Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 31. marca, cvetna nedelja. 1. aprila, pondeljek, Hugon, škof. 2. aprila, torek, Frančišek Pavlanski. 8, aprila, sreda, Rihard, škof. 4. aprila, vrliki četrtek. 6. april«, veliki petek. 6. aprila, Telika sobota. * Za Marijin mesec majnik priporoča hskarna sv, Cirila v Mariboru Smarnice romarja jeruzalemskega. Knjižica ima 408 strani, Obsega 32 premišljevanj za mesec majnik, obenem pa tudi razne mašne molitve in litanije, da se l.ahko rabi kot molitvenik. Ta knjižica je stala prej 2 K, sedaj pa se dobi za znižano ceno po 1 K 20 vin, Castilci majniške Kraljice, sezite po lepi knjigi! * Slovensko delde, knjižica, ki jo je spisala Pepica Senica, Še ni dotiskana. * Socialnl demokratie podražujejok,ruti, NaDunaju se je dokazalo socialnim demokratom, da so leioSnjo zimo socialno-dpmokraške pekarije podražile mnogo viišje kruh kot drugi peki. Meseca februarja je dunajski tržni urad! napravil pri vseh dunajskih pekarijah po svojib zaupnikih poizvedbe o cenab in teži kruha. Dokazalo se je, da je družba socialno-demokraškib pekarij na Dunaju, tak.ozvana ,,Hammerbrotfabrik", brez povoda zvišala letošnjo zimo ceno kruhii, in sicer pri kilogramu celo do 1 K 8 viii. V zimi se ni cena moki, ne delavcem zvišala, a socialni demokratje so zvišali ceno krulm, Poizvedovanje dunajskega tržaškega nadzorstva je ttidi dognalo, daje splošno kruh pri socialno-demokraškib pekarijali lažji kot pri drugih pekih in tudi za 3 d.o 4 vin_. dražji. Tako skubijo rdefekarji svoje delavce-sodruge, da zamorejo njih židovsfci voditelji od dobička udobno živeti. Na shodih in v svojih listih pa kriftijo, da kmet dela draginjo, * Vera v Boga in soclalnl demokratje. .!V posavskem volilnem okraju so socialni demokratje silovito agitirali za svojega Cobala proti kandidatu naše stranke, dr, Benkovieu, Ce je bilo treba, delali so se strašno pobožne, voditelji in agitatorji so šli v cerkev, na shodili pa so tudi povdarjali, da so bolj verni ka^toličani kot naŠa stranka. Ljudstvo jim Hvala Bogu ni verjelo, Kaki katoličani so voditelji naših spodpještajerskih rdefekarjev, smo videli pri mariborski porotni obravnavi proti uredniku Jahnu, Deželni poslanec in vod'ja mariborskih socialnih demokratov, bivši učitelj Horvatek, je bil zaslišan kot prifea. Ko ga je hotel sodnik zapriseči in mu je ponavljal obicajne besede: ,,Jaz prlsegam pri Bogu Vsemogočnem . . .", Horvatek ni hotel prise&i, Rekel je: ,,Jaz ne poznam nobenega Boga, zato tudi teh' besed ne bo_m ponavljal. Jaz sem brezverec," In res, gospodu sooialnemu demokratu Pi trebalo priseči na Boga. Ob volitvah pa lovijo ti ljudie glasove katoliških kmetov in delavcev! * Liberalci vedno lažejo. Na občnera zboru K. Z. v Celju je vladalo splošno navdušenje za obstrukcijo in za naše poslance. Kdor je bil priča viharneinu pritrjevanju zavednih mož, ko so odobravali obstrukcijo naših poslaricev v deželnera zboru, kdor je vid'el navidušenost našib mož, ta se mora veseliti, da celo priprosti narod ve tako trezno i)reso]aiti naš položaj in misli viSjo kot liberalna gospoda. Pa pride ,,Slov. Narod" in piše, da so govorom naših poslancev ploskali samo duho\Tiiki in krščansko-socialni narašfia]. Vsak pameten felovek mora vedeti, da naši duhovniki nimajo časa, iti na praznik dopoldne na zborovanje, in zborovalci so sami videl^, da so bili na občnem zboru K. Z. v Celju navzoči samo trije duhovniki. Seveda, ona liberalna reva, ki je zletela vsled nedostojnega obnašanja pri vratih ven, je videla vse Brno, videla na mestu kmeSkih mož same duhovnike, in je nasitlla; la^no liberalno glasilo s pretresujočo novico, da so ploskali samo duhovniki, Sedaj vidite vsi, ki ste bili pa občnem zboru, kako neumiio iažejo liberalni tintomazi. Laž vzdržuje liberalno stranko, laž pa tudi polni predale liberalnip listov. Liberalci živijo v znamenju laži. * wProč od Gradca." Ti klici so se slišali iz vrst priprostih kmečkih mož na obfinem zboru K. Z. v Celju, ko so opisovali govorniki slabo deželno go- spodarstvo, zapostavljanje Slovencev in vse krivice, ki se nam gode od strani štajerskega deželnega odbora. L/judstvo samo se je pokazalo kot sod'nike, izreklo se je za nadaljno obstrukcijo naiših poslancev, zahtevalo pravice, ki pam gredo po božjih in cesarskib postavali, 6e pa se nam ne da, kar nam gre, pa se naj nara da lastno upravo, da bomo sami gospodarili v našem delu dežele^ Jerobov ne rabimo,. Med našim dobrim, poslancem zvestim ljudstvom, je vedno vefi zavednosti, preprosto ljudstvo ve boljge presojati položaj, kot pa oni ,,slavni" generali in Irajtarji, ki tvorljo poveljstvo Narodne stranke. Naj se liberalci desetkrat vdinjajo kot valpeti riajhujšim narodnim nasprotnikom, ljudstvo naše je zvesto svojim poslancem in samo zahteva, da se pravična borba našib poslancev dovrši do kopca. Ali nam Nemci dajo paše pravice, ali pa: ,,ProČ od Gradca!" * Z niožganami misliti, tako piše v; zadnji ^tevilki ,,Stajerc", ter zopet dokaže, da je glede na pravilno slovenščino na tako visoki stopinji, ikakor tisti ljudje, ki se po nemškutarskih šnopsarijah zabavajo s šnopsom in podganami. In kaj si ]e ,,Stajerc" izmi-slil a svojimi ,,možganami" ? S svojimi ip Wastianovimi ,,možganami" je iztuhtal, da so slovenski poslanci v Gradcu začeli obstrukcijo in da požejo od nje odnehati, ker hofteio ,,svojim trialističpim željam bližje priti", In kaj je pravzaprav tistOi cemur hočejo naši poslanci ,,bližje priti"? ,,Štajerc" si je tudi to domislil s svojimi ,,možganami": ,,razbiti štajersko deželo, razbiti Avstrijo v današnji obliki in ustanoviti novo ilirsko kraljestvo", Strašansko! Skoda, da ,,,Sta]erc" ni tudi povedal, kje bo prestolno mesto tistega ilirskega kraljestva, kateremu bočejo nafei poslanci ,,bližje priti", Upamo pa, da nam bo drugikrat tudi to povedal, 6e bo tako pametno in bistro dalje raislil s svojimi ,,možganami", * Llberalec obsoja brezversko Šolo. 0 svobodni, to ]e brezverski šoli, krifiijo in se dero Še vedno naši liberalci. ,,Ven s križem iz šole", to je tudi nekako geslo mladih liberalnih petelinov, ki Se niti prav kokodakati ne znajo. Seveda to liberalci taje, &eš, da ni res, a n]ih dejanja jih izdajajo, A tupatam se dobe tudi pametai liberalei, a ne pri nas, ampak gori v Nemčiji, v Berolinu, kjer zboruie sedaj državpi zbor. Razprava je prišla tudi na golstvo, in socialni demokratje ter njih bratci liberalci so seved'a takoj zagnali zopet svojo staro pesem, A glej, vstal je svobodomiaelc dr. Bruckhbif in izjavil, da on kot izvežban In izkušen Šolnik nikakor ne more govorili za brezversko šolo. To je hud poper! Sam liberalec je tedaj v protestantski Nemciji priznal, da je verska šola potrebna, ali pri nas so ša vedno taki ptički, ki Še gonijo svojo staro, oglodano pesefm o šoli in vzgoji na liberalni podlagi. Llberalni učitelj toži krščansko mater, Ali ste Vi kakšerTueitelj? Najboljše bi bilo, da bi šel svinje past, — Radi teb besed se je morala zagovarja^ti pred sodnikom neka mati v Devinui na Primorskem proti nekemu ucitelju. Ker je učitelj sam priznal, da je rekla to v veliki razburjenosti, bila je dotična mati oproščena. Ta slučaj nam kaže, kaka nevolja vlada med našimi starši proti liberalnim ufeiteljem, Starši vedo, da svofcodomiselci ne izpolnjujejo nobenih krščanskili dolžnosti. 0 omenjenem učitelju pravijo, da gleda. med molitvijo najraje skozi okno, zdi se jim pa tudi njegovo živl]enje zunaj šole nekako preveč svobodno. Iz tega izvira neka razburjenost, ki nima za slovensko stvar najboljih posledic, Liberalizem nam izpodkopuje tla v narodnem oziru. * Mlekarskl tečaj za ženske. Deželni odbor kranjski priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za ženske, ki bo trajal od 15, aprila do 15. julija 19-12. Naraen tega tefiaja je, učiti ženske molže in krmlienja živine, kakor tudi vežbati jib v ravnanju z mlekom, preiskavanju raleka, dalje izdelovanju masla in mehkega sira ter pomivanju posode in snaženjumlekaren. V ta namen se sprejme 12 učenk, ki jim preskrbi deželni odbor prosto stanovanje na Vrbniki in placa polovieo stroškov za hrano, ki jo bo dajala Gospodinjska Šola na Vrhniki za eno krono na dan. Prošnje za spi'ejem v tečaj je vlagati najkasneje do 10. aprila 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani, * Velikanske dobičke Izkazujejo karteli za leto 1911, Samo en primer: Takozvana avstrijska alpinomontanska družba, ki ima V Avstriji večino železnih rudnikov in livarn v svoji posesti, je imela leta 1911 namvnost gorostaseii dobifeek v znesku 18 milijonov 437,253 K. V enem samem letu je dobiček se povzdignil za dva milijona kron. Veliko vecino tega ogromnega dobička si bodo razdelili bogati judje in drugi delpičarji. Ena saraa delnica nese 21% dobička. Kdo znosi tem bogatašem toliko dobička skupaj? Ljudstvo, posebno mi kmetje, ki moramo zad'nja leta železo tak.o drago plačevati. * Za izselience. V zadnjem času se zopet pojavljajo izseljenci, ki gredo kar trumoma v Ameriko, in sicer najveft v klevelandske tovarne, Ne zmenijo se veliko za svarilo, da so letos v Ameriki volitve in da se je bati velikih. stavk., brez katerih ne mine zlasti v Ameriki skoro nobena volitev, posebno pa, kadar so glavne volitve, kakor letos. Ob času volit^V so zaprte najveftkrat malone vse tovarne in rudokopi. Na tisoče in tisofee ljudi je brez dela. Kdor si je poprej kaj prihranil, mu čas volitve osuši trdo in krvavo zasluženi denar tako, da zavlada velika beda, da unifei na tisoče družin. Svarimo vas, pe hodite v svet, kjer vam je prikrit za^etek in konec! Ostanite raje doraa, posebno vi možje in mladenifei. Saj se vam doma povsod odpira najlepša prilika, da zaslužite lep denar na domafti grudi in se vam ne bo treba boriti v tujini za vsakdanji krub. * Kollko plva se spije pa celem svetu? L, 1910 se je zvarilo na celem svetu 30.297 milijonov 704.600 litrov piva. Največ piva, 72 milijonov 227,607 hektolitrov se je zvarilo v Združenih državah v Severni Amerikj, Nemčija je pa drugem mestu s 64 milijopi 461.284 hl piva, katero se zvari v 11.186 pivovarnah, Samo na Bavarsko pride ^^Sž^jnvovarn, ki izdelajo 18 milijonov 254.211 hl piva, Tretje mesto zavzema Angleško in Irsko, ki zvari na leto 57 milijonov hektolitrov piva; Avstrija zvari razmeroma malo piva, 1. 1910 namreč 23 milijonov hl; v Belgiji se zvari 16, na Francoskem 15, na Ruskem 9* milijonov hektolitrov piva. Spilo se je torej leta 1910 60.000 niilijonov vrfikov piva v teh deželah. V vinorodpihlužnih deželah ne pride pivo mpogo v poStev, * Kako najboli razveselite svojega prijatelja ali prijateljico za Veliko noč? S tem, da jim odpošljete obe razglednici, kateri je narisal akademifini slikar gospod Vavpotič za Veliko no5 ip ki jip je založila Slovenska Straža. Cena posamezni razglednici 10 vip, Zahtevajte jih povsod, v vseli trgovinah ip tralikab in dajte jim prednost pred tujimi! istakupite jih takoj, ker bo gotovo veliko povpraSevanje po teh izredno lepih razglednicah. Vefcji odjemalci dobe znaten popust, iri sicer pri od'jemu 50 do 100 komadov 20%, do 200 komadov 25%, do 300 komadov 30% in nad 300 komadov 35%. Naročila sprejema Slovenska Straža v Ljubljani, * Jubilejna razstava Slovenskega Cebelarskega društva za Spodnje Štajersko se vrši v celjski okolici od 29, jupija do 2. julija 1&12,. Cebelarji pozor! Odbor. * Loterlja se odpravi. Na dan sv, Jožefa je linanftni minister Zaleski predložil nafirt zakona, s katerim se odpravi loterija in nadomesti z razredno. Mnogi poslanci. so živahno pozdravili to predlogo, Minister je izjavil: Loterija je v Avstriji vpeljana že od srede 18. stoletja, Kraalu pa so spoznali višji krogi, da loterija le Škodi gospodarskim močem prebivalstva. Ze cesar Jožef II. je ukazal iiriančni uprayi, naj prouguje to \i)raSanje. Cesar Leopold je naravnost obsodil to igro. Vlada pa je še vedno pomi&ljala zaradi obilo dobrih dohodkov, ki jih dobi od loterije. Leta 1908. pa je zbornica naročila vladi, naj polagoma opusti loterijske kolekture in vpelje razredno loterijo. Tej zahtevi je sedaj vlada vstregla, Po razredni loteriji bo mogoče staviti le dvakrat v letu, sedaj pa se lahkostavi dvakrat v, tednu. Sicer je ta loterija tudi vabIjiva, a ljudstvu bo škodovala manj, Dalje pa ,,sanjske bukve" ne bodo nič pomagale in vse vraže bodo lzgubile veljavo, S tem bo izumrl rod sfcarih lotristovk. * Nove smodke. TobaČna uprava bo izdala dve vrsti novih smodk (cigar). Ena se bo imenovala ,,palmas", druga pa ,,palmetas", Cena jima bo 16, oziroma 12 vin, Tobačne tovarne že izdelujejo te smodke. , * Vellka nesreča na Snežniku — 10 oseb mrtvil<, Z Dunaja se nam poroča, da je dne 25, marca opoldne snežni plaz na gori Snežnik na Nižjem Avstrijskem zasul 11 oseb, ki so sankale na planini. Eno osebo so rešili, ostalih 10 pa so vojaki, ki so bili poslani k rešilnim delom, izkopali izpod plaza. Ponesrečenci so večinoma sami Dunajgani. Vzrok pesrefieje, ker se je začela snežena plast vsled solnčnib žarkov topiti in je zdrknila v globofeino, Tudi na Solnograškem je zasul plaz dva hribolaaca, Nova bojna ladja. . V Trstu so spustili v getrtek, dne 21, marca, vr morje novo bojno ladjo, ki se prišteva med takozvane ,,dreadpogte", to je bojne ladje, ki so izdelane skoro iz samega jekla, Slavnost spušftanja v morje je bila zelo velifeastna. Udeležil se je je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo soprogo, nadvojvodinjo Hohenberg, nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvodinjo Blanko, ki je kumovala novi ladiji, mnogo odliicne gospode, okrog 100 državpih poslancev in na tisofie ljudstva, Blagoslovil je novega bojnega velikana vojaški vikar Bjelik. Vojvodinja Blanka je nato krstila ladjo z. besedami: ntNa najvišje povelje te krstim za ,,Tegetthofa", Botra je pritisnila na poseben gumb, ob ladji se je razbila steklenica Šampanjca, in ladja je bila krščena, Godba je svirala, topovi so grmeli, ,,živio"klici pa so odmevali po morski gladini, Od prostora, kjer se je stavila ladja, so napravljeni posebni trami, po katerih se spusti ladja V morie. Ker pa je pred slovesnostjo močno deževalo, je odpral dež s tramov loj in ladja je le počasi zdrčala v morje, Mogofien plusk morja in ponosni ,,fTegetthof" je nekako ob ^ll. uri ponosno splaval po morju. Prestolonaslednik je nato še govoril z raznimi odličnjaki in osebami, ki so mu bile predstavljene, n& kar sta se oba nadvojvoda odpeljala z oklopnjažo ,,nadvojvoda Franc Ferdinand", nadvojvodinje pa na ladjo ,,Lakromo". Pri sprejemanju dtastojanstvenikov se je prigodila mornarifinemu poveljniku admiralu grofu Montecuccoliju majhna nesreča. Priplul je čoln z ministri in admiral je hotel prestopiti iz svoje admiralske ladje v~boln, Najbrž se mu je zapletla sablja in padel je v morje. Takoj za njim je skofeil v morje neki mornar, da mu pomaga, kar pa ni bilo treba, ker je admiral sam splaval do čolna in tu &e potem pomagal onemu niornarju iz vode, Admiral se je hitro odpeljal v hotel, da se je preoblekel in se takoj vrnil zopet v ladjedelnioo, Nato so se pričele vaje vojne mornarice, poveljeval je prestolonaslednik Franc Ferdinand. Na krovih bojnih ladij so se nahajali ronogi odliCnjaki in tu-< di državni poslanci, da sledijo zanimivim vajam. Ženske niso pustili na ladje, ker bi se gotovo ustrašile močnemu pokanju topov. Nova bojna ladja j,Tegetthoff" je zgrajena, po naSrtih generalnega ladjegradnega inženirja Zige Popperja v ladjodelnici pri Sv. Marku v Trstu. ,,:Tegetthol" ima 20.331 tonalet. Zgradba in popolna oprava bo stala 60 milijonov kron in pol. Ker je bilo dosedaj proračunanih 242 milijonov kron za zgradbo enakih bojnih ladij, ostane po dograditvi ,,,TegetthoJa" — wViribus unitis" je bil spušcen lani v morje — le Še polovica te svote na razpolago. Popolnoma dograjen bo ,rTegetthof" sporaladi 1013. Tretji ,,dreadnougt" se je zaČel graditi v Trstu dne 16. januarja t. 1., Četrti pa 29. januarja t. 1. v Reki v ladjedelnici ,,Danubius". Poleti prihodnjega leta bodete dogotovljeni tudi te dve ladji. Stroji nove ladje proizvajajo 25.000 konjskih sil, Dolga je 151 metrov, široka 27'2 m, moštva bo imela 950. NamešČenih bo na njej 52 večjih in manjših topov. _^_»__—___«_ Mariborski okraj. m Maribor. Umrl je dne 25. t. m. bivši okrajni zdravnik dr. Albert Leonbard. Truplo so prepeljali v Citavo pa Prusko, kjer bo sežgano. m Maribor. Prva slovenska predstava v društvu katoli&kib. rokodelskih pomoSnikov v nedeljo, dne 24. marca zveSer, se je izborno obnesla. Najprvo je imel velik prijatelj slovenske mladine, vlČ. g. prolesor dr, Medved, pozdravni govor. Nato so nam pavrli rokodelski pomoSniki predstavljali igro ,,SpoŠtuj oSeta". Igralci so bili vsi na svojem mestu. Igrali so tako izborno, da še strogi presojevalci niso našli kaj grajevalnega. Zadovoljni smo bili vsi: igralci z lepo udeležbo, gledalci pa z igralci, Upamo, da bo sledilo še veČ takih predstav. Ziveli mladi slovenski obrtpiki! m Studenci pri Mariboru. V soboto, dne 23. marca zjutraj je umrl Franc Bende, vrl kršcanski slovenski mož, Rajni je bil, čeravno po stanu delavec, vendar spoštovan v vseh krogih, ki so ga pozpali. Bil je Slovenec z dušo in s telom, zvest katoličan, pospeševatelj naše organizacije v Studencili; vodil je tukajšpje Izobraževalno društvo in posojilnico, bil je tudi skrben ofte svojim otrokorn. Nasega Bendeta bomo težko pogrešali, naravriost nenadomestljiv nam bo, Pogreba, ld se je vršil na praznik, dne 25, marca popoldne, se je udeležila ogromna množica ljudstva, ki je s tem pokazala, kako ljudstvo spo&tuje možarpoštenjaka. Takega pogreba v Studencih že dolgo ni bilo, Skoro vsa slovenska dru&tva mariborska, mnogo odličnib rodoljubov se je udeležilo pogreba, Pevski zbor je zapel na domu in na grobu ganljive sloverisko žalostipke. Izobraževalno društvo, za katero se je rajni toliko trudil, ga je spremljalo z zastavo. Težko, krvavečih src, smo se loftili od groba dragega nam prijatelja. "Rajni zapušča ubogo vdovo ip petero nepreskrbljenih otroSičev. Prijatelj dragi, na svidenje nad zvezdami! m Karčevina pri Mariboru. Lep shod je imela Kmefika zveza v nedeljo, dne 24, marca v Karčevini pri Mariboru, Prostori pri g, Heujui so bili patlačeno polni. Po zadniih občinskih volitvah se je ljudstovo v Karčevini vzbudilo in poče več slediti tistim liudem iz mesta, ki so ga dozdaj zavajali v svoje nemškutarske mreže.. Zborovanje je otvoril s prijaznim pozdravom poslanec RoŠkar. Za predsednik.a je bil izvoljen posestnik Ignacij Gomzi, za podpredsednika posestnik 'J. Koleric, Govoru našega poslanca RoSkarja, ki je razpravljal o položaju v deželnem ip državnem zboru, smo sledili s posebno pozorriostjo. Odobravaii smo obstrukeijo in sploh delovanje naših poslancev. Poslanec d'r. Verstovšek je nato opisal gospodarstvo naših nasprotnikov po naših. občinah. &azni posilinemški meščani bi radi imeli neomejeno gospodarstvo v občinah naše okolice, a ljudstvo že vstaja, ne mara ve6, da bi mu bili mariborski ,,purgarji" jerobi in murezali kruli v občinah. Posestnifc Snuderl je utemeljeval in precital resolucijo, v kateri se izreka našim posl, v deželnem in državnem zboru popolno, neomajano zaupanje, se obsoja krivično postopanje pemško-nacionalnega štajerskega deželnega odbora proti nam Slovencem ter se izraža ogorčenje nad početjem poslanca Wastiana. Volilci zahtovajo, da izdela deželni odbor klju6 predpisapih davkov za vse tri dele dežele in da se isti tudi primerno razdele na Zgornje, Srednje in Spodnie Stajersko. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta. Kratko je nato Še govoril Fr. Žebot iz Maribora, na kar se je predsednik vsem, posebno poslancem, zahvalil in zakljugil pomembni shod'. Naša reč se v mariborski okolici vedno lepge razvija. ra Pobrežie pri Mariboru. Živ v studencu zasut. V petek, dne 22. marca, okrog 4. ure popoldiio, še |e zasul povoizkopani studenec Mihaela Kobler v Pobrežju pri Mariboru. Na dnu studenca se je nahajal delavec Jakob Serbela, doma iz St. Jakoba v. Sl. goricah. Stene studenca so bile tako slabo betonirane, da se je v sredini vsled močnega pritiska zemljo stena izboSila in se vsula velika plast zemlje na ubc>gega delavca. Zasulo ga ni popolnoma, ampak imel je toliko prostora, da se je stisnil v kot in milo klical na pomofi. Delavca, ki sta gerbeli pomagala, sta malo pred nesrefinim trenotkom odšla na južino. Khce nesrečneža jo klical vpokojeni nadsprevodnik L. RakuŠa, ki je letel k studencu. Po lestvi je stopil v studenec in je hotel s slamo zadelati razpokline, iz katenh se je vsula zemlja vglobofiino. Abilo je prepozno, stene so zijale vedno lmje, v lastni novarnosti za življenio je moral bežati po lestvi zopet nazaj. Kaj stonti. Iz globočine se je sliSalo Še ved.no milo klioanie na pomoft, a zupaj stojefii mso mogli pomagati T.eleloniralo se je po stavbenega strokovnjaka Kiifmana, na sodnijo, po orožpike, pnhitela je požarna bramba iu kaznjenci,. ZaSelo se je z rešilnimi deli. Kopalo se je od dveh strani poševno, Celo noč, kljub hudemu dežju, so delavci vstraiali. Prenehaii so ^e-le v soboto zjutraj. Ob 8, uri so delo zopet nadaljevali. Cel dan so se trudili reševalcu Sele po 10. uri ponofii v soboto so prišli do nesrečneža. Serbela je bil mrtev v kotu na dnu- situdenca,. Bil je zaduš.en. Tramovje. mu io napravilo Še vsaj toliko prostora, da ga padajoča zemIja in kamenje ni zmeBkalo, Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Rajni |e bil priden delavec, bil je poprei celo član Marijine družbe in šel večkrat k sv, obha_ jilu. Mati in sorodniki so milo jokali ob nesrečnera prostoru. Stavbni prostor in vsa njegova bližina, je podobpa blatnemu jezeru, k.er je velika množica liuclstva gazila v pajhujšem dežju in blatu okrog nesre&nega prostora. Prostor, kjer se je dogpdila nesreča. se nahaja v takozvani Roseggergasse v Pobrežju, pet minut hoda od železniškega mostu, torej tik pri Mariborii, m Bazpoka pri Mariboru. Od kar imamo novega lovskega najemnika, se strelja tudi maeke. Pa uaj bo; ta leta bodo že potekla, potem se pa zna manborskim gospodom kolo drugače obrniti, Radovedni smo, 6e bodo zdaj na vrane tako pazili in jih streljali, ko jih imajo dovolj, da ne bodo piščet nosile. Pri občinskib volitvab so mestni gospod*je tudi dobro delalL Za zdaj iim še prizanesemo, bo že drugokrat drugabeSlo. m gt. Ilj v Slov. gor. Našo nemško šolo v St. Dju liočejo Nemci na vsak nacin poveBati; papraviti hoeejo iz 2razrednice 3 razrednico. Prej, ko je delal neiriški SulJerajn za ustanovitev te šole, je opetovano izjavljal, da bo že sam skrbel za šolo in da ne bo treba obfiinam ničesar plafievati. A seveda zdaj ]e drugafee, Obeine morajo plačevati šolo in tudi za povečanje šole bodo morale obfcine skrbeti. Suliorajn je kakor kukavica, Ta znese jajce v tujem gnezdu, potem se pa tudi vefi ne briga za svojega mladiča, Občani šentiljskiji obftin ne stoje v gmotnem oziru najboljše. Zdaj pa pride Še to težko breme. Žalibog, da so se naši predniki premalo zoperstavljali nakanam raznih Neracev in nemškutariev. Zdaj pa moramo mi trpeti. Velika plačila bod'o spravila nafee uboge kmete in želarje na kant. Največ pa moramo placati za šole. Ali je pa res tolik.o otrok, da ]e treba povečati nemško Solo? Da, moramo z žalostjo reči. Naši.Nemci in Svabi so na uraetep nafein napolnili nem&ko šolo. Nad 30 neraškili' otrok so privlekli z Dunaja. Tisti stariši, ki so te otroke sprejeli, bodo krivi, da bomo zdaj plačevali, da bo joj. Vsaka reS se maSčuje pa svetu, najbolj pa neumnost. Potem je v zadnjem času tudi veliko slovenskib starišev dalo svoje otroke v to nemSko mufiilnico. Otroci pe znajo niti ene besedo nemški, pa jih dajo stariši v, to Šolo, kjer se ne b.odo prav niftesar naučili. Samo sedet hodijo sem, a nerazumejo ničesar. Ubogi otroci! To so veftinoma otroci vipičarjev, ki so se priselili sem iz drugih krajev. Pa zakaj jiH dajo v to 'šolo? Da dobijo otroci obr leko in knjige, Radi Judeževih groSev dajo svoje otroke Nemcem. Moj Bog! Veliko propagando ali agitacijo za nemško šolo dela — Čujte! — nadučitelj slovenske sole, znani nekdanji navdušen Slovenec Sadu. On n, pr. pošlje očitno otroke, ki se hočejo vpisati v n]egovo Solo, v nemško. Ali je to dovoljeno? Kaj porečejo k temu višje oblasti? Ce bi se postavili stariši na noge, bi spravili že tega Saduja v kozji rog. Pa Slovenci so premehki in si dajo vse dopasti. Ce pa bi slovenski stariši, ki pošiljajo svoje otroke v nemško. Solo, res ne imeli nobenega narodnega 6uta, bi vsaj radi vere ne smeli pofeiljati svoiib otrok v nemško Solo, Ta Šola je polna protestantskih otrok. Gotovo jib je blizu 40. Kaj se b.odo katoliški otroci dobrega naučili v bližini protestantovskih oirok ? Ti lutrovski otroci nič ne raolijo, ne pred poukom, ne po pouku, katoliške otroke pa smešijo radi njih vere. Nadučitelj nemške šole je po mišljenju in srcu protestant, Moj Bog, kako srce mora imeti katoliška mati, katera da svojega otroka v tako šolo! Slišal sem na nekem riašeni shodu o neki nem§ki materi, ki je rekla: rajši nesem vsak dan svoje otroke v slovensko Šolo, kakor dn bi jih pošaljala v to protestantovsko mučilnico. — Milo nii je to/ila neka mati, da ji ni mogoče, otroku preskrboti potrebnih šolskih potrebščin, da ji ni mogoSe, otroku preskrbeti obleke in da je primorana dajati otroke v nemške Šole, kjer dobijo vse. OCe namrec vse zapije. Tudi takim bomo na slovensld strani pomagali. Saj je pod'ružnica Slovenske Straže pripravljena vse ^toriti za take otroke. Ona jim bo oskrbela obleko, knjige in druge potrebgfeine, Naj se obrnejo taki stariši le na g. Tlialerja, župana v Št. Ilju, ali na g. župnika, ki je predsednik podružnice Slov. Straže. Zdaj o Veliki nofti pa je čas, da vsi slovenski stariši, ki imajo svoje otroke v nemSki šoli, dajo vpisati svoje otroko v slovensko šolo. Nilifie jim tega ne more zabraniti. V zadnjem fiasu sioer sliSimo, da je baje (?) Sulferajn vendar pripravljen, stroske za poveCanje Šole sara nositi. Pa kaj je to! Kdo bo pla6al tretjo ufiiteljsko mo<5, kdo bo moral vzdrževati šolo? Mi ubogi davkoplačevalci ? Torej pozor in pamet! m St. Jakob v Slov. gor. Huda nesrefia je zndela kmeta Janeza Žižeka v Gornjem ilolu, Padla pta iim dva lopa konja, vredna najmanj 2400 K. m Sv. Jakob v Slov. gor. Ker moramo v današnjih 6asih upoštevati napredno dobo, Jo paft gotovo v korist nažih sosodov, da javno oznaSimo napredek naše občine, posobno, ker ftitamo v razpili listih, kako se postavljajo drugod. Da vam povem: Imanio Že telefonično zvezo z daljnim svetom; tudi sodnijo so nam že postavili tukaj, kar je ze^o hvalevredno. Iu kaj še več? Strrnite! Gotova oseba v uekem zakotiiom kraju opravlja z vso mojstersko vnemo službo tajnega policista. Kdo neki ga je naslavil? Kdo ga pla<5uje za njegov trud? Po dnevi lazi okoli sodnije iu dohtarjev, povprašuje, poizveduje in prislu&kuje ka| kdo reče, po iioči pa tuhta in razpravlja. Da via ima vedjio dovolj opraviti in dovolj zaslužka za prebitek — po lajtab doma mu pamre8 gospodarijo pajki — je ta mož tako zvit, da podpihuje pravdarje ter obema strankarna na gotov način pomaga do zmage. Seveda v prvi vrsti onemu, ki mu bolje plafca. Ljudje bodite pametni in ne dajte se voditi za nos! m Partinje. Občinske volitve so minule, NaŠa dolžnost je, da se zahvalimo vsem volilcem, domačim, kakor zlasti onim izven župnije, da so prišli na voliŠče. Volilci so držali red in edinost, Cetudi se je od Rekaterih kršila, To se ne sme ve6 zgoditi, ker postaae , laliko osodepolno. Vplitev je boj, a boj med strankami, ne med osebami. Osebnosti ne smejo imeti z volitvami nobenega stika! Kako žalostno bi bilo, če bi vsled graje vrednega nasprotstva posameznikov zlezel le en sam StajerBijaneo kjerkoli v občinski odbor K. Z.! NaŠe geslo mora biti: Profi z ljudmi, ki niso našega mišljenja, pro6 z osebami, ki so naši odločni nasprotniki, profi z odpadki, ki so o/trovani s štajerčijansko-nemškutarskim duhoin! m Sv. Aua na Krembergu. Umrla je dpe 8t marca t. 1. v Szegszardu na Ogrskem slovenska usmiljenka Siglrida Kavcic. Rajna je bila tukajgnja rojakinja. Bila je nekdaj tudi članica tukajšnje Dekliške zveze, N. v m. p.! m Sv. Ropert v Slov. gor. Naš 5. g. kaplan R. Krener, večletni odbornik Bralnega društva in njega častni ud', vodja pevskega zbora itd., je postal župnik v Keblju na Pojiorju ter nas je v veliko žalost te dni zapustil. Izrekamo rau prisrčno zabvalo za ves trud: Bog plati! — Odbor društva in pevoi. m Zg. Dnplek. Na§a zahteva glede novega mostu se bo končno menda vendar-le uresnifeila. NaŠi poslanci nam porožajo, da je deželni stavbinski urad že izdelal načrt za novi most, ki bo stal 234.000 K. Ministrstvo je dovolilo 35.000 K prispevka, ostalo mora dati dežela in okraj, Vedno 'dreganje naSih poslancev je imelo uspeh, Hvala jim! m Selnica ob Dravi. Praznik Oznanenja Marijinega je bil pri nas v posebnem oziru mladinsM praznik. Veliko mladeni&ev in deklet ie pristopilo ta dan k mizi Gospodovi. Prof,. d r, Hohnjec je govoril dopoldne o pomenu Miarijinega Beščepja posebpo za mladinsko odgojo; popoldne pa je imel nagovor, v katerem je razlagal bistvo in veliko važnost Marijipih družb ter priporobal povim in starim glanom, naj zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti kot TMarijini družbeniki ip družbenice, Nato je bila ustanovitev mladeniSke Marijine družbe, h kateri je že pristopilo precejšnje Stevilo mladeniCev, in hkrati sprejem povih članic dekliške Marijine družbe, Tudi pri nas se gibIje in napreduje poštena mladina. m Hoče pri Mariboru. Neki dtopisun je v 12. Številki ptujskega .,Stajerca" napadel našega, povsod spoštovanega 8, g, Baznika in pa pobožnost večne molitve, ki se je obbajala 5. in 6. marca letošnjega leta, ter piše to-le: ,,Zadnji teden se je pri nas, kakor pavadno vsako leto, obhajal mali raisijon. PriStimali pa so k terau misijonu pridigarja iz daljne dežele, ki bi naj razlagal besede sv. evangelija, Pa mesto pridige se je vsipala huda toča 8ez ubogega ,,Štajerca", da so nekateri Ijudje kar padli pwl klop." — Zdaj pa te vprašam, tolsti dopisun, kdo je padel pod klop? Menda ti sam, ker so ti 6. g. pridigar iz LjubljaPe, katera ni tako dale6, kakor si jo ti predstavljaŠ, vzb.udili vest, kajne? Mesto kreganja in sv. izpovedi si pa baje zanesel svoja uSesa pod klop, Ida bi ušel s tem svoji očitajoči vesti? Ali si pa omedlel od žalosti, ker so 6. g. svarili pred branjem slabih Casopisov, posebno pa pred ,,Stajercem", ki hofie versko življe»je spremeniti y propalost. Se ti je pa.6 trgalo srce od žalosti, ker se je zgodila ,,Stajercu" tako v nebo vpijoča krivica? Vprašam te, dopisunče, po kaj si priSel v cerkev? Iz pobožnosti gotovo ne, kajjti davno si jo že postavil za hrbet. Pafi pa iz radovednosti in liudobije, da znaš potem lagati marsikaj o pridigab. Ali ni tako? No, veš kaj, 8e si tako skrben in radoveden, pa še tja pridi vohat, kjer se fiastilci ptujskega ,,Stajerca" pretepajo! In zakaj nastane pretep, to te ftisto ni6 ne skrbi, samo za 66. gg. duhovnike tako visoko vzdiguješ vrat in svojo tolsto glavo, da bi mogel vjeti kako napako. Ker se li pa to no posrefii, zato pa moraš obrafiati resnico in vzgledno življenje v ostudno, grešno laž, ter se fealiS. iz verskjh resnic. Toda pazi, da se nad teboj ne uresničijo besede Jezusa Kristusa, kl pravi: ,,Ker ste moje naniestnike zaiii?:evali in zavrgli moje zapovedi, bodite na vekomaj pogubljeni in zavrženi spred mojega obličja." To te tudi neki tako pefie in jezi, da so 6. g. Baznik ustanovili Orle. No seveda, nad tcm se pa ze laliko jeziS, ker Orli so i^ametni, nočejo tako plesati, kakor bi jim ti rad žvižgal. Zdaj pa ne voS, kje bi si jezo oblatlil, zato veš marsikaj povedati o č. g. kaplanu. Ali misliS, da bodo vsled tvoje laži izgubili kaj časti? Povem ti, cla pri poštenih ljudeh nikdar! Seveda pri takih hudobnežih, kakor si ti in tvoji bratci ptujskoga snirdljivca, bi pa itak ne bilo (lobro, biti spoštovan, ker tvoje lastnosti so: greh hvaliti in zagovarjati, polxižiiost in versko življepje pa zaničevati. Nazadnje ti Se nasveiujem, da prav živo in s premislekom prebereš ta-le odstavek: Od ,,Stajerca" in njegovih prista- Šev biti čislan, se pravi, po stopnjah zlobnega duba hoditi. m Fram. Dr, Korošec ip Roškar sta priredila pretekli ponedeljek pri aaa politifini sbod, na katerega sta radi obilne udeležbe in mirne izvršitve lahko ponosna, Zadovoljni pa so bili tudi posluSalci, ker sta poslapca podala natanko poročilo o delovanju poslancev v deželnem zboru, Sedaj se je marsikomu zjasnilo, zakaj so naši poslanci v Gradcu obstruirali. RoŠkarjev govor so odobravali tudi nasprotniki, ki so bili povabljeni na shbd! in so prišli skoro vsi. Marsikateri sodi sedaj drugače o našah vrlih, poslaricih, kakor poprej, ker se je sam prepričal, da bi si bili težko boljše izvolili. Glasno pohvalo in zaupanje je dobil g. Roškar za svoje temeljito poročilo. Zal le, da je moral dr, Korošec naglo oditi pa Dunaj. Vsem našim poslancem kliSemo: Ker ste vi z nami, smo mi z vami,. m Marlbor. Na cvetno nedeljo, doe 31. marca t 1 popoldne ob pol 4. nri bo v FloBergasse 4 (blizu Cirilove tiskarne) y Mariboru velik shod sta žene in dekleta iz Maribora iu okoliee. Govoril bo gosp. državri poslauec dr. Korušec in več drugih Slovenake žene in dekleta, takrat vse na sbod m Jarenina. Prihodnjo nedeljo dne 31. t. m. se vrši popoldne ob 3. uri pri g. Cvilaku občni zbor ^Hranilnioe in poBojilnice", ker se se isti ni vršil 24. t. m. kakor je bilo v zadnji številki nSlov. Gosp." pomotoma naznanjeno. Ker ima ta za naše ljudstvo prekoristna zadruga vedno lepše uspehe, upamo, da se vsi naši možje in odrasli mladeniči v obilnem številu udeležijo občnega zbora. Ptujski okraj. p PtuJ. V ponedeljek, dne 25. t. m. se je vršil v prostorib Kmeftke hranilnice in posojilnice dobroobiska,n zadružni shod, Nadrevizor g. VI. PuSenjak nam je podal zgodovino zadružnega gibanja na Spodnjem Stajerskem, označil pomen ip velike koristi zadrug, zlasti kmečkih. posojilnic, ter začrtal cilje za bodoče zadružno delo, Svoja izvajanja je podprl z mnogimi lepimi vzgledi, Nadalje je opozarjal na važne do loBbe glede poroštva, ftlanstva pri posojilnicah, jamstva itd, p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Poucni sbod Bralnega društva se je izvrstno obnesel; 6ez 300 poslušalcev in poslušalk je napolnilo dvorano. Pevke so otvorile shod s pesmijo. potem pa so nastopile govornice: M, Mlakar, Trezika Kranjc, M. Mlakar, ter rias vnemale k požrtvovalnemu delu v mladeniških in dekliškip zvezah, Slovenski Straži, priporofiale geslo: svoji k svojim itd. K. Napast je z deklamacijo izrekla v imenu društva Se voščila 6, g. župniku, kx je v svojem govoru povdarjal namen našega gibanja in njegove dosedanje uspehe.. Pevke so s primerno pesmijo sklepile krasno zborovanje. — Redka nesre&a se je prigodila nekemu tukajšnjemu posestniku. Konj in krava sta bila v hlevu skupaj, Ker je konj dobival boljše seno, je hotela tudi njegova soseda postalti deležpa njegovib dobrot ter je rada segala po peno na pjegovo stran, kar mu seveda ni bilo po volji, Da jo odvadi sladkosnednosti, si zmisli modra konjska glava prav izdatno sredstvo. Ko seže nekoč zopet k njemu po seno, ]i odgrizne jezik v dolgosti 8 do 10 cm, ki so ga potem našli v jaslih. Krava je kmalu ozdravela, a to jo je menda izueilo, da ne bo vefe po tujem blagu stegovala svojega, zdaj itak okraj&anega jezika. — V Spodnjiti Pleterjab je umrla V starosti 86 let I. Klanj&ek, ki je bila poroSena L 1848, je torej 64 let posila zakonski jarem. Naj v miru počiva! — Ko se je v Setrtek zvefier vrafial naš obče spoštovani župan F. Napast s sinom Martinom iz Rogatca, ju na župečkem pašniku riapadeta dva moža. Ofce je dobil tako hud'e udarce, da je takoj omedlel, Martin pa je skočil z voza in odgnal napadalca, Ker stamendaenega spoznala, je upati, da bosta dobila predrz,na budobneža zasluženo plačilo! p Sv. Marieta piže Ptuja. Shod Slovenske km. zveze v nedeljo, dne 17. marca, ]e vrlo vspel, Vodil ga je g. 'Janez Rojko iz Muretinc. Poslanec Mihael Brenčič je obširno poročal o delovapju državnega in deželnega zbora, Ob koncu shoda so stavili volilci na poslanca razna vprašanja, na katera je vsakomur takoj odgovoril, Poslancu Brenčifiu kakor tudi drugira poslancem S^ K. Z. se je izreklo neomajano zaupanje in poziv, da vstrajajo Se naprej v bo,]u za pravice slovenskega naroda. Tozadevna resolucija je bila enoglasno sprejeta. Shoda se je udeležilo čez 100 voli!cev od Sv. Marjete, pristašev Slov, kmeftke zveze. p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Shod K. Z. dne 17. marca je otvoril g. Korpar iz Oslušovec, Poslanec Brenčifi obširno porofia o delovanju v državnem zboru in o političnem položaju. Volilci so sledili govoru z napeto pozornostjo. Samo neki Sok iz Sodinec je bil, ki mu ni bilo po volji, da je"razpravljal govornik podrobno o kugi-slinovki, Poslaneo porofia tudi o delovanju našili poslancev v deželnem zboru. Za pjim povzame besedo g. Korpar in ožigosa posebno iaži članka v ,,Slogi", kjer hvali ta list zasluge prejšnjib slogaško-liboralnih deželnibi poslancev, Govornik pove, koliko ,,dobrega" so storili za volilce.. Ob koncu se je zauppica poslancem Slovenske kmečke zveze enoglasno sprejela in lepi shod za-ključil, p Sredlšče. V dopisu iz SrediŠČa v zaduji Stevilki ,,Slov, Gospodarja" smo bili glede šole in učiteljstva napaSno informirani, zatorej lojalno preklicujemo dotifine trditve, ker ne maramo pikomur delati krivice, UredniStvo. p Središče. Shod celjskih politifinih Švindlarjev se je na Jožefovo pri nas v Središfiu nad vse pričakovanje klavorno obnesel. Navdušenja ni bilo nobenega, vse jo izgledalo kakor na pogrebu. Dasiravno je spominjal dr. Kukoveo pa ploskanje in živioklice, ga njegovi zvesti mendla niso razumeli, da bi ploskali in vpili živio. So menda premalo vinoa spili;, zve&er pri Zidarifiu so bili glasnejši. Sbod je bil prav slabo obiskan. Pričakovalo se je gotovo petkratno število, Ako refeemo, tfa je bilo dr, Kukovfievih volilcev 50, ]e to že na korist liberalcev povedario. Precej je bilo tudi škricev iz Ormoža in drugod. V veSjem številu so se udeležili shoda tudi naši pristaSi. Najprej je raešal liberalno kašo dr. Kukovec. Pogreval je stare politične čenče in zabavljal čez ,,klerikalce". NavduSil ni nikogar in liberalci sami niso ž njim zadovoljni, ker baje ne zna navdušeno govoriti. Za dr, Kukovcem je govoril dr. Sernec iz Ormoža nekaj o ormoškem sodniku in je na prav neroden nafiin napadal poslanca Brenfiiča^ Končno nam je povedal urednik Spindler, da bo novo bojno ladjo vzel vrag in da bodo liberalci kaplane spodili v cerkev, Zanimivo je bilo, da za predlagano resolucijo velik del zborovalcev ni glasoval. Proti glasovali pa nismo, ker nas 1. liberalne resolucije nič ne brigajo, 2. ker liberalna resolucija nikomur ni6 ne Škodujejo, Še manje pa koristijo, Tako je bilo torej v Sredi&ču na dr» Kukovčevem sbodu, Dozdevalo se nam je, da so bile to pogrebjie ceremonije središkega sršena, Ker so torej srSena pokopali iii na shodu uvideli, da se ,,zvezarska golazen" kljub vsem sredstvom vedno bolj širi, je beračil na tomboli pri Zidariču neki liberalni političea fant, pardop peitelin, za povega sr^ena. Zato pričakujemo, da liberalci v kratkem zopet prignejo s ^poštenim in treznim" delom (s pisanjem sršena), da s poukom. ljudstva (s sršenom), s povzdigo politi6ne in splošne izobrazbe (z osebnirasovražtvom, sramotenjem in zaničevanjem), z gospodarskim delom (obfiinski dolgovi) pokongajo ,,zyezarsko golazen", Mi smo pa mnenja: da, Sim veftkrat izdajo liberalci svojega Ščureka in čim večkrat priredijo svoje shode, tem prej jib bo konec, ker pri takjh prilikah se ljudem oBi odpirajo. Torej liberalni sršeni le na delo! p Sv. Bolfenk pri SrediŠftu. .V Jastrebce smo dobili sedaj z Murskega polja nekega zelo budega liberalca.. V družbi ZabavnikoviH sinov hoBe vse farmane komandirati, V Vodrancih pa imamo nekega visokega gospoda, ki pravi, da bi dal za liberalce vse svoje premoženje. Zato vprašaino tega žlabtnega gospoda, koliko je njegovo premoženje? S tisto šumico, ki bi jo lahko z bregušami pokril, ne bo mnogo opravil. Vse drugo pa ni njegovo; že vemo zakaj. Torej le ponižno, visoki gospod! V Vod^ancih imamo tudi Se g. Cirila Zabavnika, 0 tem paC ne vemo ni& povedatu Ljufomerski okraj. 1 Veržej. Dne 25. marca popoldne smo ob krasnera vremenu in velikanski množici ljudstva spremili k večnemu pocitku Franca KovafiiČa, ofteta bogoslovnega profesorja, g. dr. Fr. KovaBiBa. Sprevod je vodil ob spremstvu štirib' gg. dubovnikov g. sin; domači g. župnik mu je spregovoril ob grobu gapljivo slovo, Rajni je dovršil 79. letp in umrl ravno na svoj rojstni dan, rojen je bil namrefi dne 23, marca 1. 1833. Naj v miru počiva! 1 Sv. Jurij na SBavnici. Nov velik zvon za našo cerkev je kupil Jakob Kuplen, 881etni kmet y Seliščih, Zvonar g, Samassa iz Ljubljane je že prišel 18, t. m. ogledat zvonove, da zamore novega primerno uglasbiti. Zvon bo večji kot oni pri Sv. Trojici. Tudi za cerkev pri Sv. Trojici v Slov, gor. je omenjeni dobrotnik daroval 6000 kron za monStranco in prenovitev tabernakelja. 1 Ma<a NcSnsja. Na cvetno nedeljo, dne 31. sušca se pri Mali nedelji vrši po rani sv. naši ustanovni shod katoliškega izobraževaln«ga društva. Govorit prine izobraževalni organizator g. dr. Hohnjec iz Mar/bora. Ker smo t.» prepotrcbno društvo že zdavnej pogrešali, zato B' mišljeniki na nogel Možje. žene, mladeniM in mladenke, pridite na shod, pristopite k temu koristnemu društvu, ki ima namen pospeševati pravo izobrazbo in vsestran3l':i blag >r svojih članov! Torej na svidenje! 1 Gasilno drustvo v Cezanjevoih pri Ljntomeru priredi na velikonočni pondeljek tombolo v gistilni g. Alojzija Stanjko v Mekotnjaku. Začetek ob 6 uri zvečt r. K udel žbi vabi odbor. 1 Bralno d u^tvo pri Sv. Juriju cb Ščavnici naznauja, da kakor navadno tudi letos na vclikonočni pondeljek priredi gledališko igro: BNa smrt obsojeni''. Natančen vspored še objavimo. Slovenjgraški okraj. s Stari trg pri Slovenjem. Gradcu. V nedeljo, dne 3, marca, smo imeli obCpi zbor Bralnega društva, pri katerem se je razvidelo, da je imelo dru§tvo v pretečeiiem letu 289 K 88 vin. dobodkov, stroškov pa 245 K 64 vin., in to pri 33 udih. Predsednik nam je razložil program v dosego ciljev društva, opozarja na vzorne poučne tečaje, da se doseže tem potom cilj, na katerem je društvo ustanovljeno. Blagajnik poda na6rt, kako bi se dosegel boljši uspeh društva, Tajnik nam je podal sliko zadnjih' veselic, na katere smo pač lahko ponosni, ter nas spodbujal k vsestranskemu delovanju. Na tem občiiem zboru sta se izvolila tudi 2 časjina filana, namreč g. Ivan Schondorler in Jurij Apafenik. Ta dva sta si pridobila veliko zaslug za društvo. Dru&tvo bi bilo brez teb mož žc zdavnaj zaspalo. Tore] se jim celi odlx>r tera potom ob lOletnici društvenega obstanka zahvaljuje za požrtvovalpost, ki sta jo imela celih 10 let. Želimo, da bj se društvo tudi v naprej lepo razcvitalo. s Šmartno pri Slov, Graidcii, Na prazniic Marijinega oznanjenja je priredila Marijinai družba igro: ,.Fabiola in Neža". Deklcta so izvrstno igrala. ObCinstva je prišlo toliko, da niso dobili mnogi ve<3 prostora, Prihodnjo, to je na cvetno nedeljo, se bo igra ponovila, da se je udeložijo lahko tudi §« zaostali. Začelo se bo ob 543, uri popoldne po veCernieah v kaplanijski veži. s Marenberg. NaŠa mlaidinska kršBansko-socir alpa zveza In pa naSa Marijina družba, stanaŠim nivsprotnikom, zlasti liberalcem in nemškutarjem, trp y peti. Napeli so že vse moBi, da bi uničili našo mla>dinsko zvezo, pa ves njihov trud je brezuspeSen, Zatlibog, pri nekaterih Blanih se jim je res posreBilo.VeBina faptov in deklet pa je hvala Bogu Se stanovitniK in se ne zmenijo za nobenega nasprotnika, ampakl gredo naprej po svoji začrtani poti, katero so nastopili, Ceravno smo zatirani od nafeih nasprotnikov, pa se vkljub vsemu temu prav pridno gibljemo. Imamo vsak raesec svoj poufini sestanek, na katerem se poučujemo o raznih važnih' rečeb,. Naže delo bo gotovo obrodilo lepe sadove. Konjiški okraj. k Konjice. Na Joželovo, dne 19. t. m., se je vrŠll občni zbor Kat. pol. dru&tva za konjiški okraj. Predsednik je g. Franc Napotnik. Tajnik poda poročilo delovanja društvenega in odborovega. Nato razpravlja o polmd politike, obsegu, važnosti in dolžnosti, udeleževati se politike (narodne, občinske, okrajne, deželne, državne, notranje in zunanje, zasebne ip strankine)* Kakšpe cilje naj zasleduje slovenski kmet v politiki, kod se mu odpira pot na politično polje. G. Jajiez Rudolf, po domače Diaoar, krepko označi obŠtrukcijo naSib d€Želnozborskih poslancev, ki neusmiljeno razkriva in onemogoBiije slabo deželno gospodarstvo. Lahko se reče, da se paši poslanci niso mogr li ljudstvu prikupiti z nobeno reBjo bolj, ko s tem, da smotreno in spretno preganjajo slabo gosp'odarstvo iz deželne hiše, Kdor je slišal javno obsodbo, mu ne bo tako hitro padlo v glavo, da bi šel na led kakemu liberalnemu ali štajerčijanskemu kalinftku, ki mu seveda poštenje ni vše8, G, žiipnik Fr. Koselj iz Loč priporoBa v jako prikupljivi besedi potrebno skrb za obp čine, obBinske odbore in volitve, cerkvene konkurenBne odbore in pa za okrajni zastop, ki ima odločilno besedo v mnogoterib1 zadevah, ki so za kmeta življenskega pomena. Povsod se cla kaj storiti in doseSi, samo previdnosti in doslednosti ter poguma je treba. Pomaga] si sam! G, predsednik Napotnik Še omenja,, kako težavno nalogo in delo ima par naših odbornikov v okrajnem zastopu proti nasprotni vefiini. Pri volitvi se je potrdil stari odbor. Izreklo se je dokaj pametnihi, koristnib misli, naj bi le mnogo dobrib zrnic obrodilo mnogo najlepšega sadu. PoroBilo o obBnem zboru Kmečke zveze v Celju nam kaže, kako edini smo si prijatelji V. L. S, na Stajerskem v svojibi vzorili in bojih, v načelib. in ciljih,. v potrebah in zahitevab. Stranka dela in poštenosti, stranka dela in zvestobe, ne bo razp.adla, bodočnost je njena. k Zreče. V ponedeljek po veBernicah so nas prl tomeseBnem sbodu Dekliške zveze k čednostnemu življenju vspodbujale kot govornice: Leskovar Zefika, Hren Anica, Kotnik Barbika, Drobne Micika,. Celjski okraj. c Celie. Na bipkoštni popedeljek, to je dne 27. majnika 't. 1. se vrši v Celju prvi veliki spodnještajerski slovenski obrtni sIkkL Na dnevnem redu je 7 važnih poročil o obrtnib vprašanjih. Nadalje se položi ta dan temelj Zvezi spodpještajerskib obrtnib zadrug. Opozarjamo na ta spod že danes ter pozivamo vse merodajne kroge, da se marljivo pripravljajo na to prvo veliko prireditev slovensko-Štajerskega obrtniStva. c St. Jurij ob juž. žel. Dopisnik ,,Narodnega Lista" naših podatkov in na&iji nazorov o sokolstvu in Šolarskemu narašBaju v njem niti ni skušal izoodbiti; ampak da obrne pozornost drugam, trdi, da je bil eden Or«l zaprt 6 tednov radi tatvine. Toda kar Orel obstoji in niti prej kedaj se kakemu dosedanjemu Orlu ni kaj takega pripetilo. Je torej zlagano. Takih in epakiti junakov si išfiite med svojimi vrstami. Naši Orli so pošteni kmečki faiitje, nekateri Sokoli pa so klativitezi, ki imajo zelo burno preteklost, ampak ker svojip slavnih činov niso izvršili vseh tukaj, eden za drugega ne vedo, kakšni braltci so se skupaj znaSli, ali pa previdno molfee; zaradi motenja službe božje se pa &e sedaj lahko nekatere spravi v kašo, in se bo tudi zgodilo, ako ne bodete mirovali; drugaBe se je namreč sklenilo, zatisniti za tokrat oko, 6eŠ, ne vedo, kaj delajo. Da pa ucitelj k" sokolskemu iiarah Ščaju jemlje tudi Šolarje, katerim so stariši to strogo prepovedali, s tem je naSe postopaiije olajšano, c St. Jurij ob južni železnici. Mohorjanov za letošnje leto se je oglasilo 204, za 17 manj od lani. Molitvenik bi naj bil ostal vsakemu udu brez doplačila in število ne bi padalo. Govori se, da bo tudi pri nas telefonska postaja, za kar se zavzemajo vsi krogi- c Št. JuriJ ob luž. žel. Hitrost sklepov in sej ,,tržkega odbora", Na gospodarskem iioslopju KatoliSkega doma je bila nabita cestna svetilka, katera se pa ni prižgala celo zimo. Izgovarjalo se je, da se ta svetilka ne more prižgati, ker leti na svetilko opeka s strehe ter da tudi teče voda s strehe nazaj, Gostilničar v Katoliškem domu pa je dal napraviti v svetilko nove Šipe ter jo prestavil pa.r metrov na takšno mesto, da je svetilka na varnem, in tudi proti ognju je na varnem, kar pa na gospodarskem poslopju ni bilo varno, ker je skoraj vedno zadosti sena v poslopju. GostilniBar je neki prestavil svetilko ob 3. uri popoldne, ob 544. uri ta dan je bila že seja, pri katcri se \q sklepilo, dati svetilko na prejSnje mesto in ob %5. uri popoldne se ie že javilo gostilniBarju ta sklep. Po— tem naj pa fee kdo reče, da se tržke zadeve pe rešijo takoj. Ali bi ne bilo dobro, ako bi po vsakem sejmu tudi takoj sklicali sejo, da bi se spravila sesnaga iz cest, kjer leži tako dolgo, dokler je ne pometejo tržani vsak pred svojo hišo, in potem za kakim plotom gnije papir in druga nesnaga. Nujna bi bila tudi seja ob priliki deževja, ker se za blato nibfte ne zmeni, pa Bog varuj, fee bi se kdo drugi drznil, blato odvStraniti, ker bi se reklo, da se blato spravi ria pre.isnjo mesto, ker blato je last trga ter sme vsakdto svobodpo po njem boditi, seveda samo liberalci, za klerikalce je škoda blata ip blatnih ceat. 6 Jubilejni mlekarni" se čujejo tu pa tam glasovi in govorice, da se ji ne godi najbolje, Seprav Je dobila 16.000 K državpe podpore (tako nanireč pravi letak kme&kega volilnega odbora ob zadnjih državnozborskih volitvab, in teh 16.000 K so baje izposlovali g. Roblek). Da bi so take govorice ne razširjale, bi bilo jako dobro, objaviti račun in bilanco v kakšnem listu, da ljudje ne izgubijo zaupanja v mlekarno. Več raorda prihodnjic. ,,Narodpi List" je brezplačni priporoBilni list za ,,klerikalne" gostilne. Se celo za Katoliški dom ima skoraj v vsaki Številki brezplaBno prlporoCilo, V tem listu labko napravite tudi oddelek: ,,Novice in Katoližkega doma v St Juriju", in 6e se to zgodi, bodite uverjeni, da se bodo vsi veSji politikj oelega sveta kar trgali za ,,Narodni List", Le pogumno naprej! — Vsi tisti, ki se niso udeležili misijona, so zdaj tako razsvetljeni, da so videli celo take duhovnike, ki so bili na misijonu in tudi od daleB niso videli tisti 6as Št. Jurja, Seveda vidijo tudi po svoje pekel: y, kotu tempo luknjo svojib možgaa in pameti. Kajpada je liberalcem težko prenesti veliko slovesnost katoliške misli ob misijbonu pri procesiji v Najsvetejšim, katere se je udeležilo več tisofi ljudi, To.boli naše libernlce, kateri se niso udeležili misijoria. ,,Narodni List" podlo napada naše 66, dušne pastirje skoro v vsaki gtevilki ter jim še celo po svojem mučnem delu izprekodov ne privoišči, tudi govoriti bi ne smeli na izpreliodu, ker je vse to po mnenju dopisnika ,,Nar. Lista" velik greh. Kar se pa tice napadov na naše mladeniBe, je popolnoma kratek odgovor; poglejte svoje izobraževalno delo v Podgorju (dve biši), poglejte Lokarje, ali pa Se kam bližje, morda v trg. DovoJj vzgledov liberalne vzgoje, c Teharje. Ker me ]q nekdo nagovarjal, da naj jaz sprejmem mesto odbornika v nekem društvu na Teharjih, povem, da jaz sploh ne vem za drugo društvo pri nas kot za Kat, izobraževalno društvo, in da se me je brez moje vednosti volilo v odbor, Naša biša je bila in bo vedno čisto katoliška. — Alojzij JezovŠek, posestnik pa Vrheh, o Kalobje. Dne 25, t, m. se je vršil obSni zbor Bralnega dru&tva, Izvoljen ]e zopet stari odbor, Draštvo se je za6elo razvijati, V tem letii pa hoče še uekaj posebnega prirediti. c Nova Cerkev. Na Jožefovo smo položili v grob zemeljske ostanke 221etne deklice Marije Stepihar iz Razdela. Pet let jo je mu&ila neizprosna jetika. Bog tolaži žalujočo obitelj, ka,tera/ stoji trdno s Kmečl'0 zvezo. Pogreba se je udeležilo izvanredno veliko Ijudi, znak, kako jo je vse spoštovalo, Tudi listom, ki so pisapi v krščanskem dubu, je bila velika prijateljica. Naj v miru poeiva!. — Umrl je dne 2^. t. m. Jože Škoflek, kmet v Landeku, Škoda moža, prav pridno je zaliajal k službi božji, tudi ob delavnikih; lani je bil izvoljen v občinski odbor. Želeti bi bilo, da bi bili vsi odborniki mišljenja, kakor je bil raini, Svetila mu večna Iu6! c Braslovče. Umrl je Jakob Korun, posestnik v Glinjah, Bil je vzoren in priden gospodar ter krepka opora riaši kmečki strapld, Videl sem ga pa Gomilskem na pouBnem teBaju, ko je, čeravno bolan, vendar krepko vstrajal pri poufenili predavanjili, Bil je mnogemu sovaščanu moder svetovalec. Bodi mu blag spomin! c Gomilsko. Dne 9, sušoa je izdihnil svojo duŠo vrli krščanski mož Franc Cater, ter se preselil iz doline solz tje gor, kjer lii vefi joka in bridkega trpljenja. Spravljen z Bogom, zajtisnil je svoje trudne o. Bi, obžalovan od vseh, ki so ga poznali, spoštovali in Ijubili. Bil je res v vsakem oziru vzgleden mož. Svojemu bližnjemu je rad pomagal v stiskah in bridkih urah, bodisi z dejanjem ali tolažbo. Bil je peutruden delavec na društvenem polju. Zlasti se je veliko trudil pri ustanovitvi požarne brambe. Pogreb se je vršil dne 11. t. m, Bil je veliSasten. Požarnabramba mu Je lepo izkazala zadnjo Bast, Zapela mu je pred hišo žalosti in na mlrodvoru dve ganljivi pesmi. C. gosp. župnik pa so mu ob grobu govorili prekrasne besede v slovo. ZalujoBa žena ip sin, ki sta stala pred dobrima dvema mesecema pri odprtem grobu ljubljene hčerke, oziroma sestre Lojzike, paše sožalje! c Mozirska okollca. To Je bil dan poln veselja tako za pašo šolsko mladino, kakor tudi za stariše. Ko so namreč dne 28. sve&ana prišli otroci iz šole domov, so prinesli seboj prelepa satlna drevesca, katera so se jim podarila. Drugi dari pa so se vsa ta drevesoa sadila, Ta sadna drevesca bodo enkrat obilno rodilpa ter tudi otroke spominjala na vesela mladostna leta; ona bodo pa tudi v njili budila ljubezen do doma, tako, da bo vsak želel tamkaj ostati in živeti, kjer je že v mladosti zasajal sadna drevesca. Sadno drevje olepša zemljo in povzdigne njeno vrednost ter tudi dobro vpliva na Cloveka, Blagor torej kraju, kier se sadjarstvo tako marljivo goji, kakor se to godi tukaj pri nas že leta in leta. Naše poslanco pa Se posebno opozorimo ria to, da odloBno zahtevajo, da se vpelje v naše Šole nekoliko več kmetijskega pouka. Kmetijski pouk je mladipi na kmetih silno potrcben, kajti le, Be si bo taista že v, Soli pridobila po- trebnih naukov, tedaj bo tudi po izstopu iz gole imela veselje do dela na domaSi zemlji. Prosimo torel naše poslance, da od te zahteve nikakor ne odnehaio kajti knietijski pouk je prav živa potreba za otroke na kmetili^. Nova Stlfta. Nekega dne je general paSih liberalcev na vso mo& sopihal kot kakšen, amerikanski avtomobil proti gostilni g. Remeca. Ljudje so se začudeno vpraševali, kaj je neki tako silnega, ali ga ie morda kakšna ,,katoliška ženska" z burkljami nagnala, ali kaj, Pri Remicu je Še-le povedal, kaj ga ie tako razburilo, namreč to, da ga uredpik ,Narodnesa Lista" ni liotel dati v ,,cajtenge\ Bilo mu je to iako žal, in da bi se vsaj nekoliko zvedelo, je pa dotični dopis potem sam prebral. Bil je baje precej zanimiv in je res škoda, da ga ,,Narodni List" ni priobčil Dopisnik, ali ne vidiš, kako te lastpi prisjtaSi vlečejo za pos? c Celje. nMati svetega veselja", lepa igra, se uprizori na cvetn« nedeljo popoldne ob pol Btirih v celjskem Narodnem domu Pri igri nastopi 42 oseb. Igro priredijo šolske seBtre v Celju. Opozarjamo slav občinstvo na to uprizoritev, ki je prva v Celjn. Med odmori bodo igrali iia glasovir učenci orglarske šole razne skladbe umetnikov Mozzart, Haydn, VYeber, 8nppe in Klementi. Predprodaja Tstopnie ie pri tvrdki Goričar in Leskovšek v Celju. okraj. b Brežice. Nekateri gospodje, ld pa žive veBinoma od katoliško-narodnib kmetov, zadnji Bas prav preSerno uganjajo liberalno politiko. Ce pe bo miru, bomo kmetje brežiškega okraja govorili druga&e, b Kozie. NaS trg je skorajves prenovljen.Všlrio gostilne Leskošek stoji krasna posojilnigana MŠa, kjer jo bilo nekdaj le moBvirje, Sredi trga je postavila kozjanska okrajna hranilnica veliko in krasno hišo, ki je takorekoč glava 6ez vsa kozjanska poslopja. Ta biša je sedaj že popolnoma dogotovljena. Naistem mestu je poprej stala stara, lesepa, podrapaiia ko&ica. Gospod Pleterski je dozidal eno poslopje in s tem svojo hišo jako povečal in okrasil s slovenskjm napisom kot trgovec. Istotako je tudi gosp. DruškoviB olepSal' svojo hišo s slovenskim napisom. Gospodične VahBiB so postavile na glavnem trgu krasno hišo. G, Guček .,e postavil zidapo kegljiŠBe z veliko zidano verando. Tudi mnogo drugih biš se je popravilo, Vse to se je zgodilo v zadnjih: dveh letih, Tako je dobil trg Kozje že skoraj popolnoma slovensko lice. PaBi naš trg edlno-le §e napis, in šicer pri neki kovačnici, ,,Wachtschitsch., Schmied" itd, Upapje pa je, da bo tudi ta odpravil ta nemški papis. Torej trg Kozje jako napreduje. Pa ne popolnoma! Le v narodnib in izobraževalnib ozirih hoče popolnoma zaspati, Med gori omenjenim preniišljevanjem ip pregledovanjem pa se tudi spomnim, da je, žalibog, nas Kozjane v zadnjera Basu vlaBila po Širokem svetu ptujska gi^tna krota (,.,Stajerc"). Da nas je dobila ta širokoustnica v delo, je krivo naše Gasilno društvo, Resnica je, da to društvo ne deluje že čez dve leti popolnoma ni6 in tudi ni imelo nobene seje, oziroma občnega zbora,. Nikoli nima prostiti vaj. Orodje in priprava za gasitev stanetaveliko, vendar pa se je pustilo sedaj vse v nemarnosti, da gnije ip trohni. Sesalnice so že zarjavele. Sušilnica, v kateri se suišijo cevi in shranjujejo, je na zahodnji strani že popolnoma brez strehe, Tudi ni izkljuBeno, da bi se v naSem trgu ne pripetil kakšen požai% akoravno že ni bilo dolgo nobenega. V tem slucaju naj nam Bog pomaga, na Gasilpo druStvo se ne sinemo zanesti. b Sv. Peter pod Sv, gorami. Sodnija rešuje draginjsko vpra^ianje. Pri konkurzu trgovca Vinko Balona v St, Petru pod Sv. gorami je konkurzni oskrbnik nemški odvetnik dr. Zirngast. Ta prijatelj (!) slovenskega ljudstva, si je dovolil, pošiljati strankam nemške opomine. Slišimo, da je samo pri opominih zaslužil okrog 600 K, Ubogo ljudstvo! Srce mora boleti človeka, ko gleda, da mora slovensko in h'rva§ko ljudstvo v teh 6asih bede trpeti obButno d'enarno škodo, povrh pa še iskati tolmaža, ki mu razjasni, zakaj naj plaBa, Menda bo skrajni Čas, da pazno zasledujemo postopanje nekaterih nemško čutečih mož ter jim pokažemo, da hočemo pravice, ne pa zapostavljanja in tlaBenja slovenskega ljudstva, Skrbeti hoftemo, da se razmere spremene v prid trpeSemu ljudstvu. Upamo, da nam prihite v potrebi tudi paSi poslanci na pomoS, b Prevorie. Pokopali smo dne 7, marca pridnega in poStenega lanta Antona Belak, kmeSkega sina na Brezji, Star je bil 23 let. Rajni je bil splo&no priljubljen pri vsakem, naj je bil revež ali bogat. Za njim žalujeta o6e in raati. Zahvalimo se 8. g. župniku Romapu Škerbs, da so ga prevideli g sv. zakramenti in imeli lep nagovor na grobu. Hvala tudi vsem pevcem, ki so zapeli nagrobno pesem. b Sv, Vid prl Planinl. Gospodareko bralno diuitvo priredi n» velikonočni pondeljek ob 3. nri popoldan Teselico v iolski sobi. Deklete igrajo igro nJana8ke Blejke" in nastopijo v narodni noši, fentje pa nprizorijo igro BTnje tidkd". Prijatelji Tesele zabare prihitite ta dan t Št. Vid. Najnovejše. Volltev župana v celjski okolici. Prihodnji ponedeljek, dne 1. aprila, se vrSi v celjski okoliški občini volitev župana ip oWinskih svetovalcev. Obfinl zbor štajerske kmetijske družbe se je vrŠil vfieraj in danes v Gradcu. Zastopanih jo bilo 135 podružnic. O prora^unu kmetijske družbe je pororal nadrevizor g. Pušonjak. Ustanovitev novih podružnic Sv, Jurij na Pesnici, PolenSak in Sv. Križ tik Slatine, se vzame na znanje. Spodnještajerske podružnice so vložile veft važnih predlogov: n. pr. podružnica St. Peter Mestinje predlaga, nai se prirejajo za iz- obrazbo gospodinj gospodiniski tečaji, na katerih Bi naj pouBevale potovalne uBiteljice, naj se pomnoži število potovalnih u&iteljev za živinorejo; podružnica Sv< Jurij ob juž, žel«, naj bi država brezplažno dajala cepilpo snov zoper rudečico pri svinjah; ista podružnioa želi v zvezi z onima pri Sv. Marjeti in Ivanjkovcih, naj se na kmetijski Šoli v St, Jurju ob juž. žel. vpelje tudi pouk o vinoreji; podružnioa Sv, Lovrenc na Dravskem polju priporoča, naj se zavzame kmetijska družba za preosnovo lovske postave v tem smislu, da bo proglašen zajec za Škodljivo žival, Soštanj. Na praznik, Marijinega oznanenja se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel. V odbor so bili izvoljepi sledeBi: B, g. Valentin KropivSek, predsednik; M. Koren, načelnik; F, Lesjak", podpredsednik in vaditelj; I, Speh, tajnikj; J. Žai', blagajpik; M. Ravljen, odbornik. Na zdar! Loška gora. Tu je umrla Jera Fijavž, mati vrlo narodne družine, sitara 66 let. Svetila ji večna luč! Državni zbor. V vBerajgpji §eji državnega zbora je govoril poslanec dr, Benkovifi o zahtevab d'elavcev v južnih deželah, posebno v trboveljskem premogovniku. Povdarjal je, da so plače delavoev popolnoraa nezadostne in primerno tudi veliko manjše, nego na Severnem CeSkem, Ostro je napadal trboveljsko družbo, ki Hoče privoliti samo v 5% zvišanje delavskiH plač, delavci pa zahtevajo 20%., Izjavil je tudi, da je večina rudarjev za to, da se pla6a izplafeuje ne tedensko, ampak 14dnevno. Socialnim demokratom izvajanja dr» Benkoviča niso bila ljuba, zatorej so ga prekinjali z medkjlici. Sprejet je bil predlog dr, Benkoviča, da se naj prepove izplaBevanje delavskih plaB ob nedeljah in praznikih. — Zborovali so tudi razlifini odseki V odseku za državne nastavljence je govoril med drugimi tudi poslanec dr. KoroSec. Straik premogarjev na AngleŠkem, Med lastniki rudnikov in delavcev so se pogajanja razbila. Lastniki rudnikov nofiejo privoliti v zabteve rudarjev. Stevilo delavcev na Angleškem, ki so brez dela, znaSa 4 milijone. V Londonu bo v 10. dneh zmanjkalo premoga. Beda m«d delavstvom je vedno veBja. Italijansko—turška vojska. Dne 12, marca je 2000 Turkov in Arabcev napadlo utrdbo Fojat pri Bengaziju, Italijani so se morali umakniti v trdnjavo. T«rki so imeli 120 mrtvih in 55 ranjenih. Pri Italijanih morajo biti izgube še večje. Dne 13. t, m. so Turki na novo napadli Fojat. Dne 19. pa so Turki zasedli 700 metrov od Fojata oddaljen okop. O italijanskem bojnem brodovju se ne ve niS natančnega. Turki se boje, da bodo lepega dne italijanske bojne ladje zaBele obstreljevati evropsko-turška mesta. V dardanelski morski ožini s9 je odtrgalo veB dinamitnin min, ki sedaj plavajo po morju. Parniki ne upajo voziti skozi Dardanele,