------    333    ------
O Reki in njeni okolici. *)
Spisal J. Bile.
Radi beremo popise mest, vasi in tergov, posebno nas pa mora veseliti o domačih krajih kaj slišati ali brati. Naj mi bo tedaj pripuščeno, tudi o Reki kaj povedati.
Na severni strani kvarnerškega zaliva, kjer Rečina svoje peneče valove v morje vali, kjer tersačka gora trume pobožnih romarjev v vežo Matere nebeške zbira, se dviguje mesto Reka imenovano. Kakor so mnogim mestom reke ime dale, tako ima tudi naše mesto po Rečini svoje ime. Zidali so ljudje hiše, ter jih „na reki" imenovali, in to ime se je do današnjega dne ohranilo. Hiše starega mesta, ki so bile s terdnim zidom obzidane, so, kakor se v Valva-zorjevem   popisu   bere,   tudi sv. Vid na Reki   imenovali.
*) Pisal sem bil v nekem lista predlanskih „Novicu nekoliko verstic o reškem mestu — al to tako na kratko, da mi se potrebno zdi, o Reki kaj vec pisati. Upam, da bo častite bravce veselilo o ti stvari kaj vec brati.                                        Pis.
------   334   ------
Pozneje se je št. Vid izpuščalo in mestu je le ime „na Reki" ostalo.
Staro mesto je v breg* zidano in poti so vse v reber. Hiše so večidel majhne in na kupu zidane, ulice tedaj ozke, da skoraj voz skozi nje iti ne more. Terga sta v starem mestu dva, veliki in mali, ki sta pa oba prav majhna.
Nekdaj je bilo staro mesto cela Reka; — obdajal ga je visok in širok zid, ki je mesto groznih Turkov varoval. Ta zid se še zdaj na severni strani Reke dobro pozna, na zdoljni strani pa so zdaj krasne hiše, kjer je nekdaj zid stal. Dobro visok stolp je zapiral mesto. In ta stolp deli še zdaj staro in novo mesto; kdor tedaj hoče iz novega mesta v staro iti, mora skozi široke stolpove vrata koračiti. Na vratih je vzidana starinska slika nekega nemškega cesarja. — Se ni sto let preteklo, da so valovi do mestnega zida bili in zdaj — zdaj je vse drugače. Kjer se je nekdaj široko morje razprostiralo, se dvigujejo zdaj prekrasne hiše, lepe cerkve itd., in to je ravno novo mesto. In še vedno zasipljejo Rečani morje, ter širijo mesto na vse strani.
Novi del mesta je v vsem od starega razločen. V novem mestu so široke in snažne hiše, velike in narazen zidane in v naj lepši ravnini. Zidano je ob bregovih morja po daljini, toraj so ulice dolge, da je kaj. Ena versta hiš je na desnem bregu Rečine, in hišam nasproti je versta košatega drevja, čigar korist ljudje le v silni poletni vročini spoznajo.
Tu ti je, častiti bravec, staro in novo mesto v obče popisano; skusil ga bom popisati bolj natanko. Začnem s cerkvami in drugimi poslopji.
Najlepša in največja cerkev je stolna. Vunanja podoba ji je skoraj taka kakor ljubljanski stolni cerkvi; le manja je in brez uzvišenja nad velikim oltarjem. Zvonik stoji sam nekoliko korakov pred cerkvijo. Oltarjev, ki so vsi iz lepega marmeljna sekani, ima 11, med kterimi je posebno krasno izdelan veliki in pa oltar, v kterem je sv. Rešnje telo shranjeno. Velike orgije in precej ubrani zvonovi so kinč te cerkve. Stoluje tukaj prost in pa čvetero ko-rarjev. Kadaj in kako da je bila ta cerkev zidana, nisem mogel zvediti; da je pa zlo stara, se lahko po kamnu s številko  1377   v zvonik   vzidanem   soditi more.    Ta  cerkev
v
je farna cerkev za celo Reko. Čudno je, da je tukaj le ena fara, ko so druge mesta v dve in tudi več far razdeljene.
Največja imenitnost na Reki je pa cerkev sv. Vida. Vsak ptujec ima na ti cerkvi kaj gledati. Ze od deleč se ti kaže veliko poslopje, ki se mogočno nad druge dviguje. Zidana je vsa iz čveterovoglatega kamena in ima troje vrat. V njo pridši se začudiš nad visočino okrogle cerkve. Iz gladkega kamena sekani stebri so okoli in okoli v steno vzidani. Naslonjeni so na nje drugi kamni, ki kor deržijo, nad kterim je še taka visočina, da bi tu lahko še ena cerkev stala. — Oltarji so vsi kamnitni in podobe na njih so starinske, pa kaj lepe. Marsikaj neprecenljivega bi tukaj umetnik našel, česar drugi ljudje še ne pogledajo. Ta cerkev je sila stara, na Reki morebiti najstarša, pa tako, kakor je sedaj, jo je dala neka knezinja Thonhausenova v I. 1638 zidati. Imeli so jo Jezuiti. — Cerkve se derži velika hiša, nekdanji samostan, ki je pa zdaj poslopje za latinske, normalne in realne šole. Posebno v lepem redu je reški gimnazij, — le škoda, da je tu tako malo učencov. Kdor želi se naučiti mnog^o jezikov, naj le na Reko pride; tu ima najlepšo priložnost. Tukaj se uči na gimnazii nemški, hor-vaški, talijanski, gerški in latinski jezik. V normalnih šolah se pa materni jezik nekako zanemarja!
Od stolne cerkve proti morju na desno se pride po ozki ulici k cerkvi avguštinski. Imeli so tukaj avguštinski menihi samostan, in za to se imenuje ta cerkev po njih avguštinska. Velika je še precej, pa lepa se ne more imenovati. Trije zvonovi, ki vise v majhnem starem zvoniku,   imajo kaj   neubran in slab glas.    Toliko lepše so pa
predlanskem narejene orgije. Glas teh orgelj, za cerkev skoraj premočen, se deleč okoli razlega. Cerkvi je pri-zidana velika hiša, ktera je bila nekdaj samostan. V ti hiši je lepa, prostorna kapela prečistega spočetja device Marije. Ta kapela ima posebej orgije in vse, kar je cerkvi potrebno.
V najlepši reški ulici je kapucinarska cerkev in samostan. Cerkev je majhna, pa čedna in prav prijazna. Kakor po navadi v kapucinarskih cerkvah je tudi tukaj vse leseno. Oltarji, čeravno leseni, so vendar lepi in posebno imenitno delo beneškega umetnika je podoba sv. Avguština na velikem oltarji. — Za dobro prostornim samostanom je lepi kapucinarski vert, na kterega zidu je podoba Matere Božje z napisom: „auxilium christianorum." Pod podobo devic Device se vidi v zidu debela topova krogla. Tacih krogel je viditi v več drugih hišah. Od kod so te krogle, hočem razjasniti.
Ko je na Primorju francozko žeslo gospodovalo, je gledala angležka vlada Napoleonu primorske mesta uzeti. Privesljala je neka angležka fregata iz srednjega v jadransko morje in berzo tudi pred našo Reko. Nekega lepega dne leta 1813 se ustavi pet vojnih ladij pred mestom in berž počnejo na vse strani streljati. Malo časa je preteklo, in Angleži so bili v mestu. Ko so mesto dobro oropali, so imeli namen, ga sožgati, kar bi bili tudi storili, če bi ne bila neka žena černo oblečena in z razpletenimi lasmi k poveljniku Framment-lu šla. S solznimi očmi je Angleža prosila, naj se mesta usmili. Uslišal jo je in Reki prizanesel. Ta žena se imenuje Karolina Belinič-eva. Od tod so po zidih te krogle!
Razun teh velikih cerkev so na Reki še tri druge majhne, bolj kapelam ko cerkvam podobne. — Gerki ne-zedinjeni imajo blizo luke veliko in farno cerkev, ki ima precej visok  zvonik. Obdana je z zidom.
Med drugimi imenitnimi poslopji je c. kr. mornarska akademija najimenitneja. Ta krasna še le lani dogotovljena hiša stoji na Volovski cesti malo iz mesta. Silno je velika in izdelana po vseh zidarstvenih pravilih. Na vertu, ki je okoli in okoli hiše, je bila napravljena vojaška ladija. Topovi, drevesa, jadra, z eno besedo, vse je bilo kakor na pravi ladii. Na nji so se mornarski učenci, dokler so v Reki bili, neko-likokrat v tednu vadili v mornarskih opravilih. Sedaj prebivajo v nji kadeti, kteri so se iz Krakova tu sem preselili. Pred akademijo stoji na morju velika lesena hiša, kjer se tudi drugi ljudje za plačilo kopati smejo.
Drugo imenitneje poslopje je fabrika za tabak in cigare. Hiša ta je velika in prav lepo zidana; bila je nekdaj tu sladkornica, premenili so jo pa v fabriko za tabak. Veliko revnih ljudi si tukaj kruh služi. Potrebuje namreč fabrika dan na dan več sto ljudi, ki listje snažijo, cigare zavijajo itd. Plačujejo jim vsak petek zasluženi denar. Iz vseh bližnjih krajev prihajajo revni otroci in tudi odrašene ženske sem, si krajcarjev služit.
Vredno, da ga omenimo, je tudi glediše. Od zvunaj nima nič posebnega, samo sprednja stran je z nekakimi podobami ozaljšana; al noter pridši se začudiš nad krasoto reškega gledišča. Zlo razsvitljeno, krasno zmalano je, lože so prostorne in velike, sercala se v njih bliskečejo. Med vsemi gledišči, ki sem jih vidil, se mi reško še naj lepše zdi. Veliki irmenski tcrg deli gledišče od velike hiše gosp. Minika in Barkariča. Pametno so se umislili na spodnji strani gledišča in irmenskega terga drevja nasaditi. Neizrečeno bo to koristilo revnim ljudem, ki v strašni poletni vročini tukaj derva, oglje itd. prodajajo.
Novo izdelan lesen most ob bregih Rečine je kmali zvunaj mesta. Izdelali so ga lani. Podpert je le na obeh bregih na velike kamne in ena greda je k drugi z železom privezana. Celi most je tedaj skupaj sklenjen in če ravno nič podpert, more vendar tisoč in tisoč centov deržati. Pri mostu se deli Rečina na dva kraja.   Stari in desni vo-
-----   335    -----
dotok je zdaj luka za manjše ladije. Obzidan je in izpod majhnega mosta teče va-nj cista voda. Leva, nedavno skopana struga je bolj plitva in po ti strugi se vali reka v sinje morje.                                                       LKonec si.)
------    340    ------
O Reki in njeni okolici.
Spisal J. Bile. (Konec.)
Najprej pridemo do nekega mlina, na kterem je pod pervim podom debel čern ris z napisom „Do tukaj je segla voda v jeseni 1852." — To jesen — bili so ravno pre-evitli cesar na Reki — je mnogo dni tako silno deževalo, da so se bregovi Rečine napolnili in kmali je krog in krog vse pod vodo bilo. Voda se je narastla na imenovanem mlinu skoraj do okinj pervega poda. Od tega mlina do papirnice se berzo pride. Pervo, kar zagledaš, je visok dimnik, in kmalo stoji pred teboj cela papirnica, — v vseh obzirih ena izmed pervih avstrijanskih papirnic. Zidana je bila leta 1828, in slavna je tudi zato, ker je perva v našem cesarstvu delala papir z mašinami ali papir „brez konca.a
Zad za cerkvijo sv. Vida je mlin, ki ga soparca goni in zraven se tudi pha  ječmen itd.    Zidan je bil leta 1853.
Razun teh zdaj popisanih tvornic je še mnogo drugih, na priliko: peč, kjer se železo lije, gazometer za mestno svečavo, tkalnica za jadra itd.
Popisal sem ti, dragi bravec, imenitne reške poslopja,
—  peljem te zdaj iz starega mesta skozi široke vrata proti morju k luki ali ladjostaji. — Pervo, kar zagledaš, je prekrasni vodnjak, ki stoji sred poti. Štiri gorostazni iz kamna sekani možje derže podobo presvetlega našega cesarja na ramah. Pod nogami te podobe so tri oroslanove glave, kterim iz žrela hladna vodica teče. Napravljen je ta vodnjak v spomin prihoda cesarjevega v mesto leta 1853.
—  Ker že o vodnjakih govorim, omenim, da je malo primorskih mest, ki bi tako dobro vodo imele, kakor ravno Reka. Iz vsakega kotiča voda izvira. Koliko bi Teržaščani plačali, da bi take vodice imeli! — Pa pojmo do luke.
Ze ko se iz daljine od sv. Matija bližaš mestu, zagledaš na južni strani ladje kot gojzd svoje drevesa v zrak moleti; te ladje so tukaj v zavetji. Terden jez brani silnim južnim valovom v luko, ki pa ni še popolnoma izdelana. Ladij je v nji vedno obilo, posebno pa zdaj, ko je kupčija jako slaba. Na zgornji strani luke je Jelovškova hiša, v kteri imajo naši verli domorodci čitavnico, ki izdaja od pervega aprila horvaški lepoznanski list „Neven."
Sprehajališč imamo na Reki dvoje, 5)školjič" in pa „elizabetni vert.a Pervo tako imenovano, ker mu Rečina okoli in okoli teče in sprehajališče je školjiču ali otoku podobno. Drugo pa tako imenovano po presvitli cesarici, ki
se je ravno tisto leto, ko so ta vert naredili, s presvitlim našim cesarjem omožila. — Školjič je prav hladno in prijazno sprehajališče, samo malo premajhno; elizabetni vert bo tudi lep, ko bo drevje dorastlo.
Vernem se zdaj v staro mesto k nekemu staremu oboku, ki ga tukaj po navadi le rimski obok imenujejo (areus romanus). Ta obok stoji cel in terden v neki ulici blizo cerkve sv. Vida. Da je sila star, se mu vidi po pervem pogledu. Med učenimi je prepir, kaj da bi te stare vrata — ljudstvo ga sploh tako imenuje — biti mogle. Nekteri terdijo, da so slavivne vrata cesarja Klavdija, ko je premagavši Gote na Reko prišel. Tako se bere v nekih latinskih bukvah grofa Ljudevita Marsili-ta (_lib. II. str. 75): „Cum imperator Claudius secundus ad ripas hujus fluminis profliga-verit Gothos et ex Italia ejecerit imo ipsos insecutus fuerit armata manu per totam Liburniam, triumphavit in Flumine, prout ostendebat lapis fixus in fortalitio versus mare prae-ferens literas expressivas Claudii secundi C a e s a r i s.u Poslovenjeno: ??Ko je cesar Klavdi Drugi do bregov te reke Gote pripodil in izgnal iz Italije, ter jih z vojsko po Liburnii preganjal, je na Reki slovesen vhod praznoval, kakor je kazal kamen na terdnjavi, na kterem je bil napis proti morju Klavdija drugega cesarja." — Drugi možje pa in med temi učeni dr. Kandler dokazujejo iz več uzrokov, da ta obok ni druzega ko zlo zlo stare vrata. Naj bo tem kakor hoče, toliko je gotovo, da so vrata iz rimske dobe.
Rekel sem bil opisovaje šege notranjskih Bistričanov, da se vidi po vseh bistriških gorah temelj nekega zida. Prosil sem tudi, da se bi kdo oglasil, ter nam o tem zidu svoje misli razodel. Al od nobene strani še nismo nič slišali.
Da je to za res zid, sem se prepričal bravši letošnji reški almanah, v kterem je tudi mala topografička karta, ki kaže, kod da se zid steguje. Pravi ta almanah, da se ta zid na mnogih krajih prav dobro pozna, potem pa se zgubljati začne. Prepričan sem, da je zid, ki se vidi po bistriških ravnicah (tako se neke gore imenujejo, — Hochebene) ravno tisti in da je grublja kamna ostanek kake terdnjave. — Pravijo nekteri, da je ta zid cesar Konstantin (-f 337 pred Krist.) napraviti dal; al to je iz več uzrokov neverjetno. Prej bi utegnila veljati misel tistih, ki pravijo, da so ta zid Rimci kmalo po puniških vojskah (146 pred Kr.) sozidali, da bi varovali svoje dežele napadov Panoncov in Ilirov, ki niso bili takrat še popolnoma premagani.
Tudi drugih rimskih ostankov se na Reki ne manjka, ktere pa zdaj ne bom popisoval. Naj bo toliko o starinah dovolj !
Poglejmo zdaj, kaka da je reška okolica. Človek navajen gledati okoli sebe zelene griče, prijazne loge, cve-teče doline in s sadnim drevjem zaraščene verte, bo žalosten tu viditi take kamnitne hribe. Na jugu imaš pred seboj sinje morje, za seboj pa bele gore, ki so vse s kamnjem posute. Le tersačka gora ti nekoliko lice zvedri, ker ona je malo bolj obraščena kot druge, in se po vsi pravici lepa imenovati more. Prekrasna cerkev se proti nebu dviguje. Sem romajo iz bližnjih in daljnih krajev pobožne trume že več ko šest sto let. Frančiškani imajo tukaj samostan in prelep vert, na vertu pa uzvišeno mesto, s kterega se deleč na morje do otokov vidi. Vidi se Istra, Kastav, Volovsko, Moščenice, Lovran ti je bližnji sosed; grobniške gore ti ne dajo dalje na sever gledati in visoke dinariške planine,   pod njimi  se blišči  staro senjsko  mesto.
Na drugi strani tersačke gore je pa več ko dve tisoč let stari tersački grad; še se kaže popotniku dolgo pred Krist. po Rimljanih zidani stolp. Imenovali so ga Rimljani „Tersacticum." Srednjega veka so bili gospodarji njegovi knezi primorski Frankopani. Zdaj ga ima pa grof Nugent, ki ga popravlja. Ima tukaj zbirko starin iz rimskih in ger-ških časov in v kapeli sv. Jožefa svoje rodbine grobove.
—-   341    ------
Tersatu nasproti je ravno tako visoka, pa bolj kamnitim gora, ki se ,3kalvarijaa imenuje.
Ako greš od tukaj četert ure med gore, prideš do žalostnega kraja. Med gorami obdano z gostim germovjem je pred teboj reško pokopališče. Res! bolj pripravnega kraja niso mogli za to žalostno njivo zbrati. Nič se ne vidi, ko nebo in vert poln žalostnih spominkov. Iz germovja se glase zgodaj v jutro in tudi po solnčnem zahodu mile pev-kinje. Pa njih glas ne razveseljuje tu človeške duše, tem več človeku serce napolnjuje z žalostnimi občutki. Kažejo ti tu prelepi kamni na grobih bogatašev in revni trohljivi križi na gomilah beračev, da nas bo vse enkrat bela smert v naročje vzela. — Razun katolikov imajo tu pokopališče tudi pravoslavni, protestanti in Judje. Pa pojmo iz tega žalostnega mesta!
Soznanil si se, dragi bravec, z reškim mestom; govoriti ti hočem še nekoliko o zgodovini njegovi.
Kadaj da je Reka zidana bila, se ne more za gotovo vediti, ker pismo se ima le od leta 1400. Nekteri učeni terdijo, da so Reko Rimljani dolgo pred Kr. sozidali in da je terdnjava proti ptujim narodom bila. Imela je, pravijo 7500 štirjaških čevljev veličine; bila je že mesto v letu 1460, kakor neko pismo grofa Tibenskega kaže. Bila je nekaj časa združena s Tibnom, potem s Kranjskim, in poslednji čas z Ogerskim. Zdaj pa je Reka horvaško mesto. Našel sem v nekih bukvah talijanskih popis silnega potresa, kteri je pred sto leti reško mesto strašno nadlegoval. Ker je ravno potres tista nesreča, ki je Rečane že velikokrat zadela, pristavim na koncu tega popisa še nekoliko ver-stic o tem hudem potresu. Začela se je v jeseni leta 1750 s silnim dežjem. Berzo so bili studenci in vsi potoki tako polni, da se stari ljudje takega spomnili niso; tudi Rečini so bili bregovi preozki; daleč okoli je bilo vse v jezero premenjeno. In glej, 28. listopada ob 11. uri zvečer se je zemlja grozno potresla; še hujše pa se je potres o polnoči čutil. Ljudje zlo prestrašeni so iz hiš bežali ter si pod milim nebom šotore napravili. Vsak dan so se potresi ponavljali, vsakemu je grozno tulenje in vihar sledil. 17. grudna pa se je zemlja tresla kolikor časa bi človek prav počasi „češčena si Marija" zmolil. Zbežale so s privoljenjem višjih duhovnov tudi nune iz samostana. Ljudje so se bali po cerkvah moliti; brala se je tedaj dan za dnevom sv. maša pod milim nebom, in ljudje so neprenehoma molili, da bi se jih Bog usmilil. Ko so se potresi bolj poredkoma čutili, so šli ljudje zopet v svoje hiše stanovat, al še cele dve leti se je zemlja stresala. Zbudili so se velikrat ljudje iz sladkega spanja; velikokrat so za mizo sedeli in začele so jim sklede rožljati in kupice žvenkljati. Dragi bravci si lahko mislijo, koliko da je mesto terpelo, če jim povem, da se je v dveh letih več ko od 3000 potresov čutilo. Me-stjani so obljubili, če jih Bog te nadloge reši, napraviti v veliki cerkvi sv. Filipu oltar; in berzo so to storili. Dalje so tudi sklenili vsako leto dvakrat L26. velikega travna in 17. grudna) slovesne procesije imeti.
Naj bojo te čertice dovolj! Prav bi bilo, da nam bi ,5Noviceu večkrat kak krajopis iz domačih krajev prinesle; saj je mikavno s svojo drago domovino se  dobro soznaniti.