velike vojaške parade po manevrih. Zunanjepolitični odbor ameriške poslanske zbornice je danes začel razpravljati o spremembi ameriškega zakona o nevtralnosti. Sprememba naj bi dala predsedniku republike možnost, da lahko odloča, v katerem primeru vojne izven Amerike se čuti Amerika prizadeto in gre kaki izvenameriški državi na pomoč. Belgijski minister za kolonije je včeraj izjavil, da je vlada začela z obsežnimi utrjevalnimi deli v belgijskem Kongu. Nekateri nemški listi veda poročati, kakšno nasilje trpijo Nemci na Poljskem, in pišejo, da je ▼ Gdansk prišlo te dni 40 nemških be- funcev. Po mnenju Nemcev je položaj na 'oljskem tak kakor je bil septembra 1938 v sudetskem ozemlju. Grški listi pišejo, da je italijanska vlada dala grški vladi neposredna zagutovila o tem, da bo spoštovala grško neodvisnost in samostojnost. Italijanska vlada je včeraj uradno priznala samostojno slovaško državo in bo v kratkem imenovala svojega poslanika v Bratislavi. Predsednik madžarsko vlade grof Telek.v in zunanji minister Czaky bosta prihodnji ponedeljek odpotovala na uradni, tridnevni obisk v Rim, iz Rima pa na podoben obisk v Berlin. Razgovori v Rimu in v Berlinu se bodo nanašali na stališče, ki bi ga zavzela Mu-džarska ob kakem evropskem sporu. Francoski listi poročajo, da so se za Veliko noč izkrcali v Španiji novi oddelki italijanske vojske, ki so ojačili španske obalne postojanke pri San Fernandu blizu Gibraltarja. Turčija hoče ostati v vseh evropskih sporih nevtralna in se ne bo priključila niti eni niti drugi načelni skupini evropskih držav, je izjavil predsednik vlade Saidam. Nemška vlada je razglasila zasedbo obsežnih, doslej še ne raziskanih predelov blizu južnega tečaja, kjer se je dve leti mudila posebna nemška ekspedicija. Romunski kralj Karel je v spremstvu načelnika glavnega generalnega štaba Tenesca odpotoval v Erdelje, kjer bo obiskal in pregledal zbrane vojaške oddelke. Madžarska Je Izstopila iz Zveze narodov Budimpešta, 12. aprila, o. Uradno poročajo: Zunanji minister grof Czaky je poslal glavnemu tajniku Zveze narodov uradno sporočilo, da Madžarska izstopa iz ZN. Madžarska vlada pa namerava še naprej sodelovati z ZN na tehničnem področju, pri mednarodnem sodišču in v mednarodnem delovnem uradu. V pričakovaifu angleških sklepov po zasedbi Albanije Prizadevanja za angleško-italljansko famstvo sedanjih meja na Balkanu London, 12. aprila m. Po poročilih iz Londona je italijanska vlada danes ponovno zagotovila angleški vladi, da zasedba Albanije ne pomeni kršitve prejšnjega stanja na Sredozemskem morju in da je zasedla Albanijo samo začasno. Angleška vlada je to izjavo sprejela na znanje, smatra pa, da ima Italija v smislu pogodbe z Anglijo dolžnost, da še pred sestankom angleškega parlamenta, ki bo v četrtek, umakne svoje čete iz Španije. Zasedbo Albanije je kljub zagotovilom italijanske vlade, da so italijanske čete zasedle Albanijo samo začasno in da ta zasedba ne bo kršila prejšnjega stanja na Sredozemskem morju, smatrajo za zelo resno. Angleški kralj Jurij VI., ki se je včeraj vrnil v London, je sprejel predsednika vlade Chamberlaina, ki mu je natančno poročal o političnem položaju po zasedbi Albanije in o zagotovilih, ki jih je angleški vladi dal italijanski zastopnik in pa Mussolini sam v osebnem pismu, katero je poslal te dni Chamberlainu. V tem pismu Mussolini prepričuje Chamberlaina, da zasedba Albanije ni v nasprotju z angleško-itali-janskim sporazumom ter zagotavlja Anglijo o miroljubnih namenih Italije. Pismo vsebuje tudi obljubo, da bo Italija spoštovala neodvisnost in nedotakljivost grškega ozemlja. Kaj bo zaradi vseh teh dogodkov storila Anglija, bo jasno jutri, ko bosta Chamberlain in zunanji minister lord Halifaz v obeh zbornicah dalu izredno pomembni izjavi. Ti izjavi bosta po nekaterih vesteh vsebovali angleško jamstvo in pomoč za Grčijo in Turčijo, podobno kakor je tako jamstvo obljubila Anglija Poljski. Po drugih vesteh si Anglija zelo prizadeva, da bi pridobila Italijo in Španijo za nov sporazum glede Sredozemskega morja. Razen tega naj bi sc Italija z_ Anglijo vred zavezala, da bo spoštovala in branila sedanje stanje na Balkanskem polotoku. S temi načrti hoče Anglija ohraniti ravnovesje na Sredozemlju, po drugi strani pa preprečiti, da ne bi Italija prišla v popolno vojaškr In politično odvisnost od Nemčiie. Šahovska tekma za državno prvenstvo Od ponedeljka, ko jo bilo odigrano 9. kolo, smo dolini še poročilo o dveh partijah, in sicer Furlani : Kalabar in Pirc : Filipčič. Igra med prvima dvema še zdaj ni končana in jo bo pri nadaljevanju najbrž Furlani dobil, ker stoji precej boljše. Druga pa je prinesla nenavadno presenečenje — poraz našega velemojstra Pirca. Oba «ta igrala precej viharno. Pirc je hotel na vsak način v boju z amaterjem Filipčičem doseči celo točko. Zato je zaigral »na nože. Zaradi Filipeičeve izvrstne igre pa je izgubil kmeta, kar je nazadnje odločilo, da se je Pirc v 06. potezi moral vdati. Filipčič je prvi jugoslovanski igralec, ki je Pirca po letu 1931 na tiarnirju premagal. Vendar se Filipčič seveda ne domišljuje, da igra na splošno bolje kot Pirc. Za Pirca pa je ta partija le nauk, da ja nevarno koga podcenjevati, čeprav je amater. 10. kolo. Največje zanimanje je včeraj vladalo' za igro med Pircem in Kontičem. To je bila obenem najvažnejša igra tega turnirja in si je Kostič z re-misom pridobil tolikšno prednost, da ga bo težko še prehiteti. Igrala sta damski gambit. Igra med obema velemojstroma je bila zelo močna. Pirc je začel nekoliko bolje, vendar mu to ni zadostovalo za zmago. Končno je hote! z zamenjavo figur izsiliti remis. Pirc se je odločno branil proti temu. Končno pa le ni preostajalo drugega, kot da sta «i velemojstra razdelila točko. Preinfalk : Furlani. Damski gambit. Po izenačenju igre sta mojstra sklenila remis. Dr. Vidmar : Vukovii, Damski gambit, indijska obramba. Težka igra je bila dolgo časa nejasna. Pozneje se je Vukoviču posrečilo pozicijo izenačiti. Dr. Vidmar je ponudil remis, ki ga je Vukovič rad sprejel. Lešnik : Filipčič. Španski začetek. Lešnik je dobil v začetku kmeta, ki mu je nazadnje zadostoval za zmago. Avirovič : Rosič. Damski gambtt, kraljevska indijska obramba. Začela sta približuo enako močno. Rožič je potem naredil nekaj slabih pote*, izgubil kmeta, nato figuro in končno Se partijo. Vidmar ml. : Briiger. Damski gambit. Začela sta precej enako močno. Broder je pozneje s spretnim postavljanjem figur dobil kmeta. Po izmenjavi figur je bil položaj tako izenačen, da sta mojstra mogla dobiti le vsak po pol točke. Schreider : Tomovič. Meranska obramba damskega gambita. Tomovič je nato iznenadil nasprotnika z novo potezo. Nastal je zelo zapleten položaj v središnici. Izid je bil dolgo časa nejasen. Nazadnje sta se igralca pobotala za remis. Kalabar : Petek. Damski gambit, slovanska obramba. Petek je začel bolje. Kalabar je * izmenjavo figur skušal doseči izenačenje, a je položaj 6voje vojske še poslabšal ter se je moral po 43 potezi vdati. Stanje po 10. kolu: Kostič 7.5, dr. Vidmar, Lešnik 6, Pire, Preinfalk, Vukovič 5.5 (I), Tomovič, Brbder, Schreiber 5.5, Vidmar ml. 5 (1), Avirovič 4.5 (1), Filipčič 4.5, Furlani 4 (1), Petek 3 (1), Rožič 1, Kalabar 0.5. Ljubljana od včeraj do danes Prav res, take pomladi pa še ni bilo v naši debeli menda že od njega dni ne! Ali je to april? Tu pa vendar že nehajo vsa pravila! April je bil sicer na glasu najbolj ni uti ant ega in najbolj nezanesljivega meseca v vsem letu. Navadno so se podili ta mesec čez nebo urno dreveči oblaki, ki so rosili na zemljo dež, pa se spet umikali in da-iali prostor soncu, ki je veselo posijalo v luže — pa ne za dolgo časa. Spet se je moralo skriti za oblake, ki m prinesli novega mokrega »žegna«. In tako ve« mesec iz dneva v dan: sonce — dež, sonce — dež. Leto« pa je stvar drugačna. Vsa zima je bila nenavadno miia. Sicer se je sem pa tja vreme kujalo in obetalo deževno periodo, pa ni bilo konec krajev nič hudega. Sončni dnevi 60 se obdržali. Dejali suio, da bo prav gotovo sredi marca nastopila sprememba, — pa ni! Potem smo menili, da bo april deževen. Kaj še! 2e v prvih aprilskih dneh smo uvideli, da iz te moke ne bo nič kruha. Lepo vreme se je držalo naprej. Toda hejše presenečenje je prišlo. Veliki teden je bil bolj (''in er en, zato si je marsikdo dejal, da bomo dobili deževne velikonočne praznike. Pa ne! Na Veliko soboto se je nebo popolnoma zjasnilo. Velika nedelja je bila čudovito lepa, veliki ponedljek jasen, brez najmanjšega oblačka. Prav tak tudi torek. Danes je že sreda in nebo ie še vedno jasno, tako jasno in lepo kakor sredi naj-Itolj vročega poletja, julija meseca. Narobe svet, narobe tudi vreme, ali kaj. Marca je bilo zavarovanih 92.718 delavcev 95.717 delavcev in delavk je bilo zavarovanih v preteklem mesecu pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V primeri z lanskim marcem se je Število zavarovancev povečale* za 3395. Tudi povprečna dnevna zavarovana mezda se je povišala in znaša 25.22 din. Povprečna mezda znaša pri delavcih 28.15, a pri delavkah 20.44 din. V celem ee je dnevna mezda povečala za 1.32 din. Skupna delavska dnevna zavarovana mezda znaša 2,415.922 din ali 207.454 din več kakor v marcu lanskega leta. Število 95.712 zavarovanih delavskih moči pove, da toliko prijavljenih članov Okrožni tirad še ni imel v vsem času svojega obstoja. Zanimivi so tudi podatki Okrožnega urada glede zaposlenosti v posameznih industrijskih panogah v februarju. Večje število novih delavcev so zaposlile tekstilne -tovarne, industrija za predelavo lesa, oblačilna industrija, dalje je bilo zavarovanih več hišnih poslov in služinčadi ter več delavcev pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb. Zaposlenost pa ee je znižala pri gozdno-žagarski industriji ter pri nadzemekih zgradbah. Prijava dolgov in terjatev, iz blagovnega prometa s CiR Narodna bankR je izdala dne 4. aprila iiastopna navodila: Obveščamo vse pooblaščene zavode (I. In II.), da morajo informirati vso zainteresirane stranke, da morajo takoj pismeno prijaviti pooblaščenim /avodom skupna stanja platnih dolgov in terjatev ij blagovnega prometa s Ceškonlova$ko, ki eo obstojala na dan 5. aprila 1939 in to: posebej za (:eško in Moravsko, posebej za SlovaSko in posebej za Pod karpatsko Kusi jo. Prav tako morajo vee tvrdko in oseb« prijaviti pooblaščenim zavodom tndi količino efektivnih češkoslovaških kron, ki so jih imele v iaeti na ta dan. Na podlagi prijav so dolžni pooblaščeni zavodi urediti podatke in poslati pismeno poročila Narodni banki najkasneje do 15. t. m., 'rt katerega bo razvidno: 1. Skupni znesek neplačanih dolgov za uvoženo blago (posebej za Češko z Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Podkarpatsko Rusijo), urejeno po veljavah, na katere se glase fakture; 2. skupni znesek neplačanih terjatev za Izvoženo blago v Češkoslovaško, urejeno itn ločeno na isti način kot dolgovi; 3. skupni znesek efektivnih češkoslovaških kron, • specifikacijo, iz katere naj bo razvidno: a) skupni znesek efektivnih novča-nic v kosih po 50, 100, 500, 1000 in 5000 črfkoslo* vaških kron; b) sikupni znesek efektivnih novča-nie v kosih po 10 in 20 kron in morebilno količino kovanega denarja. Da bi se dobila teina slika o stanju dolgov in terjatev kakor tudi točno stanje efektivnih češkoslovaških kron, je treba opororiti rep zain-teresirance, da smejo prijavo izvršiti le pri enem pooblaščenem denarnem zavodu, Nesreče in poikodbe Predvčerajšnjim smo napisali, da si je Š. V. ▼ nekem frekventi ranem lokalu prerezal žile na roki v vinjenem stanju. Pokazalo pa se je, da to ne odgovarja resnici, ker S, V. ni bil vinjen. Snoči okrog polnoči so bili reševalci poklicani ▼ Razdrto (tam pod Šmarno goro) !n sicer v gostilno »Fortuna«. Tam so si ga neki pivci privoščili čez merico, tako da jc prišlo do pretepa, v katerem so spregovoril tudi noži. V bolnišnico jo bilo treba odpeljati štiri ranjence: Toneta in Lojzeta Skubica, Avgusta Tekavca ter Franceta Markiča. Vsi štirje so bili precej oklani. Pred dnevi že je v Medvodah padel s kolesa železniški čuvaj Purkart Štefan. Skraja se mu ni zdelo potrebno hoditi v bolnišnico, poškodba pa se je slabšala, tako da so ga zdaj le prepeljali v Ljubljano zdravit. Mizarski vajenec iz Ljubljane Valentinčič Tone jo padel in si zlomil nogo. Z motorjem sta se peljala dva brata, Cvetko in Edvard Saksida. Nesreča pa je hotela, da se je vozilo prevrnilo. Vozača sta padla in sc pri tem precej potolkla. Bajtar a Police Tone Skubie je imel opravka pri peči, pa se je opekel. Sin bajtarja z Vrha pri Višnji gori Jevnikar Tono se je hudo opekel z vrelim oljem. Pomladansko delo le pričelo Kogar zdaj ob tem lepem vremenu zanese malo iz mesta tja na bližnjo periferijo, lahko zapazi, da je že pričelo pomladansko delo na polju in na vrtovih. Po vrtovih imajo posebno mnogo dela tam v Trnovem. Trnovsko vrtnarstvo je v Ljubljani že od nekdaj na dobrem glasu. 2e tam v Krakovem zapazite, da povsod na vrtu ljudje pridno »štihajo«, ravnajo, sejejo in sade. Gredice so že lepo pomerjene, črna zemlja prijetno diši. Kmalu, kmalu bo vse lepo ozelenelo. Samo malo dežja naj ie pride, pa bo vse v polni rasti, cvetju in v zelenju. Prekmurski delavci bodo sli letos v Francijo Kot smo že poročali v »Slovenskem donmc, je pred tedni zajel naše sezonske delavce zopet val izseljevanja, ker je prišel čas, ko pričenja tudi v tujini redno delo. Borze dela so imele dela čez glavo in še več nadlegovanja z vprašanji od strani delavcev, kdaj bodo sprejeti in kdaj bodo spet lahko odšli v tujino. Večina teh delavcev je računala na Nemčijo, kjer je zaslužek precej dober, dasi je navezan z največjimi napori, kar se tiče dela in socialne ter moralne zaščite delavcev. V zadnjem času pa je izšla od strani izseljenskega komisariata prepoved, da se iz okrajev Maribor levi in desni breg, Slovenji Gradec, Dravograd in Ptuj no sprejme več delavcev za Nemčijo nego kakih 30 in še to na izrecno zahtevo nemških delegatov. Ob tej prepovedi, ki se nanaša na omenjene okraje, je bilo pred kratkim odločeno, da se delavci zapiosle v Franciji, kjer v primeru i našimi doma niso slabi pogoji in bo naš delavec prišel tudi tam do zadovoljivega pribrauka. Za to hvalevredno akcijo za zaposlitev naših delavcev v Frau-ciji pa gre upravičeno priznanje našim narodnim poslancem, ki so uvideli potrebo našega obmejnega socialno slabo stoječega ljudstva, ki mu je treba s primernim zaslužkom izven domovine pomagati, da ne bo propadlo narodnostno, versko in kulturno. Ministrski predsednik Vološin v Mariboru Danes popoldne okrog 2 jc prispel v Maribor iz Zagreba v avtomobilu bivši predsednik svobodne podkarpatske Rusije msgr, Avguštin Vološin v spremstvu svojega bivšega prosvetnega ministra Avguština Štefana. Potovala sta v veliki luksuzni limuzini, ki se je ustavila pred Veliko kavarno. Tu sta oba ministra obedovala. Nato je odšel msgr. Vološin v Lahovo trgovino, kjer je nekaj kupil, ogledal si je potem Glavni trg. Ob tričetrt na 16 st* se oba vsedla zopet v avto ter sta se odpeljala proti meji. Namenjena sta na Dunaj. Pred vstopom v avto je prosil vaš dopisnik g. Vo-lošina za kratko izjavo. Na vprašanje, kake korake misli podvzeti glede svoje države, je dejal, da je vprašanje podkarpatske Rusije še vedno nerešeno ter predstavlja velik mednarodni problem. Sedaj da potuje na Dunaj. G. minister Štefan se je pogovarjal z vašim dopisnikom v nemščini. G. Štefan je dejal, da se bosta s predsednikom VoloSinom sestala ali na Dunaju ali pa v Bratislavi z ostalimi ministri bivše vlade Podkarpatske Rusije. Nato pa nameravajo stopiti v stike s predstavniki madžarske vlade, da se pogajajo glede avtonomije Podkarpatske Rusije. Na Dunaju da se nahaja okrog 1000 do 1500 beguncev iz Podkarpatske Rusije, ki bi se radi vrnili v domovino. Oba sta se nato vsedla v avto ter sta se odpeljala proti meji. Nesreče pri velikonočnem streljanju Sv. Ana v Slov. gor., 11. aprila. Pretekle velikonočne praznike so ponekod po običaju hoteli posebej proslaviti s streljanjem topičev. Kakor vsako leto, tudi letošnjo streljanje ni bilo brez posledic. V Bačkovi, občina Sv. Beho-dikt v Slov. goricah, se je v soboto zvečer ponesrečil posestnik Kokavec Ferdinand, ker je neprevidno sprožil nabiti možnar z žarečo cigareto, pa je naboj bliskovito udaril ter mu odtrgal mezinec na desni roki, mu iztrga! glavno žilo do komolca in povzročil še nevarne poškodbe po glavi. Nevarno poškodovanega Rokavca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. — Na skoraj sličen način se je ponesrečil Moleh Frane, posestnikov gin iz Zg. Ročice, občina Sv. Ana v Slov. goricah. Moleh je v nedeljo popoldne nabijal svojo pištolo ter pri tem nabijanju uporabljal železen bat, zaradi če*ar «e mu jo pištola nenadoma sprožila. Odtrgalo mu je palec na levi roki. — Na Zg. Ročici se je ponesrečil viničar Vurcer Jožef, ki je nabijal možnar enako z železnim batom. Dobil je več poškodb na roki in obrazu. 25 delavcev toži tovarnarja Westna Celje, 12. aprila. Pred tremi leti je tovarnar Westen odpustH z dela 25 delavcev, ki so bili z drugimi tovariši vred stopili v stavko. Sedaj pa so se ti delavci oglasili na sodišču s tožbo, da jim je dal tovarnar pri odpustu vpisati v delavske knjižice neka skrivnostna znamenja, zaradi katerih delavci potem niso mogli nikjer drugje dobiti dela. Delavci bodo zahtevali od Westna odškodnino. Razprava bo v kratkem. Smrtna nesreča pri streljanju Celje, 12. aprila. V Šmartnem pri Slovenjgradcu je streljal • puško France Gorjup. Pri prvem strelu pa Je naboj, ki je bil bržkone rjast, raznesel cev. Sunek je vrgel puškino kopitp Gorjupu v glavo, da mvl je počila lobanja. Obležal je takoj mrtev. Gluhonemo revo je oropal Maribor, 12. aprila. Pred senatom petih sodnikov sedi danes n« zatožni klopi 28 letni Franc Tramšak iz Zgornje Bistrice ter se zagovarja zaradi razbojništva, ki je bilo izvršeno dne 19. decembra predlanskega leta nad gluhonemo Marijo Majerič v bližini Slovenske Bistrice. Omenjenega dne popoldne se je Marija Majerič pripeljala iz Zagreba, kjer se je mudila pri svoji sestri na obisku. Sestra ji je dala raznovrstno specerijsko blago, katerega je nosila v torbici, v kateri je imela še denarnico z 41 dinarji gotovine. Majeričeva je prispela ob 17. na kolodvor v Slovenski Bistrici, odkoder se je peš napotila v bližnje Cigonce. Spotoma jo jo dohitel neki vojak na kolesu. Ustavil se je ter se ji ponudil, da jo bo 6prem)jal in ji pomagal nesti zavoj. Majeričeva pa je z znamenji pokazala, da ai tega spremstva ne želi. Kljub temu jo je vojak spremljal, ko pa sta zavila na pešpot proti Cigon-cem, jo je nenadoma od zadaj zagrabil za vrat, Ji potisnil v usta robec, da ni mogla kričati ter vzel torbico z blagom in denarjem. Planil je nato B® kolo ter izginil v temi. Majeričeva je prišla naslednjega jutra ]c orožnikom v Slovensko Bistrico in s pomočjo tolmača povedala, da jo je prejšnji večer neki vojak oropal in napadel. Orožniki so jo odvedli le poveljniku slovenjebistriške vojaške posadke, ki je dal sklicati vse vojake. Majeričeva si je vojake dobro ogledala, pa ni videla med njimi napadalca. Zato 60 orožniki pregledali spis vseh vojakov, ki se v bližnji okolici nahajajo na dopustu. Med njimi ja padel sum na Franca Tramšaka. Orožniki so z Majeričevo odšli v Zgor. Bistrico na Tramšakov dom. Cim je Majeričeva Tramšaka zagledala, je s kretnjami označila, da je to napadalec. Tramšak pa je odločno tajil ter je zatrjeval, da je bil prejšnjega dno ves popoldne na obisku pri svojem bratu. Poizvedbe so pa pokazale, da je prišel na obisk šele po 19. uri. Napad pa je bil izvršen ob pol 19. zvečer. Ker je uporabljal Tramšak bratovo kolo, je mogoče, da je prišel v kratkem času od mesta napada k bratu. Poleg tega so odkrili orožniki na mestu napada sledove vojaških škornjev, ki so se strinjali z odtisi podplatov na škornjih, katere je imel Tramšak obute. Kljub tem dokazom pa Tramšak tudi sedaj, pred sodniki vse taji. Razprava ob času poročila še traja. V Češnjicah sta zgoreli dve koči Morave«, tl. aprila - V noei na velikonočno nedeljo sta zgoreli * Češnjicah pri Moravčah dve prazni koči, stoječi blizu skupaj. Lastnik je upokojeni rudar RovSek, ki si je nekje pri Sevnici kupil domačijo. Hišioi, podedovani po svoji sestri, je nameraval prodati ter bi bila prav v praznikih sklenjena kupčija. Zlobna roka, ki je nedvomno zanetila ogenj, mu Je prekrižala račune. Rovšek trpi kakih 4000 din škode, ki je delno poravnana z zavarovalnina Služkinja zastrupila gospodinjo, da bi se poročila z gospodarjem Celje, 12. aprila. Vteraj je v Zalogu pri Žalcu umrla 78 letna posestnica Neža Štukovnik. Pred pokopom jo je zdravnik pregledal, vendar pa ni našel na njej znakov nasilne smrti. Kljub temu se mu je zdela nagla smrt sumljiva ter je zato stvar prijavil oblastem,_Orožniki so takoj prijeli Neiinaoa 60let-nega moža Ivana ter služkinjo Marijo Klepej, ki sta nagnjenje drug do drugega večkrat javno pokazala. Aretacija je gospodarja in služkinjo silno presenetila, da so orožniki žo v tem videli potrjen sum. Pri zaslišanju pa sta obadva skesano priznala, da »ta «e Neže znebila po dogovoru, da bi «e mogla potem sama poročiti. Grešno razmeri* med gospodarjem Ivanom in služkinjo je postara že očitno, pa je Štukovnik kupil neke praške in jih dal Mariji, da bi si odpravila plod. Služkinja, ki so ji je zahotelo posestva, pa nasveta ni upoštevala, temveč je prašek v manjših količinah dodajala v jedi, ki jih je jedla stara Neža. Baje je nasula večkrat tudi drobce negašenega apna. Ne da bi vedela za vzrok bolečin, ki je o njih vsak dan skozi mesec dni tožila, Je Neža umrla. štukovnika in Klepejevo so orožniki prepeljali v celjske zapore, a posebna sodna komisija bo dano* raztolesila truplo pokojne Neže, Herwey Allen: 194 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Da bi pripravil Ouvrarda do odhoda, je ukazal priti poštnim kočijažein, kj naj bi ga zlepa pregovorili. Ouvrarda je imenoval z drugačnim imenom, da se ne bi morda izvedele o njem kake čudne govorice. Nato je previdno in po natančnih poizvedbah poskrbel za spremstvo do lruna, mesta, ki je ležalo Uk onkraj meje. Toda kljub neprestanemu zatrjevanju spretnih postiljonov, da Je kraljeva vojaška cesta od lruna do Madrida najboljša jn najvarnejša tia vsem svetu, ni bilo mogoče Ouvrarda spraviti is m seta. Njihove usnjene gamaše, rjavo tkani suknjiči in koničasti klobuki z žametnimi čopi, 80 se mu zdeli noša onih drznih in mogočnih roparjev, ki se jih je tako bal srečati. Predlog, da bi svojo udobno in priljubljeno kočijo pustil v Bayonne in 6e zaupal poštni kočiji, je smatral za blaznost. Pri sebi je imel precejšen znesek denarja, in prve besede plemenitega jezika Don Kihota, ki se jih Je naučil in ki bi jih po naziranju gostilničarja morali znati vsi tujci v Španiji na pamet, so bilo: >La occaaion, hac el ladron.« Med tem, ko se Jo Simba trgal na svoji verigi in oblajal vsako odhajajočo poštno kočijo, Je Ouvrard sedel v svoji »obi in »i dal pri-i>ovedovati strahotne bajke, kupoval tople in volneno obkladke za >voj trebuh, zelene stekleničice e strupom za mrčes, ovčje kože, mehke blazine, puške za spremstvo, prepečenec in kuhinjsko posoda ■'kratka, preekrbel s« je z vsem mogočim, da bi bil varen v deželi, kamor je šel in kjer — kakor so mu stalno pripovedovali — ni bilo ničesar, niti varnosti. Listal je priročnik, ki ga je spisal Pellleler in ki aa je prodajal 'V oj im gostom po deset frankov. Enajsta stran tegQ pnrocnika ga je prestrašila znova: »Kaj morem dobiti? Truden sem.« »Vzemite sl stol,-* odgovarja španski gostilničar. »Dobro. Toda nekaj bi rad jedel.« »Kaj ste prinesli e seboj?« »Nič,« »Kaj — nič? Kako naj vam pa potem kuham? V Španiji ste, Iti je mesar, tam pa trgovec. Pojdite in kupite, kar boste dobili. In, če Še gori ogenj, bom Šel vpraSat svojo ženo, če se ji ljubi kuhat.« »Pomislite,« je vzkliknil Ouvrard. »In mi gremo tja?« Kupil je celo ovco, klobase in osoljene ribe, ki jih jo imel posebno rad. Za sodček vina pa je zmanjkalo prostora »Toda od čokolade lahko dobim zgago,« je dejal. Stokal je. Njegova soba je bila kot skladišče ladijske kantine.. Ko je Antonio videl, kako so stvari, se je poslužil vojno zvijače. Izrazil je slutnjo, da bi se Napoleon lahko premislil m poklical Ouvrarda nazaj v Pariz. Naslednje jutro so bili že na potu v Madrid. Prekoračili so Bidassoo. Na drugi strani reke so ob mostu ležalo v travi španske straže. Eden je vstal in klel nad njihovimi potnimi listi, dokler ni šel denar iz roke v roko. Ko so se pripeljali na ulice lruna, a njegovimi orientalskimi hišami in previsnimi balkoni, so bili nenadoma sredi Španije. Tu so izmenjali konje. Pred kočijo so vpregli deaet živali. Bile so gole in suhe, takorekoč nedostojno. Črte okostja, miince in kite so bile kakor relijefni vodni zemljevid. Zdelo se je, da je pred kočijo vpreženih deset podgan z dolgimi koničastimi ušesi in odrgnjenimi repi, ki jih je poslal kak zloben in porogljiv čarovnik. Poleg tega je imela še vsaka žival svoja posebno muhe, ki jih je mogel razumeti le Spanec. V Irunu se jim je pridružilo tudi spremstvo, ki je obstojalo iz Šestih miqueletov, To je bilo Sest z mušketami oboroženih mož na konjih. Kočijo je vodil •trokovnjaškl hlevar. Poleg njega je sedel žagal ali pomočnik, čigar naloga Je bila samo zavirati. Dva divja nioaa, ki ata kadila trabuke, sta sedela s svojimi z medenino okovanimi puškami na strehi. Vsa ta viteška druSčina je nosila sandale iz ličja, jahalne hlače s Številnimi gumbi iz preluknjanih kovancev. Z® na daleč so se videli njihovi kostanjevorjavi jopiči z modrimi nafiivi in a Škrlatno rdečimi prepasnicami in njih glave s koničastimi klobuki in svilenimi trakovi. Samo plemenitaš ceste eo sl mogli privoftčiti tak aijaj. To Je bilo res ponosno in izbrano spremstvo. >Voya usted eon Dios« Je vzkliknil poštar iz svojega majhnega urada v Posada de las diligeneias ob irunsklb vratih, ko se je odpeljala visoko natovorjena kočija naprej. Pri odhodu se Jc nabrala gneča ljudi, ki jih Je predvsem privabljala mrtva ovca. Ta je visela na »dnji atrani kočije in buliia s svojimi steklenimi očmi skozi kilo klobas. Ramon in ie nekaj gledaleev se je zabavalo nad Onvrardovo živčnostjo in zaskrbljenostjo. Sedaj, ko se je že enkrat odločil napraviti skok v neznanost, je strahoma opazoval skozi okno kočije predpriprave in nemirno begal i svojimi očmi preko Bayonne ▼ domovino, kakor bi se moral posloviti od zemlje in ne samo od Francije. Videl je, kako so konje odpeljali nazaj preko mosta v Francijo.« »Kamor spadajo,« je dejal hlevar. >Moj Bog, je vroče,« je zavzdihnil Ouvrard. Ves prizor ee mu je zdel, kot nekaka priprava za letovanje na mosac. Vso skupaj je biio v rcsnici groteskno. Velika londonska kočija, ki sc je svetlikala v suliem in vročem soncu, so je zdela kot plen bronastih banditov iz hudih sanj. Ouvrard se je zdel sam sebi žrtev, ki jo peljejo v neko fantastično deželo iz tisoč in ene noči. Za Antonia pa jc vsa pustolovžčiua dobila nenadoma živo okolje m odgovarjajoče ozadje. Sedel je tu in kadil svojo cigaro, katero dim je do obupa dražil naokoli stoječo berače. Ni dovolil, da bi ga Ouvrard prikrajšal za to zabavo. Juan je sedel visoko na zadnjem sedežu kočije in brenkal na kitaro. Izpoa prstov mu je uhajala j> — O a 3? Veter (»mer, inkost) Pada- j vine ■iz s? a § E l S «s p fc Ljubljana 7639 19-4 5-2 19 0 0 Maribor 768-2 16'4 1-0 80 0 0 Zagreb 767-1 18-0 7-0 50 0 NE, — Belgrad 763-9 17-0 4-0 70 4 N, — mi Sarajevo 76&-C 17-0 5-C 60 6 0 _ *■» Via 763-1 15-0 u-c 70 0 0 fe- Split 762'? 22-0 12-( 40 0 NE, — Kumbor 761*1 20-!) 15‘( 40 0 N, m Rab 763-!, 18-0 12-L 40 0 0 amsrotnik 76P6 22-0 15-0 40 0 NE, — — Vremenska napoved: Stanovitno, večinoma jasno, čez dan toplo vreme. Koledar Danes, sr«da, 12. aprila: Julij, Četrtek, 13. aprila: Hermenegild. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakareič, Sv. Jakoba trg 9; mr, Ramor, Miklošičeva c. 30; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. aprila rok plačila telefonske naročnine in abrokov instalacije. Vplačila se vršijo na dostavljene čekovne položnice ček. računa 10.225. Naročniku, ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. aprila, za zopetno vključitev pa mora plačati takso 100 din. Za even-tueine reklamacije se obrnite na poto Ljubljana 1, telefon 43-07. Beiigrajsko prosvetno društvo ima svoj 10. prosvetni večer v četrtek, dne 13. aprila ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava g. Mavricij Bergant o slovenskih velikih možeh kot prvih voditeljih slovenskega naroda. Moški odsek Šempetrske piosvete ima v sredo ob 8 zvečer predavanje. Predava g. inšpektor Fr. Erjavec. Možje in fantje so povabljeni, da se predavanja v obilnem številu udeleže. Zdrušenjo jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane na ogled fundiranja zgradb Strojnega in Kemičnega instituta naše univerze, ki bo v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 16. Zbirališče na vogalu Aškerčeve ceste in Murnikove ulice. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana ima XX. redni letni občni zbor v soboto, 15. aprila 1039 ob pl 20 v novih društvenih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg 1 -II., po običajnem dnevnem redu. — Predlogi članov morajo biti poslani upravnemu odboru eek-cije najkasneje do 12. aprila 1989. — Upravni odbor. Na petkovem večeru komorne glasbe bomo slišali koncertna dela, ki se pri nas zelo, zelo red-kokrat izvajajo, nekatere 6poredove točke so pri nas sploh malo znane. Predvsem opozarjamo na Schubertov klavirski trio iu pa na Beethovnove Tri skotske pesmi za glas s spremljevanjem tria. Klavirski trio, ki je eno najlepših Schubertovih del sploh, bodo izvajali: violinist Albert Dermelj, čelist Bogomir Leskovic in pianist Marijan Lipovšek. Vsi^ trije bodo spremljali koloraturno sopranistko Kušejevo, ki nam Ih> zapela Beethovnove T ri škotske pesmi. Prvi del sporeda t>osta zaključila Dermelj in Lipovšek z Dvorakovo Sonalino v g-duru, op. 100 za violino in klavir. Večer komorne glasbe bo vpetek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Gojence šole Glasbene Matice opozarjamo, da začne po velikončnih praznikih redni pouk v vseh oddelkih in razredih jutri, v četrtek, ob navadnem času. Skofjeločanc in vso bližnjo okolico opozarjamo na pevski koncert, ki bo v nedeljo ob pol 9 v škofjeloškem Sokolskem domu. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo koncertiral celotni zbor Glasbene Matice ljubljanske, kot solista sodelujeta Ljudmila Polajnarjeva in prof. Marijan Lipovšek, r*ta ^koncertu se bodo izvajala predvsem dela domačih skladateljev, v prvi vrsti zbori in samospevi Antona Lajovica. Vstopnice eo na razpolago pri hišniku v Sokolskem domu. Opozarjamo na točen začetek koncerta ob pol 9 zvečer. Uprava občine Ig v ljubljanskem okraju razglasa. da bo v ponedeljek 17. aprila 1939 (ponedeljek po beli nedelji) na Igu redni letni živinski in kramarski sejem. Ker so bili do sedaj vsi sejmi odpravljeni, je pričakovati, da bo sejem v večjem obsegu. Kupci vabljeni. V na&i občini ni bilo ni-kake kužne bolezni. Ta dan vozi iz Ljubljane nv'o. bus ob 0.20 izpred Mostnega doma. LJubllansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 12. aprila: »Hlapci«. Red Sreda. Četrtek, 13. aprila: »živi mrtvec«, — Premierski abonma. Petek, 14. aprila: Zaprto. (Gostovanje v Celju: >Kaj je resnica?). OPERA — začetek ob S zvečer: Sreda, 12. aprila: >Werther«. Red A. Gostnio Josip Go III Telefon <001 d" 1005 Hnrava. Kopitarjeva uliea 1 Za Jugotlavaaiko tiskarno ? Ljubljani: K. Čet. lidajatell Ini Jože Sodja Urednik; Mirka Javornik