■ ,■ -
,. ."T-!"	-
. JHW Ig v	-
- V*«j*- v - • .	. -
m -
' r- *


» The first Slovenic Daily the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.
List Slovenskih delavcev v o^meriki.


TELEFON PISARITE*: 1279 RECTOR.
Entered as Boron d Him Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under tli* Act of Congree of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279
NO. 297. — ŠTEV. 297.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 26, 1907. V ČETRTEK, 26. GRUDNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK
VABILO NA NAROGBO.
•GLAS NARODA" nastopi v krackem svoj šestnajsti letnik 111 se je v tem časti zelo razširil po Zjedi-xi j enih državah; a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga kaj radi na-roče.
Vse to dokazuje, da je "GLAS NARODA" postal vsakdanja potreba ameriških Slovencev.
"GLAS NARODA" se je polagoma'na zdravi podlagi razvil iz ted-. nika v dnevnik; v to ga ni gnalo ni-kako pretiravanje in nasilstvo, pac pa lepo, umno. a sigurno razširjanje.
"GLAS NARODA" bode tudi v šestnajstem letu izhajal vsak dan, ob nedeljah in postavnih praznikih pa bode dovolil svojim so delov al eem vsakemu delavcu prepotrabni počitek in se nadalje držal božje zapovedi: ŠEST DNI DELAJ, SEDMI DAN PA POČIVAJ! kar ve ceniti vsak delavec.
"GLAS NARODA" bode tudi v bodoče ostal na tem stališču, kakor je bil dofedaj in izvrševal svojo nalogo, rojake zadovoljiti z novicami. Članki, razvedrilnimi spisi, zanimivim listkom, posebno pa bodemo ozir jemali vesti is stare domovine.
Da se pa zamore vsestranskim željam cenj. čitateljev "GLAS NARODA" ugoditi, bodemo v bodočem letu tiskali Ust po enkrat na me.sc na osmih straneh ter na ta način nadomestili "Komarja", kterega smo, kakor'že poročano. opustili. V tej mesečni prilogi bodemo skušali nadomestiti ono čtivo, kterega je dcprinasal "Komar' \
Vzlic temu pa ostane cena '' Glas Narodu ' za Zjed. države nespremenjena, vsled česar prosimo, da nam dosedanji gg- naročniki tudi v prihodnjem letu ostanejo zvesti, in ako mogoče, še pridobe novih naročnikov, kajti čim večje število naročnikov, tem obširneji in zanimivejši bode list.
"GLAS NARODA" je v letu 1907 prekoračil število 5000 naročnikov in ker se naseljevanje Slovencev v Ameriki dan za dnem znatno množi, smo prepričani, da se bode v novem letu doseglo število 6000 naročnikov.
"GLAS NARODA" je glasilo treh velikih slovenskih organizacij, med temi "Jugoslovanske Katoliške Jed-note", vsled česar prosimo gg. društvene tajnike, da razširjajo med društveniki "Glas Naroda" in nam s tem pridobe novih naročnikov.
Gg. naročnikom v Canadi pa naznanjamo, da smo naročnino povišali od S3.00 na S4 50, ker vsled poštnih pogodb, sklenjenih med vladami Zje-dinjenih držav in Canade, popust poštnine 2. razreda odpade.
Torej še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam čim prej naročnino in pridobite nam še kaj novih naročnikov, ker čim večji bode naš krog, tem lož je nam bode "Glas Naroda" še povečati.
Krasne stenske* "Koledarje" smo že pričeli razpošiljati na gg. naročnike.
Srečno in veselo novo leto vsem gg. naročnikom in dopisnikom želi
Uredništvo in upravništvo.
DOGODKI V GOLDFIELDU. V rudnikih skušajo pričeti z delom.
Goldfield, Nev., 24. dec. V rudniku Mohawk so včeraj pričeli z delom s pomočjo 50 skabov, kar velja tudi o nekterih drugih rudnikih, v ktenh delo radi štrajka že tri tedne poČiva-Šorif je število deputvjev izdatno pomnožil. Deputy je plačujejo sedaj lastniki rudnikov, ker imajo slednji čuvati njihove skabe in rudnike. Tekom tedna pride semkaj še več skabov. —
Washington, 24. dec. Ljudje, kten ao prosili predsednika, da je doposlal
v Goldrield zvezino vojaštvo, se obna-ftajo tako, kakor da bi drugim obla-etim, nefro zvezinim. ne zaupali- Kljub temu pa vztraja predsednik pri svojem stališču, ktero je tako, da morajo najprej« državne oblasti storiti vse, kar je potrebno, da vzdržujejo mir in xed v državi in da imajo šele potem pravico naprositi zvezino vlado za potno«. I* dosedanjih poročil i* Nevada še vedno ni razvidno, da je dr-fcava Nevnda kaj ukrenila za mir. Badi tega bodo morali svesini vojaki octaAti Nevado, kakor je predsednik 2» ▼ tnmolem tednu doloSO.
Božično slavlje
v New Yorku.
DOBRODELNOST IN MEDSEBOJNO OBDAROVANJE JE BILO VČERAJ SPLOŠNO.
Otroci in siromaki tudi letos niso bili pozabljeni.
V JEČAH.
Božični potpouri. Naše vojno brodovje
Na sveti večer in včeraj se v našej metropoli ob Hudsonu ni vršilo družeča. nego dobrodelnost in vsestransko obdarovanje, kajti obdarovano je bilo malo in veliko, tako da je bilo povsodi videti le vesele obraze. Po-vsodi je vladala božična radost in kakor vsako leto, tako tudi letos niso bili pozabljeni otroci in siromaki.
Po stoterih in stoterih ljudskih šolah našega mesta so se vršile božične slavnosti. Povsodi je bilo za otroke obilo veselja, nikjer ni manjkalo božično drevesce in otroci so po vseh šolah, dasiravno so različnih ver (na tisoče židovskih otrok), prepevali božične pesmi in dobili darila.
Po nokterih šolali je trajala slav-nost ves dan. Otroci premožnejših sta-rišev so prinesli darila za <iroma5nej-
otrok.-. Y vsaki šoli se je vršil tudi koncert.
Tudi pri sodiščih je vladal Božič in marsikak grešnik je bil oproščen, ker I udi sodniki so ljudje in niso hoteli vzeti očete rodbinam za sveti večer, ako to ni bilo neobhodno potrebno.
Harry K. Thaw, znani milijonar, ki je že drugo leto v preiskovalnem zaporu, je podaril vsem 47 paznikom po jedno škatljo sinodk. Vsaka škat-ija je veljala f.l. Matrone so dobile \-aka po dvanajst lepih žepnih robcev. Tudi vse sojetnike je obdaroval s smodkami. ktere so dobili včeraj pri obedu. Vse to je oskrbela njegova žena Kvelvna.
Xa milijone božičnih razglednic se je razposlalo in samo 24. t. ra. zvečer do 5. ure se je v New Yorku prodalo za $90.000 znamk po 1 cent.
Tudi naseljenci na Ellis Islandu niso bili pozabljeni. Dobrodelne družbe >0 ji ni postavile devet velikanskih božičnih drevesc. Vsi so dobili darila 111 vsi so prisostvovali koneertu. Glavni govor je govoril komisarWatchorn.
Za $5000 draguljev ukradli.
Chicago, 111., 20. dec. Ko je bilo na božičen večer v prodajalnici tukajšnjega zlatarja Davisa mnogo odjemalcev, sta dva lopova razbila izložbeno okno in odnesla za $5000 draguljev. Lastnik prodajalnice je na to roparje zasledoval in pri tem celo nanje streljal, toda posledica tega je bila, da ga je nek policaj aretoval, do-čirn so roparji s plenom ušli.
Vojni tajnik Taft v Cincinnatijn.
Cincinnati, O., 24. dec. Vojni tajnik Taft, kteri se je te dni vrnil iz svojega potovanja okrog sveta, je do-.»pel včeraj v tukajšnje me^to po zasebnih opravkih, kteri so v zvezi s smrtjo njegove matere, ktera je umrla, ko je bil on Še na potovanju. Tekom dopoludneva je obiskal grob po-kojnice, na kar se je mudil pri sodišču, ktero opravlja zapuščino njegove matere. Zvečer je Taft odpotoval zopet nazaj v Washington.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
ca % 10.30 ............ BO kron,
za i 2C 40 ............ 100 kron,
za $ 40.80 ............ 200 kron,
sa % 101.75 ............ 500 kron,
ca $ 203.50 ............ 1000 kron,
za $1016.00 ............ 5000 kron.
P o starina je všteta pri teh svetah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Nase denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v IX do 12. dneh.
Denarje nam podati je /aajpdtt&-neje do 925,00 ▼ rote vini ▼ priporočenem aH rejlatrlranem pisma, večje cnesks po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK MRMII OO-,
10» Greenwich St.. Heir Tok, 0104 St COeir Ava, IF. m
Žalostni dogodki.
UMORI IN ROPANJA V POTRDITEV IZREKA: MIR LJUDEM NA ZEMLJI!
Žalostni dogodki povodom božičnih slavnosti v raznih krajih republike.
REVOLVERJI IN BODALA
v Trinidad.
"Mir ljudem na zemlji!" Božični dan7 kteri je največji praznik v krščanskih deželah in kteri se proslavlja tako, da se svojim bližnjim izkazuje ljubav, je bil po raznih naših državah onečaščen z uboji, umori in ropanjem. John Sweeney, star 25 let, je moral v New Yorku pustiti svoje življenje, kajti na uliei ga je rano zjutraj umoril najk mlad človek, kteri ga je naprosil, naj mu dfi. 10 centov za žganje. Nato je svojej žrtvi vzel iz žepa $2. oziroma vse, kar je imel. Morilca, ki se imenuje McKeever, so zaprli.
Nek nepoznani morilec je včetaj zjutraj pozval italijanskega brivca M ari an no Caeto iz njegovega stanovanja v New Yorku in ga ustrelil. Policija je mnenja, da je nesrečnež žrtva mafije. Morilec je brez sirilu ušel.
Pittsburg, Pa., 26. dec. Petdeset-h-tni Jackson Stillev v West Elizabeth je mjI predvčerajšnjim zvečer tiho po stopnicah svoje hiše. navzgor, da skrije nektera darila, s kterimi je hotel iznenaditi otroke. Pri tem mu je spodletelo in je tako nesrečno padel. da >i je zlomil vrat in na mestu obležal mrtev.
Sergeant, Ivy., 26. dec. Povodom božičnega pijančevanja v Bound Gap jo 241et ni Morgan Hughes ustrelil 30-letnega Washington Pen »le v a. Oba im.ua mnogo prijateljev in pričakovali je. da pride do nadaljnega pro-livanja krvi.
St. I»uis. 20. dee. Na najživali-nejši ulici, kjrir so prirejali dijaki božične šale. je včeraj James Horisn, ktere mu je nedavno žena ušla, izpil karbolno kislino. Dasiravno so mu takoj dali proti strup, mu niso mogli rešiti življenja. Zadnja beseda, ktera je prišla iz "njegovih ust, je bila: mati.
Little Rock, Ark., 26. dec. Far-merji okolice mesta Moss so preživeli božični praznik s tem, da so lovili Jim Halla, kteri je v prepiru ustrelil gospo Emo Hearness in njenega 8-letnega sina.
Riverside, Cal., 26. dee. V nekem biljard nem lokalu je mestic Horace Magee ustrelil konstaiblerja Swan-guena in Francoza Loaiis Escallierja. Nato je nek gledalec z biljardno palico dvojnemu morilcu razbil glavo-Mestic net bode več okreval.
Philadelphia, Pa., 26. dec. Tridesetletni George A. Green je včeraj rano zjutraj ustrelil svojo ljubico Edith Won deri v in samega sebe. Green je oženjen, toda s svojo ženo ni živel.
Missoula, Mont.. 26. dee. V nekem taboru železniških delavcev je Goerge Morris, rodopi iz Avstrije, z bodalom zabodel svojega tovariša, čegar ime ni znano. Morilec je, potem ušel. Na bližnjem mostu ga je srečal pogodbenik Walter A. Arnold, kteri ga je skušal prijeti, ker se mu je pa upiral, ga je jednostavno ustrelil. Arnold se je javil takoj nato sodišču.
Pottsville, Pa., 26. dec. V nekem tukajšnjem prenočišču je delavec Fr. Ivašmir ustrelil lastnika prenočišča Stanislava Kotiša, ker mu slednji ni dal purana. Morilec se je sam javil sodišču.
V Turkey Runu, Pa.,' je premogar Fred Taylor v božiču«j noči skozi okno ustrelil svojega tovariša Harry Morella, ko je slednji prirejal svoje božično drevesce. Malo preje sta se prepirala in pri tem je moral Taylor ostaviti hišo. Morilec je ušel.
Hyde Park, Mass., 26. dee. Dr. Walter R. Amesbury je včeraj opolu-dne ustrelil svojo ženo Ano.
Co rdele, Ga., 26. dec. Farmerja Duncan Shefielda iz Winone je včeraj ustrelil njegov lastni sin, s kterim se je prepiral radi konja in kočije. Morilca dosedaj še niso našli.
OBLASTI IN PREBIVALSTVO IMENOVANE ANGLEŠKE KOLONIJE SO BRODOVJE LEPO POZDRAVILI.
V Trinidad je dospelo brodovje jeden dan predno je bilo določeno.
BOLNIŠKA LADIJ A.
0 katastrofi v
premogovniku Darr.
DO 24. DECEMBRA SO PRINESLI NA POVRŠJE 70 TRUPELJ UBITIH PREMOGA R J E V.
Razstrelba v imenovanem rovu je zahtevala 228 žrtev po zatrdilu družbe.
POŽAR V ROVU SCHOENBERGER
Italijanska "kultura". Vesti iz Rusije.
Šola za morilce, i Čajkovski še v ječi.
Port of Spain, Trinidad, 25. dec. Vojno brodovje Zjed. držav je dospelo semkaj jeden dan preje, kakor je določeno v objavljenem programu. Oklopnice so dne 23. t. m. zvečer malo pred 7. uro priplule v luko in so vrgle sidra štiri milje daleč od mesta v zalivu Paria. Ko je včeraj nastal dan, je bilo krasne ladije videti in na obrežju se je nabrala nepregledna množiea ljudi, ktera je brodovje navdušeno pozdravila. V<se polno izletniških ladij in malih yacht je odplulo v zaliv, in vse so bile polne ljudi, kteri so prišli pozdraviti ponosno brodovje iz severa.
Governer H. M. Jackson in admiral Evans sta se medsebojno obiskala in potem so dobili mornarji prvega reda dovoljenje izkrcati se, dočim so ostali pričeli nakrcavati za daljno pot po trebni premog. V Port of Spain ostane brodovje pet dni. Od tu odpluje dalje v Rio de Janeiro. Brazil, kjer ostane od 11. do 21. januarija.
Washington, 25. dec. Vlada zbira v naglici in s skrajno tajnostjo zdravniški štab in bolniške strežaje, ktere l>ode ukrcala na bolniško Iadijo Relief. Slednja je sedaj v San Franciscu in na njej je za 600 ranjencev prostora. Parnik odpluje v kratkem bro-dovju naproti, da se mu pridruži, kar je za miroljubnost ekspedicije zelo značilno.
Iz Avstro-Ogrske. Nemadjarske narodnosti.
ANDRASSY TRDI, DA IMA VEČINA PREBIVALSTVA NA OGRSKEM ISTE "PRAVICE", KAKOR MANJŠINA.
Nemadjarske narodnosti pa ne smejo tvoriti v državi državo in rabiti imenovanih pravic.
NARODNOSTNI PREPIRI.
dolarjev so že Slovenci in Hi v a tj e
HQJJQNE poslali ▼ staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj me raak Slovenec na njega oT
Budimpešta, 26. dec. Tukajšnje časopisje objavlja interview z ogrskim ministrom notranjih zadev Andrassy-jem, kteri trdno zanika, da namerava Ogrska s svojo šovinistično politiko doseči, da se Avstrija razkosa. Minister povdarja, da dinastija zaupa v Ogrsko, vendar pa ne pove, zaupa li dinastija v večino ali manjšino prebivalstva na Ogrskem. Tudi Košutova stranka, ktera je najbolj šovinistična, ni za to, da bi se Ogrska popolnoma ločila od Avstrije.
Končno povdarja Andrassy, da imajo nemadjarske narodnosti na Ogrskem, ktere tvorijo večino prebivalstva, --iste pravice, kakor manjšina, oziroma Madjari. Pri tem se gre le za to, da te narodnosti ne tvorijo posebne države v državi in da ne tvorijo partikulamosti. Ako so to zgodi, potem bodo na Ogrskem zavladali hujši narodnostni boji, kakor vladajo v Avstriji.
Zločini belih.
V	PITTSBURGTJ, PA., SO PRIJELI DEVETNAJST ČLANOV ORGANIZACIJE MORILCEV "LA MANO
NERA".
V	podzemskej dvorani so se učili v rabi bodal. Njihovi učitelji.
BOJ Z DETEKTIVI.
Jacob's Creek. Pa., 24. dee. Iz pre-mogovega rova Darr, v kterem se je pripetila razstrelba plinov, ko so bili premogarji na delu, so dosedaj prinesli na površje 73 trupelj ubitih pre-mogarjev. Dvajset trupelj so našli na zadnjem koncu rova, tako, da jih bodo šele danes zamogli poslati na površje.
Dela v rovu so zelo težavna, vendar pa rešilno moštvo srčno napreduje in se ne ozira mnogo na nevarnosti, ktere mu neprestano prete. Rov bode še tekom današnjega dne doeela preiskan. Rodbine, ktere so nesrečni premogarji ostavili, trpe veliko pomanjkanja. Člani rešilnega moštva trdijo, da so mnogo trupelj svojih nesrečnih tovarišev našli v rovu klečati, iz česar je sklepati, da so nesrečniki molili, predno so jih plini zastrupili. Najmanj polovico ubitih premogarjev ne bode mogoče spoznati in jih bodo tudi pokopali kot nepoznane.
Pittsburg, Pa., 24. dec. Pittsburg Coal Co. naznanja, da je bilo v njenem premogovem rovu Darr ubitih 228 premogarjev in ne 175, kakor se je prvotno naznanilo.
Pittsburg, Pa., 24. dee. V premogo vem rovu Schoenberger pri pos^^j Baird, 30 milj daleč od tukaj, je pričelo goreti in nad sto premogarjev, ki so bili v rovu na delu, se je v skrajnem času rešilo. V rovu dela običajno po 400 premogarjev, toda v novejšem času so delo v tem rovu omejili. K sreči požaru ni sledila razstrelba, ki bi zahtevala mnogo žrtev.
Albany, G«., 24. dec. Iz Kestlerja se poroča, da so tamošnji beli pričeli z dinamitom pokonSevati poslopja, v kterih so nastanjene atjne zamorske družbe. Dosedaj se je pripetilo Se Sest takih napadov, kteri vsi so bili uspešni. BeH napadalci, kteri seseda niso snaid, nameravajo na ta naGn
PROTI TRGOVINI S SUŽNJI.
Burski general predava v našem me-j
stn o sužnjištvu v portugal-skej Afriki.
V naše mesto je dospel burski general Joubert Pienaar, in sicer zgolj radi tega, da svatu odkrije grozote sužnjištva v portugalskej Afriki, kjer vladajo ravno tako grozne razmere, kakor v Kongu in nemškej Afriki. Imenovani general je prišel v Ameriko, da s pomočjo človekoljubnih Američanov stori konee imenovanim grozotam, ktere se dogajajo v kolonijah kristjanov v Afriki. Imenovani general .bode sedaj prepotoval vse civili-zovane dežele srveta, da pridobi na ta način med ljudmi zanimanje za nesrečne domačine v onih d^elah Pri tem najbolj računa na pomoč predsednika Roosevelt a in ameriške-a kongresa. V naše mesto je dospel s parmkom New York in naznanil casmskim poročevalcem, kako žalost-Vladaj° ^ portugalskej
Onih par Evropejcev, kteri žive v Angolr, so v zvezi s portugalsko lokalno vlado, tako da grozote sploh nikdar ne pridejo v javnost. Celo sam imenovani general je moral v smrtnej nevarnosti bežati iz imenovane kolonije,, ker se je zavzel za nesrečne domačine. Vlada je zaplenila njegovo premoženje v vrednosti 250 tisoč dolarjev, N a j groznejše razmere vladajo na otočju Cocoa, kamor se dovede vsako lerto na tisoče sužnjev, s kterimi se tako grozno postopa, da ni jeden ne živi uiti jedno leto.
OČE RUSKE REVOLUCIJE IN PA-TRI JOT ČAJKOVSKI JE V ROKAH "TRETJEGA
ODDELKA". %
Prešič je našel na dvorišču šole v Ak-kermanu zalogo bomb.
RAZSTRELBA.
Pittsburg, Pa., 25. dec. Italijanski detektivi iz Pittsburga in deset dru-zih mest, so včeraj sredi mesta našli italijansko šolo za morilce, v kterej so se učenei podučevali, kako se človeka z bodalom zabode tako, da obleži na mestu mrtev. Zajedno so našli tudi kovačnieo za izdelovanje bodal. Sedemnajst Italijanov, kteri vsi so člani zloglasne "La mano nera", zajedno z učitelji, kteri so jih podučevali v za-vratnem umoru, so prijeli in odvedli v ječo.
Policija je že pred tedni izvedela, da imajo Italijani v mestu šolo za morilce, v kterej se mladeniči podučujejo .v klanju ljudi.
Detektivi so zvedeli, da se nahaja irlavni ^tan italijan-ke "kulture" v hiši 37 Clay Alley. Od zunaj izgleda lokal kakor navaden restavrant opremljen z mizami in stolmi. Odza-daj je kuhinja, toda dozdevno ognjišče ni nič druzega, nesro — kovačnica. Mesto mize za sekanje mesa stoji tu veliko naklo in kuhar z belim predpasnikom izdeluje iz vsacega komada železa po jedno bodalo.
Pod kuhinj-sko mizo so na tleh vrata, ki vodijo do stopnic, po kojih se pride na podzemski hodnik in po raznih drugih hodnikih v dvorano za poduk v mori t vi.
Ko so prišli detektivi v dvorano, je bilo v šoli 17 mladeničev. Dva starejša moža, Vincenžo Toja In Antonio Nicola sta mladeniče podučevala. U-čenei so bili do ledij nagi in vsak je imel v roki bodalo. V dvorani stoji par iz slame napravljenih mož in vsak bodoči morilec je skušal te može z bodalom prebosti na onem mestu, kjer rana zadostuje za gotovo smrt.
Stene so dekorirane s slikami raznih umorov, s prebodenimi srci in napisom "Camorra Mano".
Ko so Italijani videli, da so iznena-deni, so hoteli detektive napasti z bodali, dokler niso v njihovih rokah ujrledali revolverje. Potem so skušali bežati, tocftk vsi izhodi so bili zastraženi in vseh 19 lopovov je prišlo v roke detektivov.
h "h ' * .U«* ? rl
H J
■ _ [
i-**.- v
Umorili petletno -deklico.
Ford City, Pa., 24. dee. V minolej noči je nekdo na brutalen način umoril pet let stavo Ano Wajtolo, nakar je njeno truplo skril ob bregu reke, kjer so jo danes nailL Umora je sumljivih »edem Grkov, od kterih so itiri zaprli. Vsi 00 stanovali v pre-noSevaliiču kraj hiše, v kterej stanujejo starifi. morim dsUlaeL Dekli-
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Maria 24. dec. iz Trsta. Zeeland 24. dec. iz Antwerpena s 517 potniki.
La Bretagne 24. dec. iz Havre s 571 potniki.
Dospeti imajo:
Kroonland iz Antwerpena. Albano iz Hamburga.
Potsdam iz Rotterdama. Caledonia iz Glasgowa. Barbarossa iz Bremena. Adriatic iz Southamptona. Pretoria iz Hamburga. Saratov iz Libave. Cedrie iz Liverpoola. Pannonia iz Reke.
m
La Provence iz Havre. St. Louis iz Southamptona. Caronia iz Reke. St. Laurent iz Havre. Columbia iz Glasgowa.
Odphdi so:
Main 25. dec. v Bremen. Potsdam 25. dee. v Rotterdam. La Bretagne 26. dee. v Havre.
Odpluli bedo: President Grant 28. dee. v Zeeland 28. dee. v Antwerpen. Alice 28. dee. v Tntt. New York 28. dee. v Southampton.
28. dee. t Liverpool.
Petrograd, 24. dec. Slučaj Nikolaja ČajkoVskega, kteri velja za očeta ruske" revolueije in ktereira so počitkom tega meseca vjeli. <e ni v toliko napredoval. da bi se zamogrla proti njemu vršiti sodna obravnava. Jetnik je še vedno v rokah tajne policije, kfera ima pravieo vsakogar, ki pridt- njej v roke, pridržati za mesec dni. predno ga izroči državnemu pravdnistvu. Ker se tu godi vse tajno, je zelo težavno dognati, kakega zločina hinle Čajkovski obdolžen. I'slu^bem-i Iržavnega pravdništva. kakor indi druiri sodhi uslužbenci povdarjajo. da ničesar ne vedo o osodi starega jetnika. Slednji je še vedno v trdnjavi Petropavlov-skej zaprt, kjer se mu ravno tako godi, kakor se je svoječasno godilo pisatelju Maksi mu Gorkemu. ki je bil tudi obdolžen revolucijonarne agitacije. Na razpolago ima ves komfort, kakor da bi bil prost, le s svojimi prijatelji ne more občevati.
Ode sa, 24. dec-. \ Akkermanu je na dvorišču tamošnje'Šole nek prešič, ki : je prišel slučajno na imenovani prostor, s sjjpjim rilcem odkopal veliko število bomb, ktere so bile zakopane na dvorišču. Mnogo učencev so sedaj zaprli, ker so na sumu. da so dobro vedeli, da "so bombe tam skrite, ne da bi o tem naznanili oblastim. Ko je prešič brskal po zemlji, se je jedna bomba razletela in ga je ubila. Vsa okna na poslopju so pobita, druge škode ni bilo.
Petrograd, 23. dec-. V Jekaterino-sla vu so včeraj obesili sedem lopovov, kteri *»o oropali vladin denar.
V Sebastopolju je tamošnje vojno sodišče obsodilo štiri vojake v smrt, ker so >e udeležili usta je brestovskega polka. Nadaljne smrtno obsodbe so se izrekle: v Smolensku dve in po jedna v Moskvi, Kostromi in Rigi.
Petrograd. 25. dec. Včeraj se je pričela sodna obravnava proti 169 članom prve dume, med kterim je tudi predsednik Moromcev. Poslanci so po razpustu dume izdali znani vyborski manifest, radi kterega so obdolženi veleizdaje. Vsi bodo gotovo spoznani krivim, toda kazni ne bodo velike.
Petr^^rad, 26. čec. Polieija je prišla zope' velikej zaroti na sled. Ko so izpraznili neko veliko shajališče teroristov, so našli listine, iz kterili je razvidno, da so nameravali lopovi pognati v zrak dvorano, v kterej se vrše seje državnega zbora, kamor zahajajo tudi veliki knezi. V zvezi s to zaroto are tu jejo sedaj vse polno ljudi, kteri so po večini iz Finske.
Obravnava proti generalu Steslju, ki je obdolžen, da je trdnjavo Port Arthur prezgodaj izročil Japoncem, še ni končana, toda cn pričakuje, da bode prav gotovo oproščen. Najnovejša izpovedanja prič so zanj tako ugodna, da kaj druzega nego oprostitev ni pričakovati.
Volk v gledišču.
Rome, Ga., 23. dec. V tukajšnjem gledišču igrajo sedaj neko melodramo, v kterej nek Indijanec vrže junakinjo imenovane igre v votlino,-v kterej gospodari volk. Iz te votline jo potem naravno junak in njen zaljubljenec rešL
Pri včerajšnjej igri je pa prišlo drugače, kajti nekdo je dejal v votlino v gledišču pravega volka, kteri se ni zmenil za igro, ker ne pozna šale. Volk je naravno v svojem strahu igralko Leono Leslie in igralca O'Shea, kteri bi jo moral rešiti iz votline, razmesariL Oba so nevirno ranjena prepeljali v bolnico.
Brezplačno
polijemo lepo sliko parnik«, kteri *pa. da k najcenejši najboifit te najdirektnej-fti progi n Slovene«. Pilite na Anstio
-—
If
(Slovenk: Daily.)
an<l published by the »VENIC PUBLISHING COMPANY
(* corporation. ) FRANK 8AKSER, IVer-idenL V1CTOK VAUAVEC, Sectary.
LOUIS BENE1UK, Treasurer.
f
Place of BoHine^of tbei-orporation and
Iratf^eH of ahovt-otfioers: Ii»!MJre«nwi< h Borough of Manhattan, New York City, N. Y._ ■ -M
7m. leto velja li>t za Ameriko .	$k;.00
„ pol leta........ . i
,, leto za me-'tii New vork . . 4.ui t, pol leta za mesto New York . . 2 ro M zrn Evropo in t'anado za \If to J.r-O ».	, & ,, H „ j«>l Ifta < 2.-jO
ti	,,	lt ,, <"etrt 1. ta 1.7&
V Exropo iit t'anado i*»>iljaiuo skupno tri i-u-v ilfce.
•HjtLAS NAKO.ia" .zhaja vsak dan iz-vzem^i ne i*-lj in pra/nikov.
"OLAS NARODA"
( "Voice of the People" ) Ls^ne« 1 every <lar, ex«-ej»t Sam lays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
oAd vert i semen t on agreement.
I»o| -i Im-z jH^ipir-a ia oaobaoeti se ne
Bttixiitjo.	"I JjjM
LH>nar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler
I*r« i»prem*»ml>i kraja nanW-nikov pru-imo, da »•»■ nam tudiprejšnje bivališče naznani, da hitrvje n-jdemo naslovnika. Dopi«om in [»ciljatvam nam lite naslov:
"ONARODA" 100 gnmwirh Street. New York Citv. T.'l. fon: 1279 Rector.
Priprave za volitve.
Dasiravno smo žp .-.redi prazniske dobe in političnih počitnic, pričenja v našej nacijonalnej politiki živahna poslovati. Washington liode središče vsega |x)Iitično?a delovanja tekom prihodnjih mesecev, saj v kolikor pride republikanska predsedniška politika v poštev. Vsi prospekti vni kamlidatje republikanske stranke se abude v Washin?rtonu; njihovi poslovodje prihajajo čestokrat v tukajšnje mesto, da se posvetujejo s svojimi gospodarji in živahnost |»ostaja vedno večja. V kratkem se ustanove tukaj literarni uradi, ki bodo takoj pričeli poslovati, v kolikor že ne poslujejo. Potem bodemo dan za dnevom čitali najlepše politične race, ktere bodo spisane v najlepšem slotni, tako da b.>.le obilo modrejra zraka, iz kteregra bodo jrledale sama ničle. Uverjeni >Dio tudi, da ne bode primanjkovalo raznih izjav, ts kterih pomočjo se bodo kandidatje skušali javnosti v pra-vej luči fKrkazali. Take izjave običajno nikomur ne koristijo, pač pa dajo povoda za protiizjave, kterih bo naravno toliko iz-I.i. kakor izjav. To vs<* pa daje ljudstvu obilo zaba\e, kajti vsakdo st* nekoliko vzruje, ko Čita prave in neprave popise dozdevnih predsedniških kandidatov.
1 nenovani literarni uradi se sedaj predvsem b a vi jo s pomožnim g*?neral-nim postnim ravnatelj mi Hiteh-eockom. Ko je bil slednji nekoč v javnos i kot Rooseveltov manager, ki je imel za seboj v>e ju/..ie delegacije, se ira niliče ni uj>al napasti, kajti bali .-u se oventuelne Kooseveltove kn:iiii<ialurc i:, predsedniku se ni note! nih «* zameriti. Sedaj je pa mo-jsro»'-e in vse kaže na to, da se bode I lit c iv- < k pridružil Taftu in radi te-- i .ra sedaj pričeli konservativci napadati. >atiio da ga očrnijo v očeh prebivalstva.
< i« i era ln i i>oš:ni ravnatelj je odšel včeraj na lov v North Carollno in dr _ri ravnatelj MeGrear>' je mesto njep-a podpisal v njegovem imenu vse potreb&c spise. To so pa Hitch-fockovi nasprotniki uporabili v to, da so razbebnali, da Ilitcbeoek sedaj ničesar več ne šteje.
Tako zamoremo pričakovati, da se bode sedaj slikalo Hitchcocka v najbolj črnih barvah, samo da se mu « i / muc ngl »1, kar pa seveda Taftu ne bode r.iti malo škodovalo.
da smo dobili lettoe 213,634 naseljen- kmetske baše, v kterih so ljudje, spali
cev več, kakor v lanskem letu.
Ako primerjamo naseljevanje z izseljevanjem, o kterem slednjem se v novejšem času zlasti v evropskem, časopisju mnogo piše, vidimo, <Ja izseljevanje, ktero je ravnokar končano, ne moremo vpoštevati, kajti kadar je naseljevanje nad vse veliko, potem je povsem naravno, da potuje v Evropo več ljudi, nego tedaj, kadar naseljevanje ni tako ogromno, kakor je bilo baš letos. Razmere se pri nas že izboljšujejo, zlasti na obrtnem polju in tako zamoremo že sedaj pro-rokovati, da se bodo vsi oni, ki so se zadnje tedne vrnili v Evropo, žc spomladi vrnili nazaj v Ameriko in da bodo seboj dovedli še druge tisoče naseljencev, tako da bode naseljevanje v letu 3 003 nadkrililo vse dosedanje rekorde. Ogromna večina teb naseljencev ostane seveda za stalno v Zjed i njenih državah, ker tukaj več zaslužijo in ker jim tukajšnje razmere mnojro bolj ugajajo, kakor evropske', ktere so v mnozih ozirih prava nesmisel.
Način nekdanjega potovanja. _
Naseljevanje ia izseljevanje. .
Izseljevanje inozemeev v Evropo, ktero se pojavi vsako le;o pred božičnimi prazniki, je Sf*laj prenehalo in radi tega nam je tudi mogoče, da primerjamo to začasno izseljevanje % onim lanskega leta, kakor tudi z naseljevanjem. Pri tem vidimo, da se je do 19 dec. t. 1. izselilo 537,511 osob proti 333,505 ljudem v istem času minolega leta, kar pomenja, da ee je letos izselilo 204,006 o sob vež, kakor lani. Tudi v kaj it ah prvega in druzega razreda je letos potovalo vež ljudi v Ti ropo, nego lani.
Vse te številke so pa neznatne in se izgabe pred številom naseljencev, kteri so letos prišli iz Evrope v Ameriko, kajti še nikdar ni prišlo v Ameriko iz Evrope toliko naseljencev, kakor tnkom letošnjega leta. Samo v medkVovju je prišlo tekom tega leta naseljencev, oziroma 183,883 jencev vež, kakor lani. V prvem In je prišlo lani 106,521 osob, 11,263 osob vež, nego v prejšnjem V drugem razredu je priHo >pe 222,050 naseljencev,
(ioethejev izrek: "Ne potuje se, da »i se prišlo, ampak da bi se potovalo'". je danes splošno veljavna resnica. Toda to potovalno poročilo je ukoreninjeno navadno šele za Časa -ročnih, romantičnin dni pri vsakem narodu, ki tako lilepi po čudesih tuji ".e k'it Nemci; ko se je v XVII. stoletju slučajno pojavila podobna nuinija in moda, ko je bila v navadi pri plemeniinikili in bojarjih velika ■*kavalirska tura" na "Nizozemsko, A agležko. Francijo in Italijo", tedaj je naletela na resen preudarek mirnih in razumnih mož, ki so hudo tožili o spačen.>sti tujcev, kteri so imeli površno in renomistično izobrazbo in so pačili domače običaje.
lvomenij svareč spominja mnenja Platonovega, ki je prepovedal, da bi smela mladina preje potovati, dokler ne doraste in si ne pridobi za potovanje potrebne modrosti in sj>odobnosti. 4 4 Ah, ko bi spet imel krone in cekina", toži jeden izmed dalečpotujočili "bedakov". Kristijan AVeises, "ktere sem potrošil v Franciji in Italiji. In če leti ena gos na ono stran, pri-leti druga na to stran."
Močnejši in težavnejši kot taki po-mi-deki pa je bil zapah, ki je oviral prav do XIX. stoletja vse veselje za potovanje, to je bila izvanredna te-/uiva v občevanju, razne nevarnosti, :iaj>ori in potrpežljivost, kojLm je bil potnik v prejšnjih časih fiodvržen. Zato pa večina potopisov naših prednikov ni pi-ana v onem jasnem, duhovitem tonu modrimi h del, ampak po nekem veliko bolj čmernem suho pa r-nem načinu, ki nas jasno spominja, dy niso pisana v razkošju, na mehkih •lazinan, na prijetnem, izletu po lepih pokrajinah, temveč na trdi klopi re\ ne poštne kočije, ki je zaspano t <kla čez drn in strn. Ne smemo smatrati jranljivih tožb in slabih gla--ov za vzdihovanje čmernega nezado-v«dj:ieža. k:erih ni manjkalo tedaj in je še danes veliko takih, ki vedno »oirrešajo na potovanju svoje domače udobnosti in ljubeznjivega spaneka-nja "pri materah", — če jih soiznani-mo z nevarnostmi, ki so trle potnika v starih časih.
Predvsem hočemo govoriti o tožbah -lede izostilen. Že v starem veku! Kajti lepa navada splošne gostoljubnosti tudi na Grškem ni dolgo trajala. Že Tukidid opisuje veliko gostilno z mnogoštevilnimi, majhnimi shrambami, v kterih so morali domači nesrečneži, kteri niso imeli v mestu nobenega znanca, sami stanovati. Dvorana za ljudi, hlev za živino, šupa za vozove — tako nam -lika Plutarh javno prfinočišče. Da so bili gostilničarji ravnotako malomarni, na^n dokazuje Platonov do-stavek: "To so sami falotje in ne-sramneži; z zaničevanjem in ponosom zremo na one, ki pri njih tratijo drag denar." V rimskem cesarstvu je bila vrsta cesarskih hotelov, ktere so nadzorovali nekaki efori. Toda ti so bili le za uradnike in plemiče; navadni potnik se je moral zadovoljiti s pri prostim prenočiščem.
V Rimu je bilo ob A pij evi poti nekaj boljših hotelov, v ktere je rad zahajal Ciceron, toda vežina gostiln je ležala v bližini velike cirkus-arene; v njih so marljivo napravljali iz mesa pobitih žival i j " tigerkotelet " in "medvedji beefsteak". Da se rimski krčznarji niso dali vleči za nos, kaže io, da je bil že takrat pri njih na steno naslikan petelin, pod kte-rim je stal lakonski napis: "Na upanje damo, že ta petelin zapoje."
.V srednjem veku se je potnik, po-sethno že je bil romar, bolje počutil Prijazno so ga vsprejeli v samostana, kjer so mu za mal denar ponudili skromno stanovanje in tečno hrano. Navadna krčma je bila v srednjem veku večkrat rasmpito letovišče, v katerem se je shajalo mnogo grde droll ali. Karol Žerotin, ki je spisal let« 1591. dnevnik o potovanju po Ni
v hlevu skupno z živino. "Jed je sestajala iz kruha, bolj črnega kot zemlja, rjave slaninei in mesa, ki ni bilo dvakrat prekuhano, ampak desetkrat. Poleg tega si mogel imeti k večjem j Še posušeno klobaso." Zato se je marsikomu pripetilo, da si je izvolil zemljo za posteljo in nebo za odejo, če je bil srčen mož in vsega navajen. O gostilnah v drugih deželah se je še bolj pritoževalo. Tako na primer razpravlja prvi nemški Baedecker, Martin Z?dller, v svojem še v letu 1632 izišlem potopisu iz Italije: ' 'Če se pride dalje v gostilne, se spozna na mnogih krajih z žalostjo, kako neznatna in grda je postrežba; čum-nate so slabe, nesnažne in polne stenic ter druzega mrčesa, in vendar se mora vse to drago plačati."
Knezi in plemenitaiiki sploh niso posečali gostilen. ampak so peljali s seboj celo pohištvo, od kuharja do hišnika. Tako je potoval knezoškof Asclihausen z velikanskim številom spremljevalcev in s 180 konji v Rim. S seiboj je peljal 100 hektolitrov vina-
Toda če so se tudi gostilne v toliko izboljšale in Če tudi so v drugih deželah s policijskimi naredbami sčasoma odpomogli raznim neprilikam, vendar so še ostale kot največja ovira slaba pota. Čez drn in stm in po močvirju je dostikrat rodila pot. An-gležki raziskovalec starega veka, Tholsbv, opisuje v svojem dnevniku o kratkem potu iz Dondona v Leeds več nevarnosti in nezgod, kot se jih danes doživi pri vožnji v Ledeno morje ali v Saharo. Čestokrat so bile feste poplavljene; tedaj so morali vozovi vzeti naraztsn in kmetje so jih znosili na suho zemljo. Nesrečni potnik toži, da 14 ur ni prišel z voza. razun če se je kočija zvrnila ali obtičala v blatu. Da se je kdo zvrnil, tO je bilo nekaj vsakdanjega. Kno-belsdorf, Friderik H. Zidar se je prekucnil med Florttneo in Rimom ter težko ] m »škodoval. Prav polagoma je nastopila }>oprava cest. Ljudevit .IV. je začel; toda še v letu 1816 je »ilo v celem pruskem kraljestvu komaj 523 milj velikih cest, na Pomor-janskem i>a nobene.
Po takih po: ih j«i bilo seveda potovanje zelo počasno. Udeleženei tretje križarske vojske so rabili za pot iz Lyona do Carigrada osem me-seeev. In tudi pozneje ni bilo veliko boljše. Ramberški knezoškof je hodil osem tednov v Rim. ne da bi se kje dalje časa pomudil. Z navadno pošto se je rabilo v začetku XIX. stoletja iz Berolina v Vrat is lavo štiri dni, v Iy"aljevec en teden. Rile pa so tudi eolnijske nadlege, o kterih pripoveduje že Martin Zeiller, da so bile sila neprijetne in dolgotrajne. Najbolj zvite so bile eolnijske preiskave v Nemčiji, kjer je vsak izmed 300 vladajočih knezov in gospodov imel [n>sobne davke. Samo med Dražda-nami in Deviiijem je bilo 16 oolnij--kih jMistaj, ki so vedno zahtevale dolg odmor, kajti vso prtljago so vzeli z voza in pregledali.
VeJiki gospodje so se seveda le malo ženirali takih nadleg, v kterih je stokal navadni potnik. Oni so jezdili s šestimi ali osmimi konji, da bi ne ostali v blatu. Na vsaki postaji so imeli prepregališče. Na ta način je mogel francoski poslanec de la Garde v 22 dneh dospeti iz Carigrada v Fontainebl'eiu. Kdor je jezdil, je prišel relativno hitreje naprej, ker je mogel večkrat zamenjati konja in ni bil odvisen od kočjaževih muh. No-silniee srednjega veka so bile sčasoma popolnoma nerabne. Mesto teh so bili vozovi, velikanska težka poslopja, ki so nosili 12 do 15 osob, so bili zaviti z gosiimi zagrinjali. Prešli so v nerodne, majhne poštne vozo-ve, v kterih je čudovito komodna generacija doživela toliko mičnih dogodeb in ktere je zaničeval poznejši rod mlade Nemčije". Reklo se je tem, poštnim polžem", da gredo bolj nazaj kot naprej in v "zeleni dolini" se je postiljon še rajši pomudil, da bi z zateglim glasom svojega roga vzbudil žalostni odmev, da je spojil vse bolesti v otožen glas in so mnoge lepe oči porosile solze. Imeti se mora Sternejevo "priporočljivo potovanje" v žepu in vidi se v vsakem dekletu samo ljubezen, v vsakem beraču trpeče človeštvo.
Slednja težka skrb potnika je bil strah pred roparji. Saj je navadni motiv vseh i omanov potopisnih od starega veka začenši, da je> bil potnik napaden in oropan. Prav do XVIII.
Radi volitev.
Črtica. Spisala Lea Fafcur.
stoletja so napravi j ale roparske trope, cesto spremljane od romantične glorije, vsa pota nevarna. Pogosto so se skrili z gostilničarji pod odejo in saano do zob oborožen in pod nožnim varstvom je bil nlbog potnik varen svojega življenja. mmmammmmmmmmmmmmmmmmmm
Kje je moj sorodnik RAČEČIČt Bojen je na S kupicah, fars Cerklje, Dolenjsko. V Ameriki že biva več let in ima svojo farmo. Omenjeni želi k sebi vzeti hžer umrlega brata, kterej sem jas ožem, zato prosim cenjene rojake, že kdo ve sa njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznanitL — Martin Radi, P. O. Box 210, Broogbtoa, Pi tidi, da so bile krfims vežircn* (24-28—119	j I*
Srebrno čist je žuborel potoček pod vrbami. V poletju, v krasnem, so se zamajale dan na dan vrbe, se je klanjala dan na dan trava, ko je prihajala zala Hervolcva Jerica, levico u-prto v 'bok, desnico ob veliki bali hod-ničnega platna, zdravo, okroglo lice, žareče Veselja.
Tako je prišla tudi tisto soboto. Vrgla je balo v travo pri potoku, pri prozornem, in raztegnila dolgo sivo pot po rosni travi. Pojoča je odšla se vrnila, ko je izhlapela rosa pod žarkom v višino romajočaiga solnea. Sklonila se je nad potokom, zajela veliko lato, polivala platno, travo, svoje. gole močne noge. Kedar se je naginjala nad potok, so prihitele ribice k njej, sinieice so klicale: " čiči-dol, čičidol'!", pajek v grmu pri vodi se je ustavil ob preji, zlatokrili kačji pastir je obvisei na veji. Ko je tekla voda v tenkih curkih po platnu, so gledale iz trave naivne bele marjetice, so kimale Marijine solzice, pšenica in lani na njivi so se zazibali v zelenih valovih.
Nad potokom se je dvigal kamniti most, preko mostu je vodila cesta od vasi do vasi. Fantje <o pokali z biči, peli, pozdravljali. Jerica je rdela, pogledovala za njimi. Lepi so bili fantje iz Dol, lepi iz Či-nic, a najlepši je bil Janže iz Sel. Kakor nobeden si je zavezal rdečo ruto okrog vratu, kakor nobeden je kosil, sekal, pel in plesal. Tudi njegov rom je bogatejši od druirih. pridna mlada nevesta mu pomnoži blagostanje. Zgodaj bode vstajala, hodila na p< Ije. da ne bode godla sitniea, Janžet-iva mati. Oče se bode pohvalil s pridno sinaho, ki speče kruh, ko spijo drugi, ki prede, sije. ki ve vsaki stvari svoj čas in kraj. Gagalo in kok« dakalo, pivkalo in golčalo bode okoli hiše, krulilo v svinjaku, mukalo in rezgetalo v hlevu. Polne bodo njive, vrt v cvetju. V hiši vse lepo ometano, pisana zagrinjala na oknih in |K>stelji, jasli v kotu lepo ozaljšana, miza in kiop bela kot sneg. ješterk -ladek. na kolovratu kodelja. Na mizi bode ležal zavit v jeseneo veliki zmesni hleb. na polici slivovka iz las nrga slivnjaka, domače kuhe. Gost b-wle pokušal sli-vovko in kruh, se mastil s kolačem, občudoval red v hiši in na polju ter zagrmeal vranoglavo dete v visoki zi-beh. Tako misli Jerica, se smehlja prihodnji gospodinjski sreči, poliva platno. Misli na dolgo baržunasto nevestino koeamajko, na krilo, ki bo iz blaga prelivajočega se v vse barve, na nevestin venec, ]*dn pisanih trakov. na družice in svate — in vzdihne. Vse to bi bilo. Tkano je platno njene lastne preje, iz njenega lanu. Zmenjena sta Janžetov in njen oče za vse drugo, da bi le ne bilo tdli nesrečnih voličev! — Toda voliči!
"Roir daj srečo!" je rekel Janžet-ov oče pri snubitvi in pomolel široko dlan, polno žuljev in vrezk. "Rog daj srečo,'petsto ranjšev dote, za aro pa tvoje voliče!"
In Jeričin oče Hervol je že iztegnil roko, da udari, pa pri besodi " voliči*' jo je potegnil prestrašen nazaj-Jeričin brat, lakomni Tonče, je zakli cal: "Oho!" — "Kaj?!" je vzrastel Hervol, voliče za aro? Ne, pajdaš, ne boš jih imel! Rogme, da ne! Petsto ranjšoiv — naj bo — sicer je tudi to preveč. Dekle je pridno, zdravo. Take neveste ne dobiš iz lepa. Če že ni drugače, ti dam junico za aro — ker se vidita faint in dekle rada."
Brra voličev ne bo nič !" je udaril Zvezdic po mizi. "Na moj grunt dobim lahko dekleta s tisočakom in še par volov zraven. Potrpim, ker vlečejo Janžeta oči za Jerieo, imam na ponudbo bogatih nevest, po devet na vsak p^st.,,
Oh! Ne -bo taka sila", je rekel zaničljivo Hervol, "tudi jaz imam prosilcev za dekleta. Silim te tudi ne. Jerica je mlada — in neumno je dajati tako delavko od hiše, treba nam bo dekle."
*4 Vam jo bo že pripeljal Tonče' % se je šalil posredovalec ženitbene kupčije, mali delbeli Žaibkar, nalil kupice in si otrl znoj raz čela. Kaj vraga! Razdrlo se bo — to ibo njemu v ne-čast. Zato je nalil kupice, odrezal pogače m grmel:
"Pijmo na zdravje ženina in neveste, jumeev in teleti Ti, Hervol, ne drži tvojih volov za roge, in ti, Zvezdic, odmakni malo. Hervol, saj daš hčeri le zasluženo, sam pravil, da ni take delavke, — ti, Zvezdič, je pa moraš biti vesel, tudi že dobiš enega voliža!"
"Enega* Nobenega!" je kriknil odločtno HervoL Jeričina mati in Žab-kar sta mirila, Janže se je žesal za ušesom, Tonče jo ponavljal: "Nobenega!"
E Jerica je poslušala pri vratih, kako so tržili za njo. "Vedela je, da je to navada na kmetih, vendar se ji je storilo milo. Ni oŽetu za njeno* srečo, ni Janže to vemu- za sinovo: obema je le za voliže. TI voliži, beli, vito-nogi*, ožetov in bratov ponos — so JeriŽin* nesrsža... Ps ie materi odlkko
tu... Ne. tudi ona ima voliže raje od Jerice... Dekle si je brisalo solze in se umakailo hitro v kot, ko so odhajali snubači brez pravega odgovora. Žabkar je rekel, da naj se pomislita jed&n ki drugi — štirinajst dni jo-tem pridejo zopet na vprašanje in dogovor. Hervol i ca naj zamesi nov kolač. Zvezdič prinese frišno barig-Ijieo, da bodo pili na zdravje mladih.
To je bilo nedeljo pred b Luk ostmi. Jutri mine rok. Vse te dni je delala Jerica pridno, belila platno, se veselila- Oče molči in dela, ogleduje hčer, boža voliče — pa nič <ne reče, da jih ne da. Danes ^e šel v Dobravo z njimi — a jutri--- Jutri jih odvede
Janže za aro, Jeu-iea jima ovije venec okolo rogov.
Solnce je skrivalo zlato lice za goro. Jerica je zgrnila platno in šla domov. V rdečem žaru žari streha njenega doma, žari konec na vrhu se-nene kopice, žari oreh, ulnjak, vrt, cesta, nebo. V rdečem žaru sedi na klopi pred hišo oče Hervol. Hodnično srajco ima odpeto, gosti črni lasje mix silijo v zatilnik in široko čelo, žile na čelu in vratu so napete, sivo oko gleda temino izpod naježenih obrvi; obrito lice je mrko. Naglo puha oče dim, ga spušča skozi veliki nos, pljune zaničljivo pred se, mrmra, ziblje golo, rjavo nogo, se udari po kolenu.
V veži se prikaže mati v modrem krilu, rokave zavihane čez laket.S pri-pasom si otira znoj — ali solze? — in migne oprezno Jerici, češ: Pazi, kaj grovoriš, oče je jezen . . . Pa že se zadere oče v pozdrav:
"Kaj zijaš, zijalo? Hitro balo doli — pa v hlev! Cel mesec se vozi in raca o kolu tistega platna... Celo zimo preseda pri preji, celo pomlad redim in plač njem tkalca. Ženska na možilu — razdeva pri hiši! Vse gre na š misel j c e. koraldeže, paukeljee. Tam izmakne jajce, ta-m purico, kokoš, da je le kaj novega za praznike-Mesto da bi delala očetu veselje, gleda za fantom. Nič ji niso očetovi krvavi žulji. . . kako sem se mučil z mojimi voliči. . . Telički so bili majhni. slabotni. Pustil sem jih pri mleku, gospodinja je sodla. pa telički so postal i čvrsti. Junca sem varoval nisem vpregal, hodil sem na posodo po živino. Z deteljo, z otrobi sem ju krmil, hodil leto in zimo okolo njih. Zdaj. ko sta volita, da jima ni para, pa naj ju oddam od liiše?? Zakaj? Zato. da dobi deklina tistega dol^o-vezneža ? Saj je še drugih gruntov, ni samo Zvezdičev in če ni fantov, so vdovci in če ni vdovcev, je doma dela in jela."
4<Ja — večno boni duma!" je za-ihtela Jerica, vrgla platno na tla in se vsedla nanj.
" Kriste se tusmili! Kaj bo Jerica, ko b,» stara, nevesti v zasmeh ? Kdo jo bo vzel, k aim jo boš dal, ko se usiara?" je tarnala mati.
■ * V koruzo za strašilo ! " je zabrusil materi Tone, ki je prišel z velikim bičem iz koftrne in pokal objestno okoli trla ve jokajoče sestre.
"Vse bi odnesla od hiše!" ji je zakričal v uho, "pa ne damo..."
"Ne dam voličev, pa ne dam, bog-Tm-,! Naj pride Zvezdič s celo vasjo, če hoče. po nje in naj ostane tudi Jerica doma — voličev. Hervolovih voličev ne bo imel drugi!"
Tako se je gvišal stari Hervol, sin ga je plosknil po rami in hvalil: "Oče, vi ste pametni mož!"
Prišla je nedela in prišli so snubci. Pa kol ača ni bilo na mizi, gospodinja je bila objokana, gospodar je gledal grdo.
Snubači so odšL prazni. Vse prigovarjanje premetenega posredovalca je bilo zamain.
Zabka-rja je bilo sram, ker so se norčevali fantje iz njega, ga vpraševali po zdravju Hervolovih voličev. In Jerica? Bilo ji j^ hudo, jezila se je na očeta. Sklenila je, da ga zapusti, odide v mesto služiti. Sicer je nerodna za gosposko delo, pa se že privadi. In Jan,že? On naj gre tudi. Služi za kožjaža ali hlapca. Potem potegneta doto, se*-vzameta in živita. Tako je naredil Tine Željačev, tako Lenčika Cipromova. To si je umislila Jerica in iskala prilike, da govori z Janžetom. Sporočila mu je* da bo izpirala ta in ta-dan žehto. Pa je prišel, se je naslonil na vrbo in gledal, kako je pral a Jerica. Beseda ji ni mogla iz ust, on pa je pravil, da imajo pri njih mlado žrebe, da je bil prodal oče stare vole, ker hože priženiti par mladih in je imel Hervolov e za gotove.
"Z volmi je "sla najina ženitev", je povdarjala Jerica, si vzela " korajžo in pristavila, ko je izvijala z možno roko veliko rjuho:
" Janže — pojdiva služiti, pa se vzame va v mestu..."
Začuden je pogledal fant deklico... Pogledal pisani travnik, njive, streho domače hiše, ki ee mu je amehlja-la pod sadnim drevjem. Zamajal je z glavo:
"Dom je samo jeden — deklet in volov dosti. Ne zameri, Jerica 1 Oče me ženi v stari vasi. Dobil je važjo doto in par volov, brez denarja... Ne zameri,, vzemi ga... "
Jerica je vrgla veliko plahto v vodo, vzdignila mokro in. udarila s qjo
Slovensko katoliško

podp. društvo

svete Barbare
zaZjedinjene države Severne Amerike.
Sedež; Forest City, Pa.
Inkorporirano dne 31. jnnuar|a IQ0 2 v državi Ptnnsv IvanljU
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Fa, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,
L tajnik: IVAN TEELfiAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, r«
NADZORNIKI: MARTIN GRRCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest K A BOL ŽALAH, I. nadzornik, P. O. Bon 647, Forest City, FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 900 Braddoek Avenue, dock, Pa.
FRAN Sunk, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSEP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box »5, Willoek, P*. IVAN TORNIČ, TL porotnik, P. O. Box 822, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L, tajniku: Ivan Telban, P. Box VtV. rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Compagnie Generale Transatiantlpe.
(Francoska, paxobrodna. družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE,
Poštni pamiki so ^
"La Provence" na dva vijaka..................li,200 ton, 30,000 konjskih močL
««La Savoie" „ „ ....................12,000 „ 25,<flK> ,,	„
"La Lorraine" „ ,, „ .................12,000 „ 2->,000
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,»KK>
"La Bretagne"................................ 8,ooo J( 9,<K)0
"La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 0,ihn)
Glavna Agencija: 19 STATI STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parnikl ©dpiujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob IO. uri dopolodne iz pristanišča št. North K i ver, ob 31orton St., N. X-
2G. dec. 1907. 2. jan. 190S. 9. jan. 190S. 16. jan. 190S. 23. jan. 1903. POSEBNA PLOVTTBA: La Floride (novi) 21. dec. ob 3. uri popoludne.
Drugi razred samo $40.00. Niz ke cene za 3. razred do vseh krajev. Par itika z zvezdo zaznamovani imajo po dva ujak<
M. w. Kozminski, ?»iicrulni agent z:, zapa.t
71 Deaoorn St.. CHJchwo. H,.
La Bretapme *LA PROVENCE La Gaseo«rne *LA LORRAINE La Bretasrne
LA TOUR Al NE "LA SAVOIE *T.A LORRAINE La Bret acne -LA TOUR A IN E
30. jan. 1903. G. febr. 1903. 13. febr. 1903. 20. febr. 1908. 27. feibr. 1908.
fr3 Velika zaloga

Prodaja belo vino po.....
,, fino vino po.....
Orožnik 4 gallo te za . . . Brinjevi'c 12 stekl«-n:c za ali 4 gall, (sodček) za... Za obilno naročilo se priporoča
»Oc
-al on
i **o >=12 «"»
M, GRILL,

5308 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, Ohio. SV
m «>5 . s .


* .
v Pittsburgu, Pa. in okolici
Rojakom
fiaznanjam, da j. za t :i in oš nji oki a j moj
edini pooblaščeni zasfopniK za vse posie
4824 Blackberry Alleys
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od ^7. do .J3. ure, tei ol» sobotah, do 8. ure zvečer.
ftl j ll ■*»! gi. M/|A1V |rfJf»uIUt»Jl>.
Frank Sakser.
II	II ^ ■ i ^t »■ A- *»
&LOVXNCHM NA ZNANJE.
Spoštovani Colli« Medical Int.:—
Dolžan sem Vam zahvaliti se za moje popolno ozdravljenje. Jaz, ko sem priSel Vaša zdravila rabiti, sem se precej bolje poč n til in sedaj sem popolnoma zdrav, za kar ee imam zahvaliti Bogu in Vam. Jaz sem sam mislil dati zahvalo v "Glas Naroda", na kterega sem naročen.
Se Vam Se enkrat zahvaljujem in Vas pozdravljam. Vaš
Viljem KlopčiS, St, Milwaukee, Wia.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo n pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge. kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c.. da ie to resnica se jamči $500. Pri na-roCbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati.	*
Jakob Wahčič,
P. O. Bo* 69 _CLEVBLAND, OHIO,




Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v drža.vi Minnesota.
Sedež v ELY, ^MINNESOTA.

URADNIKI:
Predsednik: Pran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podprewisednik: Jakob Zabokovee, 4824 Blackberry Street, Pitta-Pa.
Glavni tajnik: Jurij L*. Br-^Hi, Box 424, Ely, Afinn.
Pomožni tajnik: Maka KržiSnik, L- Box 3S3, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadaornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik. Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. ffctorain, Ohio.
Ivan Primožič, ill, nadzornik, Bex 641, Eveleth,
POROTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7tk Sfctreet,
ral ume t, Mieh.
Ivan Keržiamk, II. porotnik,	Box 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gos ar, III. porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, K. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Mart«	J. Ivec, 711 North Chicago Street, fleliet, DL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-tov in druge listine na glavnega tajnika: George L Brosieh, Box 424, By, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat re a a j pošiljajo krajevna društva na blagajnika: /oho Gouae, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem Irugem. Zastopniki krajevnih dmštev naj pošljejo duplikat vsake po-filjatve tudi na crl&vnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali p<>sameani-*ov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Miehael Klobučar. <JL6 7th St., Calumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-Ce pritožbe.
fUiP' j	- 7>	_
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Že zopet rokovnjaški vlom v Kranju. V no-" i od ">. na 6. decembra, torej, ko je Miklavž nosil pridnim otrokom, se je neki tatinski grdavž pritihotapil v poslopje gimnazije, vlomil vrata do ravnateljske pisarne ter on-«li — misleč, da najde boJTvekoliko denarja — s silo odprl predalnik pisal-nika. Odnesel je le sedem kron. Zjutraj ob 8. uri je ravnatelj zapazil vlom ter obvestil žandarmerijo.
Bolezen otrpnenja tilnika razsaja epi dec, no v vaseh Slivna in Vače pri Litiji. Zbolela sta dva moška in šest otrok, en otrok je umrl.
Zadušila bi se bila kmalu zakonska Zadnik v Ribnici. Zvečer sta postavita posodo z žarečim ogljem v svoji spalnici, da bi jo ogrela, in šla spat. Zadnika <ta komaj še ostala pri življenju, ker ko sta se zbudila, sta bila že vsa omamljena. Mož se je precej poškodoval, '{o je padel po tleh.
Poskusen zažig. Nedavno je zapazil mlinarski pc.moi.aikP Andrej Orešek, da pori v podstrešju valčuega mlina njegovega gospodarja Ivana Jebačina na Glincah. Ogenj so pogasili o pravem »"-asu. Ako bi >- bil razširil, napravil bi bil škode okoli 60,000 krom Bil je najbrže podložen in so sumljivi tecra trije mlinarski pomočniki.
Umrl je v I.jv.b! nni po dolgi bolez-i 1 V. E. gr<if I.ichtenberg, star -<• ]e 25 let. Se ob zadnjih volitvah za državni zbor se je dal. močno bolan, prepeljati na volišče, da je glasoval za župana Hribarja.
PRIMORSKE NOVICE.
blizu Jelšan v ga pod imenom
Mrtvega so našli I-tri človeka zn Jugo. Preveč se <_ra je napil.
Smrt na volišču. Pri občinskih volitvah v Višku, červinjarL.skem okraju, je izzval župnik s 7Gletnim bolehnim županom Sartorijem tako buren nastop, da je župana zadela kap ter je na mestu umrl.
Deske je prenašal 251etni Franc Vovk v Gorici. Pri tem mu je spodrsnilo, da je padel kakih šest metrov globoko, dc-.->ke pa nanj. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico, a nimajo u-parja, da bi okreval.
Ustrelil je v Rojanu pri Trstu 52Ietni kmetovalec Ivan Ferluga zaradi neozdravljive bolezni.
Veliko obeta 141etni Marij Bubnič iz Reke. V Trstu so ga našli, ko se je potepal okrog zloglasnih hiš. Ko so ga prijeli, je povedal, da je zbežal od svojega očma v Pulju in mu ukradel nad sto kron denarja.
Vino je vrglo v morje v Trstu 43-letnega težaka Ivana Pavlica. Poteg-nili so še živega na suho.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Utoril je v Sromljah pri Brežicah Ivan Slak, ko je 5el po občinski poti in padel v mimo tekoč potok, ker se j« ognil vozu.
Zid se je zrušil v Mariboru na delavca Gregorja Samuča ter ga ubil.
Zašig. V no£i na 30. septembra je v Poberžn pri Mariboru zgorela hiša
biffj
Fi. na Večemika. Kakor se je dogna-."e zažgala g-v^tačka Terezija Žnidar, da bi za zgorelo pohištvo, vredno 200 K in zavarovano za 2000 K, dobila čim največ zavarovalnine. Žnidar :e priznala svoj čin, rekla pa, da je zažgala zato. ker se je bala, da bi sostanovalec 821etni Peter Berger za-žgal. Žnidar je bila pred mariborski-n i porotniki obsojena na tri leta ječe.
Sirov brat. V Brežicah je mesarski p-močnik Jurij Runsten z mesarsko -. kiro svojega brata mesarskega va-;»-ii«-a Jakoba tako tolke! p> nogi, da mu jo je do kosti razsekal. Ivo je težko ranjeni hotel zbežati, zgrabil je Jurij za brusilo in tolkel ž njim po
• ratji. dokler se ni nezavesten zgrudil. 1'repeljali so ga v bolnico. Nam se ta -irovost zdi nekoliko prekrvava. ker .!•• poročajo nemški listi, ki dostavljajo strupeno, da sta Runstena Slovenca in da smo zaradi njih vsi Slovenci sami divjaki in pobijači.
Legar >e je začel širiti v celjski okolici. posebno v Sovodnji in Spod. I Tudinji.
HRVATSKE NOVICE.
Nemirovič-Bančenko v BudimpeštL
V Budimpešti se nahaja ruski pisatelj NVri';rovi<*-Dančenko. ki se je v parlamentu soz.nanil s hrvaškimi poslanci t«-!- <<? pri njih natančno informiral o njihovi borbi in akciji.
BALKANSKE NOVICE.
Poboji v Macedoniji. V bližini Lin-■ era so tia^li več Bolgarov ubitih, katere so pobili grški razbojniki. Po turški uradni statistiki je bilo meseca novembra v Macedoniji 208 umorov, 48 oseb je bilo ranjenih ter 203 hiše zažgane.
RAZNOTEROSTI.
Živa zgorela. Enajstletna hčerka pobočnika nemškeira cesarja, Schleh-krueker, je prevrnila prižgano petrolejko, nakar je ta eksplodirala. Ves goreči petrolej se je razlil po deklici, ktera je bila naenkrat vsa v plamenu. Dobila je grozne opekline in je kmalu nato umrla v velikih bolečinah.
Gaponova zapuščina. Premoženje znanega ruskega duhovnika Gapona se je cenilo na 25,000 rubljev; obstoji pa iz posestva v Poltavi in v gotovem denarju, kteri je naložen na ime Ryb-nieki, pod kterim imenom je Gapon bival v Peterburgu. Poleg tega pa so našli v nekem kovčeku par kuvertov, v enem izmed njih je bilo 14,500 rubljev, kteri znesek je last organizacije, v drugem pa 14,000 rubljev, kteri so lastnina Gaponova. Sodnija v Poltavi je priznala Gaponovega mladoletnega sina Alekseja za dediča.
Škandal v pariškem gledališča. Velik Škandal se je zgodil nedavno v gledališču de Capucines v Parizu. Predstavljali so neko igro, v kteri pisatelj ostro obrekuje rn-ofico Mathiem Njen soprog je pisatelju vpričo občinstva priložil več klofut. Oba gospoda, spremljana od mnogoštevilne množice, so potem spravili na komisarijat.
Napačni pobiralec davkov. V Budimpešti je mestna policija'aretirala diumista pri davčni oblasti Eperje-sija, ki je s poznočjo ponarejenih po-botnie vzdignil večje in manjše svote
od dolžnikov na davkih. Kot sokrivca so prijeli tudi davčnega eksekutorje Arpada Sansija.
Triletni otrok v železni blagajni.
Triletna hčerka nekega berolinskega notarja je bila v preteklih dneh v veliki nevarnosti. Dekla je grozila otroku v šali, da ga bo zaprla" v blagajno. Ko je deklica res zlezla notri, je dekla zaloputnila vrata. Vsi poskusi odpreti vrata so bili zaman. Knjigovodja, ki je imel ključe, pa je bil odsoten. Šele čez eno uro se je posrečilo odpreti blagajno. Preje pa je požarna bramba navrtala luknje v omaro, da se je dovdel otroku zrak. Triletni otrok je dogodek prav srečno prestal in je zopet vesel in dobre volje, vendar ga ne miče več v ''temno izbo*'. Brez dovoda kisika bi otrok ne bil več živ. Poleg glavne knjige v omari je čepela celo uro in ostala popolnoma pri zavesti in se je le čudila, zakaj so jo pustili toliko časa znotraj.
Povest o brilj antnem nakitu. Nedavno se je pojavil na zagoneten način na Dunaju briljanten nakit, vreden 200,000 kron, ki je bil že leta 1905 ukraden sultanovemu založniku Izaku Uabibu v Parizu. Vsi tedanji poskusi, da bi se našel nakit, so ostali brez uspeha; tudi nagrada 20,000 frankov ni nič izdala. Tako je preteklo dvain-pol leta. ko je bil naenkrat oni nakit ponuden v prodajo dunajskemu trgovcu Menassu, ki ga je spoznal kot Ha-bibuvo "lastnino. Menass je agenta pridržal ter ga prisilil, da je šel z njim k lastniku nakita. Agent se je "hotel na vsak način izogniti direktnemu odgovoru ter je končno pristal v to, da hoče nakit izročiti, ako se njegovo ime zamolči ter se stvar ne naznani policiji. Habib je ves srečen odštel nagrado 20.n^O frankov trgovcu Menassu.
4600 zdravilišč za jetične ustanove polagoma na Švedskem, kc je tako nnsvetovala vladi korrtisija. ki je bila izvoljena v ta namen leta 1005. Stroški so pro račun jen i na 10.810.000 K. Preskrbo jetičnih prevzamejo občine, ki dobe v ta namen od države triodstotno posojilo, in sicer predlaga komisija. naj dovoli državni zbor za taka posojila fond 5.405,000 kron.
V zadnji minuti rešen. V Dortmun-du na Nemškem je bil rudar Kurz-schut obdolžen umora svojega delavskega nadzornika, s kterim sta se prepirala o plači. I»il je spoznan krivim in obsojen, da bo obglavljen. Obsojenca so peljali /ia morišče, duhovniki so ga pripravili na smrt in krvnik je svojim pomaga čem zaukazal, da moža ob-- lavi jo. Položili so mu glavo na kab-nilno klado in že so zavihteli sekiro nad njegovim vratom, ko pridirja na morišče poslanec z brzojavko na jet-niškega vodja. Takoj so odložili izvršitev obsodbe in ko je vodja prebral brzojav, je naznanil, da se počaka s kaznijo, dokler se ne preišče duševno stanje obsojenca. Mož bo imel priliko vnovič se zagovarjati.
Natančni državni tajnik. Ko je nemški državni tajnik Dernburg potoval l>o Nemški Afriki, prepričati se je tudi hotel, kake posledice ima telesna kazen, ki je v koloniji še postavno dovoljena. V njegovi navzočnosti so morali natančno po predpisih nabijati obsojence. O tej proceduri je poročala potem uradna "Usambara - Post": ** Državni tajnik se je potem osebno prepričal o učinkih bat in ter konsta-tiral, da sta dva obsojenca "mela na zadnji plati lahke maroge, ki pa so tudi izginile, kakor brž jih je državni tajnik pobrisal z roko. Maroge so bile skoraj gotovo od prahu, ki se je pri tepežu iztolkel iz umazanih cunj."
Promet tujcev na Norveškem. Lansko poletje je obiskalo Norveško :34,350 turistov, ki so pustili v deželi 18 milijonov frankov. Za lov in ribar-stvo so izdali tujci 1,400,000 K, za razna nakupovanja 1,500,000 K Par-niki so zaslužili s prevažanjem tujcev 450,000 K. pošta in brzojav pa 85,000 kron. Največ dobička so imeli plavar-joči hoteli, in sicer je bilo v sezoni v norveških vodah šest angleških in pet pet nemških parnikov s hoteli. Med turisti je bilo največ Angležev, namreč 12,700.
Japonska reklama. Japonci se ne zadovoljujejo z navadno napovedjo in pohvalo svojega blaga, tezmič priob-čujejo sledeče reklame; "Nase blago se razpošilja tako hitro, kakor leti kroglja iz topa. — -Naš čudoviti papir je tako trd in močan, kakor slonova koža. — Blago zavijam s tako nežno skrbjo, kakor jo kaže novoporočenec napram svoji mladi, dražestni soprogi- — Naš kis je hujši kakor žolč naj-hudobnejše tašče. — Oglejte si našo zalogo, sprejeti bodete najljubeznive-je; naši uslužbenci so tako ljubeznivi' kakor oče, ki bi rad omožil svojo hčer brez dote. Sprejeti bodete vedno tako, kakor bi bili solnčni žarek, ki pride za oblačnim dnevom.*'
Najdragocenejšo ovratnico na celem
svetu ima žena nemškega kneza Hen-ekel von Donnersmarka. Knez Don-nersmark je najbogatejši graščak na Nemškem, ki ima tudi mnogo industrijskih podjetij. Njegova žena je Rusinja, rojena Katarina Slepeov. O-menjena ovratnica je sestavljena is
treh, ki izvirajo iz raznih dob.. Ena teh ovratnic je bila neledaj last na-puljske kraljice Marije, ki ^je sestra
pokojne avstrijske cesarice Elizabete; drugo ovratnico je nosila nekdaj bivša kraljica Evgenija. Zaradi teh zgodovinskih spominov je ovratnica trikrat več vredna, kakor je vrednost draguljev samih na sebi. Bivša nemška cesarica *e imela ovratnico le iz 32 biserov, a je bila vredna 800,000 mark.
Išče se
STREŽNICA v edini slovenski in hrvatski gostilni
v New Yorku, ktera razume dobro svoj posel. Za pravo Slovenko ali Hrvatico zelo ugodna prilika. Vprašajte pri lastniku:
Anton Plečko, 137 Washington St., New York City. (26-28—12)
NA PRODAJ.
Pogrebniški zavod, zraven prodajalna s pohištvom, je na prodaj. Iz-vamredna prilika za Slovenca z nekolikim kapitalom. Več se po.zve pri:
Math. Ogrin, 1427 Sheridan Road, Waukegan, Dl. (26-12—21)
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamere ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za ysacega Človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-more vzivati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega Ba, da zaniore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša naj večik dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hirs. ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproŠČenja.
Vsi oni, kateri so trošUi čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo Žemndgo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaŽeljeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledam stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
gledamo na to, če ista malo več
Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovoli jasno prieau Citajte nekaj tacih zahvalnih "
ŽENIT NA PONUDBA
Mlad premoga r, slovenske rodovine, star 21 let ,!epe postave, s priličnim premoženjem, želi se oženiti z mlado Slovenko v starosti od 18 čo let, tudi ako je vdova z dvema orrokoma, več ne; prednost ima tista, ktera zna nemško. Ktero veseli, naj se blagovoli oglasiti pismeno in priloži naj svojo sliko aia naslov:
Joseph Mastek, Box 212, Maynard, Belmont Co., O. (26-27—12)
Iščem FLORJANA ROŽIČA. Zadnji čas je bival v Herminie. Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Aloy-sius Čož, P. O. Box 148, Herminie, Westmoreland Co., Pa. (23-27—12)
Kje je moj sin FRAN OBREZA? Doma je iz Dolenje vasi št. 44, pošta Cirknica pri Rakeku. Nahaja se nekje v Mcntani. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti! — Anthony Obreza, Camp 64, Ashtola, Pa.	(24-28—12)
Iščem dva moja prijatelja FRAN J A in IVANA ZAVERL. Pred enim letom smo bili skupaj v državi Illinois. Kdor izmed rojakov ve za \ njun naslov, naj ga mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležein. — John Liusnik, Bear Creek, Carbon Co., Mont.	(24-26—12)
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MUCK.,
kteri ima svoj
8ALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanja. Zastopa nas v vseh podlih ; torej pazite, da se ne vaedete oa lim laakavim besedam nišvredne-*ev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK IA¥m OO.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto.
Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik.
Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo znači da je Koledar zelo priljubljen.
Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct. Dobiti je pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
svojim :ajo o tem.
. .	-	— pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje,
Kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to. Kar je za druge storil.
Cenjeni Collins M. I. !
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam s\ojo sliko, katero priobčite v Časopise ter se Vam zahvaljujem za Vasa zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
812-
Martin Krivic,
—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collins N. Y. M. I. !
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi nioi^el človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točo o po Vašem predpisu rabiti, jih cisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
Martin Kri\ic
ZATORAJ ROJAKI! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi posilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Urzavah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite svojem materinem jeziku ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaČov in Correspondent za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N
140 West 34th Street,
Uradne Ure od
Y. MEDICAL INSTITUTE.
YORK.
NEW
-5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
wm
Knjige družbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
6 KNJIG.
V zalogi pa imamo par ato Iztiaov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 m poštnima ali eksprea-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, O., In okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri m spremenili svoj naslov, <* ~ iroma ki so se preselili, naj nam naznanijo sveJ novi in stari naslov, da knjige gotove dobe.
TeJefon 246
Frank Petkovsek
220 Market Street	Waukegaa, 111.
priporoča rojakom svoj
^^ A Lr O O IN, ^
dtihra *ina in whiskey, ter
Pozor! Slovenci Pozor!
; .v

e.«.' s J: '••
tmodernlm kogljlžč eni»
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah lr druge raznovrstne pijače ter unijsk* smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoCa	#
Martin Potokar
S64 U. Ciittr An« 6Hcad.nL
-i ,-
Nadalje sme ^obili tudi
PRATIKE
za leto 1908
thnUUnaka. Bm. feeva in Klela <n±f rUtfiv a* inXil p« 1# oSStov.
«»! «■ ^•latci. kteri jih vzamejo ste
lik dob« za Dobe ae pri
FRANK SAKSEJL CO., 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. O lair Ave.. Cleveland, O.
Kje je moj stric JOSIP KUHAET Doma je iz Spodnje Štajerske in pred dvemi leti je bival v Pitts-burgu. Ker bi zelo rada vedela in j ego v naslov, prosim cenjene rojake in rojakinje, ali pa njega sa-mega, naj se mi javi, za kar bom vsakemu hvaležna. Moj naslov: Theresia Puhar, 709 Broad Street, Johnstown, Pa. (20-23-26—12 v 2 d)
NAZNANILO.
Slovensko katoliSJoo podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno do naš ali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino na nelkrterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopočiljajo.
Pri zadnji seji dne 13. okt. izvoljeni so bili sledeči uradniki:
Predsednik Ivan Borštnar, 68 Water Alley, Allegheny.
Podpredsednik Gašper Pelko, 101 Villa St^ Allegheny.
Tajnik Josip Muska, 57 Villa St., Allegheny.
Blag. tajnik Pran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivaa Arh, 79 Tfig*i St., Allegheny.
O d h o r: Pran Valant, 54 Troy TTill Road, Allegheny.
Dom. Strniša, 4 Ruckenbaeh St., Allegheny.
Ivan Kašček, 80 Water Street, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Zastavonoša Fran Golob, 1011 Congress St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 43d St, Pittsburg.
v kterem vedno toči sveže pivo, ima 11a razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALMCI rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovine zelo liitro zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v 2šew \ oiku.
...,-iat	..7|J- ......rili.......M,	| impm |r. ,
ima vedno *veže j^roce-
111 ceno; v
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča, se Slovcncem in Hrvatom v Steeltonu in okolici zu izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali p.>'non»oči (Voil-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere ločno in po ceni izvršujem.
Dalje prod? em parobroene listke :a v stan kraj za. vse fc	parnike in pnrobrodne
proge ter poš.ljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air-- Murke, Kofalt je naš rastopnik za. vse posle m ga ro fakom toplo priporočamo.
FRANK
SAKSdR CO.

BO JAKI, NAROČAJTE SE K A GLAS NARODA'NAJVEČJI NAJCENEJŠI DNEVNIK!
prečitaj^.e 5e danes t«» ponudbo ker samo do 31. decembra Vam moremo nuditi onako priliko. — Nudila se nam je lepa prilika kupiti 8(H» različnih ur po polovični tovarniški ceni zato smo odločili \ am. oddati te ure po najnižji ceni in sicer za polovično vrednost kakoršno Vam nudijo mali trgovci. — Lahko si sedaj nabavite sledeče vrste :
1.	Jedno $45 .00 vredno zaprto uro s tremi pokrovi iz pravega 14 kar. zlata z Elgin ali "VValtham strojem vei. 10 za samo...... .................$28.00
2.	Jedno $20.00 vredno zaprto uro s tremi pokrovi iz napol-njenoga ilata Solid gold filled jamčeno na 20 let z Elgin ali "Waltham strojem za E-amo. . $10.50
Te vrsti ure lahko dobite vel. 10 (kakor slika) veče vel. 18 ali manje vel. 12 za gospode in celo vel. O za gospe.
3.	Jedno $10.Uo vredno zaprto uro z tremi pokrovi iz nap jlnj»-nega zlata Solid gold filled jamčeno nr lOlctzizvr-stnim amerikanskim strojem vel. IG za samo $5.40
4.	Jedno $10.00 vredno zaprto uro Solid gold filled uro s tremi pokrovi jamčeno na deset let z izvrstnim amerikanskim strojem na vel. 18 za samo.............................. $4.75
Pokrovi ur so krasno raznovrstno urezani. — Pri vseh urah je garancija od tovarne natisnjena na pokrovu objednem tudi dobite pismeno jamstvo, s kojim se zavežemo povrniti denar ako ura ne bo odgovarjala našemu jamčenju. <— Kakor smo om-nili imamo samo 80O enakih ur ker smo sigurni da zamoremo v 7 dneh razprodati po tako nizki ceni več kot 5000 ur zalo smo omejili samo kratek čas za razprodajo te ponudbe in to je do 31. decembra 1907. ter bomo poslali samo onemu ki nam ure popolnoma v naprej plača. — ys'ed tega priporočamo posebno agentom in pa d -ft, gim razprodajalcem, da se gotovo zadostno preskrbe te izvanredne p § udbe. Vsa pisma adresirajte na
"SLAVIA" WATCH & JEWELRY CO. ^rssčirT:
Ne pozabite poslati celega zneska naprej da Vam zamoremo naročnino
takoj IsposlovatL

1»' »+0



Rodbina Polaueskih.
poljski spisal E. pctlovenil
DRUGA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Ker pa je ves čas molčal ali izpre-govoril le nekaj besed, se mu je zdelo* da bo treba nekako poseči v razgovor. Toda zadržavala ga je boječnost in obenem premenljiva bolečina v zobeh, ki se je po večjem paroksizmu oglasila časih dovolj silno. To mu je po-gubilo ostanek moštva — naposled pa se je vendarle ojaeil in vprašal: "A gospa Osnowska?" "A <rospa Ošnow?ka," odgovori Polaneški, "ima moža. k: ljubi za dva druga, zato se ji ni treba truditi. Vr-hutega ima kitajske oči. se imenuje Anica, ima gorenje zobiče zalite, kar je moči videti, kadar se smeje — zato se tudi rada smeje — in sploh je podobna grlici, se vrti in kliče: 'Sahar-ja! Saharja'!"
"To je zloben človek!" odgovori Marica. "Jako je lepa, živahna, duhovita — in gospod S w irski ne more vedeti, kako ljubi moža. ker se o tem še ni pomenkoval z njo. To je vse le samo mnenje."
Polaneški si je pri tem mislil dvojno : prvič, da to ni samo mnenje, a drugič, da ima ženo enako naivno kakor pošteno.
Zawilowski pa rečo: "Rad bi vedel, kaj bi bilo, ako bi ona ljubila njega prav tako kakor on njo t"
"Bil bi to največji dvojen egoizem, kakršnega še ni videl svet," odgovori Polaneški. " Imela bi toliko opraviti drug z drugim, da ne bi videla ničesar okrog sebe.''
Zawilowski se nasmeje in reče: * 'Svetloba ne ovira toplote, nego jo rodi.''
"V strogem pomenu je to bolj resnično v poetičnem nego v fizičnem pomenu," de Polaneški.
Obema gospema pa je bil odgovor Zawilowskega všeč in obe sta mu pritegnili kaj radi: ko se jima je pridružil Še B5_ri»-1. >o Polaneškega preglasovali.
Potem -o jeli -voriti o Maszku in njegovi ženi. Bigiel je pripovedoval, da je bila Maszku izročena velikanska pravda zaradi oporoke večmili-jonske gosj . Pl^szewske, naj bi jo poizkusil ovreči v imenu nekoliko dokaj daljnih sorodnikov. Gospod Plawieki je bil pisal o tem Marici v Italijo, toda ena "e imela vs»o stvar za prav tako domišljijo, kakršna so bili nekdaj milijoni, skriti v kamenolomu v Kremenu. ter -e je bila komaj o tem zmenila s svojim soprogom, ki je bil tudi precej odsečno zamahnil z roko. Sedaj ko se je poprijel te stvari Maszek, je obetala biti važnejša. Bigiel je sodil, da je gotovo k^j formalnih pogreškov v oporoki, in je trdil, da bi se Maszek, ako dobi pravdo, zdajci lahko postavil na noge, ker si je bil zagotovil ogromen honorar. Polaneškemu je vsa stvar zbudila živo zanimanje.
"Maszek je res mačje prožnosti," je dejal, "zmerom pi.de na noge." A Bigiel odgovori: "Sedaj morate prositi gospoda Boga. da si ne zlomi vratu, zakaj za milosti ^-o gospo in njenega očeta {»meni to mnogo. Sajn Ploszew z vsemi dvori cenijo na sedemstotisoč rubljev. A poleg tvga je dokaj gotovine."
4 4 To bi bilo čuiLno, takšni nepričakovani stranski dohodki," reče Polaneški.
Toda Marici je bila jako neprijetna novica, da je njen oče nastopil skupno z drugimi dediči zoper testament. Njen Stanko je bil premožen človek ter je slepo verjel, da je zavisno le od njega, kako s- pridobe milijoni. Oče imei renio, a vriiutega mu ie odstopila do smrti vsoto, ki jo je imela na Magierowki, torej nikomur ni grozila beda. Mila jrospa Polaueška bi bila sicer zmožna odkupiti Kremen, da bi vodila tjakaj poleti svojega " Stanka", toda ne za tako ceno.
Jela je torej govoriti jako živahno. " S tem >e samo mučim. To je bil tako uspešno naložen d^nar! Volja rajnikov se ne sme izpreminjati, ne sne se jemati kruh siromakom ali šolam. S i novec gospe Ploszewske se je n.-trelil — morda ji je šlo za rešitev njegove duše, da doseže usmiljenje božje. To se ne spodobi!. . . . Imelo bi se drugače soditi in drugače čutiti l" Tu se je nekoliko zardela. Polaneški pa je dejal*
"Kako si odločna!" Toda ona namrdne najprej nekoliko preširoka usta ktkor kujavo dete ter ponovi:
"Kako si odločna!" "In kako poštenega, kako plemenitega značaja," si je mislil Zawilowski ter obenem v svojih plastičnih mislili k pojmom o dobroti in plemenitosti pristavljal podobo vitke ženske črnih las, modrih oči. s nekoliko preširokimi usti.
Po obedu od i četa Bigiel in Polaneški pulit amodke in pit črno kavo v
pisarno, kjer se je imelo zvrsiti prvo posvetovanje: v kake namene naj se j uporabi dedščina za Bukaekim. Zawilowski, ki ni pušil, je ostal pri gospeh v salonu. Marica kot gospa princi-palova" se je čutila dolžno, da nekoliko o bodri bodočega firmskega uradnika; zato—je stopila k njemu in dejala:
"Jaz bi si želela prav tako kakor
gospa Bigielova, da bi se vsi imeli za eno veliko rodbino, zato naju tudi prištevajte k svojim dobrim znankam."
"Izredno rad, ako dovolite," odgovori Zawilowski. "Itak bi vas rad naprosil dovolitve, da vam smem izkazovati svoje spoštovanje.... "
"Spoznala sem vse gospode v pisarni le ob svatbi, potem sva takoj odpotovala, in sedaj nastopi naša bližja seznanitev. Mož mi je dejal, da bi rad, ako bi se shajali enkrat na teden pri Bigielovih, drugič pa pri nas. To je kaj dobra namera; pridržujem si samo en pogoj."
"Kakšnega?" vpraša gospa Bigielova.
"Da se na teh sestankih ne bi govorilo o trgovskih stvareh. Bo samo nekoliko godbe, ker slutim, da bo gospod Bigiel mislil na to, časih pa tudi prečitamo kaj takšnega, kakor je: Xa pragu'."
"Toda ne vpričo mene," reče Zawilowski s prisiljenim nasmehom.
Ona se mu z navadno svojo odkritosrčnostjo ozre v oči.
"Zakaj ne T" ga vpraša. " Vpričo odkritosrčno prijateljskih ljudi. Govorili smo o vas in premišljali, preden smo se seznanili, a kaj šele se-daj T"
Zawilowski se je začutil docela raz-oroženega. Zdelo se mu je, da je dospel med izjemne ljudi in da je zlasti gospa Polaneška kaj izjemna žena. Bojazen, ki ga je palila kakor ogenj, da se ne bi kazal smešnega s svojo poezijo, s svojim dolgim vratom in koničastimi lehtmi, je jela slabeti. Čutil se je pri njej nekaino svobodnejšega. Čutil je. da mu ona ne govori nik lar samo zato. da bi kaj rekla ali iz društvenih ozirov, nego da izreka vestno samo to, kar izvira iz njene lobrotnosti in pozornosti. Pri tem -ta ga navduševali zlasti njeno lice in njena jvistava. prav tako, kakor sta bili v Benetkah navduševali Swirske-•.ra. Ker pa je bil vajen za vsak utisk iskati izraza, je začei iskati izrazov tudi zanjo ter čutil, da morajo biti ne le odkritosrčni, nego obenem izbrani, krasni in samorasli, takisto kakor je njena lepota obenem izbrana in samo-ra>la. Zapazil je. da ima pred seboj predmet, in v njem se je prebudil umetnik.
Sedaj pa ira je jela jako prijateljski izprasevati o rodbinskih razmerah, toda v tem sia stopila na srečo v salon Bigiel in Polaneški, kar ga je ubranilo podrobnejših odgovorov, ki bi mu bili izvestno pikri. Njegov oče, svoje dni znan kvartae in zapravljivec, je indehal že več let na možganih ter je bil v blaznici.
Godba bi bila imela končati ta kratki razgovor. Polaneški je z Bigielom dognal svoj pose! v pisarni, Bigiel pa je dejal:
"Zdi se mi, da je to izboren načrt, toda treba ga je še premisliti."
Potem se je oprl ob violončel in začel premišljevati. Naposled je dejal:
"Čudno! Kadar igram, se mi zdi, kakor bi mi ne bilo nič drugega v glavi. toda ni res! Del možgan se ukvarja pri tem z drugimi rečmi, a najzanimivejše je to, da najboljše misli prihajajo prav med ^m časom."
Po teh besedah sedel, vzel violončel med kolena, zamižal in pričel "Pomladno pesem."
Delavci na prostem.
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehati ju za reuni atizmom in neuraigijo, ako rabijo
Dr. R1CHIERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.

V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
235 Pearl St.,	New York.

se je bil odlikoval že prej, a temu se je zdaj pridružila še nekakšna samozavest in nekov ponos, oblažen z ljubeznivostjo. Kdor ga je gledal, temu se je moglo zdeti, da v enem dnevi obhodi vsa svoja zemljišča — izkrat-ka, čutil se je večjega nego sicer. Samo v ljubezni do svoje žene se ni hli-nil, zakaj iz vsakega njegovega pogleda je bilo spoznati, da jo je imel v resnici rad. Res težavno bi bilo najti ženo, ki bi bila bolje ustrezala njegovim pojmom o dobrem imenu, bliščobi in uglajenosti velikega sveta. Njena malomarnost, njeno hladno občevanje z ljudmi je imel za nekaj, kar se ne da posnemati. Ona se te bahavosti ni otresla nikdar v nobenem trenutku, niti takrat ne, ko sta bila sama. On pa kot pravi parvenu, ki je imel kom-teso, se je bil vanjo zaljubil prav za to, ker se mu je zdela "komtesa" in od veselja, da jo je dobil.
(Dalje prihodnjič.)
Življenjepis
našega pesnika
Simon Gregorčiča
spisal Anton Burgar je dobiti po oOc. pri Prank Sabcs^r Co.
JOHN > enzul, 1817 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Oblo izdelovalec 'kranjskih in nemSkih
HARM O IX I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $15 do $80.
JOHN KRACKER
o.
Zawilowski je odšel tega dne domov ves prevzet od firme, ljudi in utiskov •■Pomladne pesmi'*, zlasti pa od gospe Polaneške.
Njej pa niti ni prišlo v glavo, da utegne sčasoma obogatiti poezijo z "novo mrzalico".
XVIII.
Maszek in njegova soproga sta po-setiia Polaneška šele čez teden dni po njiju vrnitvi. Ona je imela na sebi sivkasto obleko, obšito s perjem iste barve, ter je bila videti tako mična kakor še nikdar. Prej je imela vedno vneto vejice, sedaj pa je ta bolezen minila. Lice se ji je odlikovalo s prejšnjo malomarnostjo, skoro z zaspano milino, toda to je še poviševalo njen umetni-ki izraz. Gospodična Kraslaw-ska je bila za pet let starejša od Marice ter je bila tudi, dokler je bila še samica, videti starejša, sedaj pa se je kakor pomladila. Nje vitka in nenavadno uglajena postava je bila videti v te^ni obleki nekamo otroška. Nekaj posebnega je bilo to, da je Polaneški, ki je ni imel rad, našel na njej nekaj mičnega, toda kolikorkrat jo je ugledal, vsekdar«si je dejal: "A vendar visi nehaj na njej." Tudi njen enolični in nekoliko otroški glas je imel zanj izvestno čarobo. Sedaj je rekel naravnost, da je videti nenavadno mična inda se je bolj izpremenila v svoj prid nego Marica.
Pa tudi Maszek sam se je bil razcvetel kakor soln&nica. Z bshavos^jo
jejo rma droga ameriška vina.
Radeče vino (Concord) prodaja* po SOc galono; belo vino (CatawbaY . 7 70c galoioo.
j najmanjše naroČilo za vrKC
JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja li steklenic laj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galon a. DROŽMTK. $2.75 ga iona. — Najmanj e posode sa žganj* so 4^sgaione.
Naročilom js priložiti denar.
Zaa obila naročila se priporoča TOHN EKAKES,
Euclid, Okie.
^katere se dobe ▼ zalogi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N.Y.
MOIrlTVBNXKI:
BOGU, KAR JE BOŽJEGA, ličen molit venik za možke, zlata obreza, ftnu vez $1.00, zlata obreza pol-usnje 75e.
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MARIJA, vezano v slono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano v platno 75e.
KLJUČ NEBEŠKIH THAI,	o
v slonokost $1.50.
M A T,T DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
RAJSKI GLASOVI 40e.
OTROŠKA POBOŽNOST 25c.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza SOc., fino vezano $1.75.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano
$2.00, šagrin vezava $1.20.
UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan
ABECEDNIK NEMŠKI, vesan. 20c.
AEHNOV NEMŠKO - ANGLEŽKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA
4()e.
ČETRTO BERILO 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIK A 90c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDRISS DER SLOVENI SCHEN SPRACHE, vezan <t?.25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ-GOVOBI, vezano 50c., nevezano 40c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c
NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameiriki, 30c.
ROČNI ANGLEŠKO - SLO VENSK j IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠK; Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SiP ISOVNTK' LJURAVNIH IN ŽENIT O VANJ SKIH PISEM 25e.
SPRETNA KUHARICA, brožirovano 60c.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e.
VOŠČILNI LISTI 20c.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIE NTTT PISEM 30c.
ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, vezano 50c.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c
ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 30c.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALA DIN S ČAROBNO SVETILNI-
NA PRODAJ
NARAVNA GALIFORNIJSKA: VINA
Dobro črno in beto vina od M 45 eentov galona.
Staro belo ali črno vino 50 sortov gaLona.
ImliiHT 55 centov galooa. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plutiti Droiaik po 9ZJBO galona. ■Uvovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu Spoštovanj«
CO 10e. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. «0c.,
ne vez. 70«, BARON TRENK 20a, BELGRAJSKI BISER 15e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20e-
BOJTEK, v drevo- vpreženi vitez, 10c.
BOŽIČNI DAROVI 10e. BUR SKA VOJSKA 30c. CESAR FRAN JOSIP 20c. CESARICA ELIZABETA llSs. CIGANOV A OSVETA 20e. CVETINA ROROGRAJSKA 20*. CVETKE 20c. ČAS JE ZLATO 20s. ČRNI BRATJE 20e. DAMA S KAMELJAMI, fino vezano $1.25.
DARINKA, "M" ATaA ČRN OGORKA 20c.
DETELJICA, življenje twk kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c.
DOMA IN NA TUJEM 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI
vezan Ode.	"
DOMAČI ZDRAVNIK po Knsippo,
nevezan 60s. ERAZEM FREDJAMSKZE lfis. ERI 20c.
EVST A HUA 15a GENERAL LAUDON 9Da GEORGE STEPHENSON, ala
me, 40e. GOLOBČEK IN KANARČEK GOZDOVNIK, 9 GROF BADBGKI HEDVTKA, HILDEGAKDA
IVAN RESNICOLJUB 20c.
IZAJSTAMI, mala Japonka, 20«. IZDAJALCA DOMOVINE 20c. IZGUBLJENA SREČA 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. JAROMIL 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD 20«. KNEZ ČRNI JURIJ 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20c.
^cveta 15e. KAKO POSTANEMO STARI 40s. LAŽNJTVI KLJUKEC 20c. MAKSIMILIJAN I., cesar mehikan-ski, 20c.
MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj
$2.25.
MARIJA, HČI POLKOVA, 20e. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVTČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40c. MRTVI GOSTAČ 20c. MALA PESMARICA 30c. MALI VSE ZNA T,EC 20c. MUČENIKI. A. Ažkerc. Elegantno
vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25c. NA PRERIJI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki,
vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20c. NAŠ DOM Zbirka povesti. Vsak 20s.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRIN.TSKI 20c. NARODNE PESMI. Žirovnik. Tri
zvezki, vezano, vsak po 60c. OB TIHIH VEČERIH 70c. OB ZORI 50c.
ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30e PAV LIKA 20c.
POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI ^rOHIKANEC 20c. PRAVLTICE (Majar) 20e. PRED NEVTHTO 20e. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30e-PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20e. PRI VRBOVČEVEM G ROG I 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNICA 35e. 30EZUE F. Prešeren. Vezano 80c.,
broširano 50c. POEZIJE. Vojanov-R. Majster. 60c. REPOŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, vezan 60c. ROBINSON CRUSOE 40c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKrn, 3 zvezki $2-50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30« SANJE V PODOBAH, male, 15c. SENILIA 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20e. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka
po 20c. SPISJE 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE 25c. . * S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20cl STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. STO BERIL ZA OTROKE 20c. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25c. STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40e. SV. GENOVEFA 20c. SV. NOTBURGA 20c. 60 MALIH POVESTIJ 20c. STOLETNA PRATTKA 60c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA 20«. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50.
TIUN LING, mgrski razbojnik, 20c.
V	DELU JE REŠITEV 20e. VEN ČEK PRIPOVESTI 20c.
V	GORSKEM ZAJCOTJU 20c. VRTOMIROV PRSTAN 20«.
V	'ZARJI MLADOSTI 20«. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS 25c.
ZNAMENJE ŠTIRIH, zanimiva povest, 12c.
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50c. Z OGNJEM IN MEČEM $250. ŽENTNOVA SKRIVNOST 20e.
■ cvetlicami in hnmorističns po 3e., dacat 30c.
svete podobe, komad 5c, ducat 30«. Ave Marija 10c.
Album mesta New York a krasnimi slikami mesta 40c.
OPOMBA. Najočilom je priloži ti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih mamira k Poštnina je pri vseh teh cenah is všteta.
nARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro Črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vloo od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica ->d $2.50 do $3 galon s posodo ved Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati.
J j |\ Pj I ktero <Jrif ^bo hoČež na ceneje in bodeš najs< liilneje postrežen j»ri Fr. Sakseru iog Greenwich Str., New York, zau nai se vsak SI""--'!"«- na aieaa obm*-
Zajedno z naročilom naj gg na ročni ki c" ma Money uraer.
ki dopošljejo denar, oziro-loney Ordei Spoštovanjem
Nik. Radovich, ^
^ 594 Vermont St, San Francisco,CaL /i
tI Zvišanje obrestne mere. !
> fce .
V
B
o> C to
V V.
-Q O
V
ti >«o
N3
Hranilne vloge sklepom novembra čez
3 milijone kron. Varnostni^zakladi sklepom 1906. čez
SO tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo
v LJUBLJANI,	Kongresni trg št. 15.
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po

3 01 4 !
O
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren t ne ga davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4-75.
naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4»4% in za 3 leta preje nego naložen po 4%.
Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljat ve za Zjed. države posreduje g. FRANK lSAKSER CO., 109 Greenwich St., New, York.
Zm Upravni svet.
SII!IZv>šanjeJobrestne~ttiere. !
N5 <.
5<
S3
O cr
■n »
3
a>
•n

Zdravju
najprimernejša pi jača je
LBISY F* i V" O * ; |
ktero je -/arjeno iz najboljšega .mportirar.f £a Cell t s r t.n c'i . I . «J »« < r j -naj n'kdo ne zamudi poskusiti ga v svrjo	kor:?t, k.ikor tuc. v korist j
svoie družine, svojih prijateljev *n drugih.
531-^*0 je najbolj priljubljerc ter se deh: v vteh t ok? * gostilnah. Vse podrobnosti zveuLe pri <ieo. 1 ra\nikar-ju 6102 S;, tleir Aie. kteri Vam diagevdje vse pojasni.
THE ISAAC 1E1SY BREWING COMPAry
CLEVELAND, O.


H v;.toir. pri-
A V
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo, w
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 K. Northern Ave., Pneblo, Colo
l*ndi naznanjam, da in;am ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
OON
, t-oiien pose t. Točirn viJiiu 4»v_žb pivo, dobru vinu in whiskey ter i.iiam v zalogi ze o fine. Nniodkc.
l<ojakoni pošiliam denar« jo v &tetro domovino hitro in poceni.
Po turam naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.

ar
1
2EUZJEVIDL
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE.
veliki 25e^ mali 10e. 7F.MTJWV1I) KRANJSKE DEŽELE, oukli IOB. CTtMTJKVlI) EVROPE SBe. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH fcAV 25a.
Nižje podoisana oriuoro-Čam potttjoiliižš S in Hrvatom svoj........
SALQ0N
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW VORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
^	,	^ J
Ako kagljaS, ako si piehla-jen, ako imaš kake vrste ka-lar. ako trpiš na kaki drugi bulezni in si se
naveličal zdravnikom denar d t jati. ne odlašaj pisati Mr .Šefa. Kneipp takoj }.o knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Knespp- -^it zdravil" katerj Jib S zastonj ako dopcšlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Uneippova zdravila so poznata in odob ena po celem svetu in se uporai .Ijajo z dobrim uspehom pri v=ših naprednih narodih.
Kncippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, prnvi blagoslov za vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:
AL. AUSENIK,
109 Greenwich Street Now York, IV. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Gary, Ind., in okolici naznanjamo, da je sa tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. RUDOLF MARAZ, kteri Je o tvoril v svolexn DMlOpJl novo urejeni SALOON. Rojakom Slovencem In bratom Hrvatom sa toplo p i ii^rU'inft Frank
• .i.,' ' • .*-iiL




/