Prvo srečanje s Tatrami V soboto zjutraj sem, nebodigatreba, moral še nujno v službo, nato pa smo vso pot proti Tatram za rep lovili fronto, ki je v Ljubljani natresla četrt metra snega. To je bil spodbuden obet za naš smučarski načrt. Ceste so bile splužene in vožnja udobna, vendar dolga. Že v trdi temi sem povozil robnik otoka na cesti. Robnik jo je dobro odnesel, na srečo je ostala cela tudi sprednja leva pnevmatika, pripetljaj pa me je zbistril, da sem zdržal še tisto zadnjo uro vožnje do Poprada. Precej pozno je že bilo, ko smo se srečali s francoskimi kolegi kluba AS CEA/ST 4 iz Grenobla. Leto poprej smo z Berna- dette, 5 Thierryjem 6 in Brunom 7 že skupaj smučali na Durmitorju, ponovno srečanje je bilo zato radostno. Simpatična Dominique, 8 energični Michel 9 in zagoreli Hervé 10 pa so bili zame v družbi novi. Zjutraj smo se polni pričakovanja in razposajeni kot ka- kšni šolarji na končnem izletu zapeljali z vlakom pod južne obronke Visokih T ater proti zahodu do priljublje- nega turističnega kraja Štrbskega Plesa. Že takoj na po- staji smo stopili na smuči, saj je bilo snega tudi v doli- ni precej. V zložnem vzponu smo se skozi gozd napotili do s snegom pokritega Popradskega jezera. Ozračje je bilo vlažno, okoliški vrhovi pa skrivnostno oviti z meglo. Popoldne smo se vzpeli po dolini severovzhodno nad kočo, a nismo prišli prav visoko. Med vetrom in sne- ženjem smo opazovali vse večje plaziče svežega snega, ki so se usipali čez stene, in gamse, ki so kljubovali tem DOŽIVETJE Damjan Slabe Turnosmučarska svoboda v Tatrah Od Štrbskega plesa do Tatranske Javorine Naslov članka sem priredil po naslovu dokumentarnega filma režiserja Pavola Barabaša. Film se me je dotaknil zaradi dela nosačev, ki oskrbujejo koče v Visokih Tatrah na Slovaškem. Ob težko predstavljivi teži tovorov, ki jih nosijo ti možje, stari tudi 70 let, mi je postalo nerodno, da sem se včasih možato postavil pred kolegi, češ, kakšen tovor da sem pred kratkim nesel na planino. Hkrati so oživeli spomini na turnosmučarsko prečenje Visokih Tater od Štrbskega plesa 1 na jugozahodu do Tatranske Javorine na severovzhodu, ki smo ga konec februarja 2012 naredili v družbi šestih francoskih turnih smučarjev ter Majde 2 in Lidije. 3 Visoke Tatre z markantnim Lomnickým štitom (2634 metrov) Foto: Damjan Slabe 1 pleso – ledeniško jezero. 2 Majda Šmit. 3 Lidija Honzak. 4 L'Association Sportive du Commissariat à l'Energie Atomique et STMicroelectronics Grenoble, http://www. asceast38.fr/comeol/ page.php?id=-1. 5 Bernadette Jalifier. 6 Thierry Duffar. 7 Bruno Derudet. 8 Dominique Berger. 9 Michel Vivaudou. 10 Hervé Sassoulas. neugodnim okoliščinam. V hotelu Horskym smo našli udobno namestitev, za Slovaško značilne, nad soparo kuhane knedličke in poceni pivo. Pravo razkošje! Naslednje jutro je Thierry prekinil dopustniško vzduš- je in oznanil, da gremo na Rysy. Vrh leži povsem na meji s Poljsko in velja z 2503 metri za njeno najvišjo točko. Panoramska fotografija gore na eni od sten v koči in sveže zasneženi ostro zašiljeni vršaci so dali ve- deti, da z njimi ne bo šale. Kočo smo zapustili skupaj z družinico, ki je dojenčka, zavitega v odejo, pripela na sani kar s pajki – elastiko za pritrditev tovora, za vleko pa je uporabila pramen alpinistične vrvi, medtem ko so preostali deli vrvi služili kot blazina otroku. Mladi starši so se na turnih smučeh odpravili proti dolini, izpod ru- mene kapuce pa so gledali radovedni očki; prizor je še posebej raznežil ženski del našega moštva. Vzpeli smo se mimo Malega Žabiega jezera, ko pa nam je strmi- na proti Zbojnicke chate 11 skočila v zobe, smo se obr- nili, saj so bile razmere za vzpon zaradi obilice novega snega preveč tvegane. Raje, kot da bi se morali soočiti s plazom, smo se napotili po varnejših terenih do Veli- kega Hinckovega jezera. Med vzponom sem občudo- val igro vetra, megle in svetlobe po grebenih nad nami, ki so iz trenutka v trenutek kot kalejdoskop spreminjali podobo vršacev okoli nas. Kljub nič kaj ugodnim raz- meram je po enem od reber sestopala skupina alpini- stov. S cepini so udarjali po derezah in si tako otresa- li snežne cokle. Odsmučali smo v smeri vzpona in kar prehitro smo bili nazaj pri koči. Prvo srečanje z Visoki- mi T atrami je bilo zame predvsem spoznanje, da to ne bo smučanje po pohorskim gričem podobnih hribih, kot sem imel o T atrah povsem napačno predstavo, od kdo ve kdaj. Pohorje? Nizke že, Visoke pa nikakor! Mimo jezer do Velike studene doline Zjutraj smo se izognili napetemu vzponu na Sedlo pod Ostrvo, ker bi bil teren zaradi na debelo napihanega snega lahko precej nevaren za plaz. Ubrali smo varnej- šo, a daljšo varianto; sprva skozi gozd, više pa po odpr- tih južnih pobočjih Ostrve ter nekje pri Batizovskem jezeru smo ujeli običajno markirano pot za Sliezky dom. Vmes smo se čudili v snegu precej svežim sledo- vom medvedje družine, ki so kazali, da se je mladiček dričal po zadnji plati. Čeprav nam je prizor , ki smo si ga vrteli v mislih, vzbujal simpatije do malega kosmatin- ca, smo čuječe nadaljevali prečenje. Sneg je na soncu popustil, v strmini se je smučina občasno sesula, preči- li smo tudi svež plazič. Bolj zagnani del ekipe je naredil obvoz v Batizovsko dolino, z Lidijo pa sva sedla na na- hrbtnika, nekaj pojedla in uživala v prostranem razgle- du, v katerem so se na drugi strani z meglenim morjem zalite doline reke Vah razkazovale Nizke Tatre, in raz- pravljala o ferajnovskih epskih zgodbah. Sonce je bilo že nizko na desni, ko smo se spustili na vzhodno, senč- no stran Gerlahovskega štita. Sneg je postal trd, v sen- ci je hladilo, moral sem se topleje obleči. Vendar nam je Sliezky dom, v katerem nam je postregel večerjo natakar z belimi rokavicami, kmalu ponudil nadstan- dardno udobje. S sušenjem mokrih smučarskih kož in preznojenih majic smo si ga prikrojili po svoje in nare- dili bolj domačega. Razmišljal sem o smiselnosti take- ga gorskega udobja, nato pa sem skočil pod tuš s toplo vodo, ki se je presneto prilegel. Res se nisem imel nad čemer pritoževati. Naslednje jutro je bilo velikopotezno v vseh pogledih. Premagali smo strmo stopnjo mimo slapu Velicky tik nad Velickem jezerom, nato je sledil zložen vzpon po dolini proti severu. Radovedno sem opazoval zalede- neli slap s konkretno svečo v steni na levi in tehtal, kje bi se ga dalo splezati. S snegom ometane stene so dajale turi resnoben pridih. S pogledom sem raziskoval, kje je izhod iz zatrepa doline, a ga nisem našel. Da se nam je uspelo pretolči na Polsky hreben, so morale smuči na ramena, v roke pa smo namesto palic vzeli cepin; po- magali smo si tudi z verigo, ki jo je Bruno izbrskal izpod snega. Kot prekaljeni tekač je imel kondicije na pretek in je bil praviloma vedno na čelu skupine. S sedla smo odsmučali na severno stran v varnih razmakih, one by one 12 . Spuščal sem se previdno, v nenehni pripravljeno- sti, če bi se sneg splazil. Spust proti Bielevodski dolini je bil vabljiv, a smo se pri Zamrznutem jezeru usmerili desno, nekaj časa še s smučmi na nogah, ko se je teren postavil pokonci, pa smo na derezah odpikali do sedla Prielom. Jezil sem se nad nahrbtnikom in samim seboj, saj sem na turo vzel čisto preveč krame. Šola za drugič. Spust s Priečnéga sedla se zdi hudičevo strm. Foto: Damjan Slabe 11 chata – koča. 12 Eden po eden. PLANINSKI VESTNIK april 2020 53 Toda takih lekcij sem si pridelal že precej! Kot na pri- mer tisto, ko sva z Miretom 13 še v času internetne ka- mene dobe brez pravih informacij in ob vsej plezalni ropotiji tovorila proti Stüdlhütte v plastenkah galone vode, pod potjo pa je žuborel bister gorski potok. S sedla smo se spustili do odcepa za Svištovy štit, 2382 m. Z njegovega hrbta do Zbojnicke chate v Veliki studeni dolini pa smo odsmučali že pozno popoldne. Med spu- stom smo se čudili, kako visoko na nasprotni breg so pljusknili plazovi, ki so se dan ali dva prej utrgali s strmih pobočij izpod sten na desni. T akrat ne bi bilo dobro biti v bližini. Čeprav smo bili tako rekoč še sredi zimske sezo- ne, so bile koče vseeno odprte in dobro oskrbovane. Za trenutek so se mi utrnile pregrešne misli – predstavljal sem si nekaj podobnega v naših gorah; na primer Plani- no pri jezeru ali Kočo na Prehodavcih. Njihove koče za- lagajo nosači, nekateri si oprtajo tudi stokilogramski to- vor. Lahko se jim le globoko priklonim. Napeto do Zelenega jezera Prečenje smo nadaljevali z vzponom na Priečne sedlo, od koder smo odsmučali do Teryho chate v Mali stu- deni dolini. Spust povsem s sedla se je zdel hudičevo strm. Na srečo je bil žleb poln snega in brez ledu. Kljub temu sem si pripel smuči šele, ko je strmina nekoliko popustila. Nisem bil edini. Občudoval sem Majdo, ki je odsmučala prav z vrha. Ob vsakem zavoju so se ji pod smučmi razlomili kosi klože in odfrčali po strmini. Ko sva pred četrt stoletja prvič smučala z njene domače Begunjščice, je kazalo, da bova ubrala običajno, lažjo varianto po Šentancu. Že skoraj pri izstopu iz grape Y v severni steni te gore pa se je obrnila in zapeljala v str- mo Centralno grapo. Ni mi kazalo drugega, kot da sem ji sledil. Korajžna ženska! Popoldne smo naredili v dveh skupinah krajši smu- čarski turi severno od koče. Z Lidijo sva se vzpela kar se da visoko nad Baranie pliesko. Spust je bil uživaški. T udi vzdušje v najvišje ležeči koči v T atrah, ki je odprta vse leto in je dobila ime po zdravniku revnih Edmundu T eryju, je bilo prijetno. Trio na godalih mu daje svečan pridih. V trdi temi pred kočo sem občudoval zvezdna- to nebo nad sabo in mežikajoče luči v dolini. Trenutek je bil primeren za Kantovo misel: "Vredno čudenja je le dvoje: zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v nas." Mraz je rezal do kosti in mi ni dovolil dolgo ostati na planem. Hervé je pokazal veliko zanimanje za sloven- ski jezik in imena slovaških vrhov. Kako tudi ne, saj ima po starih starših ruske korenine. Kočo smo zapustili v vetrovnem jutru, okrog vrhov so se zatikale megle, iz katerih so poplesavale snežinke. Čakal nas je strm vzpon na Baranie sedlo, nato pa, se zdi, še strmejši spust proti desno usmerjenem žlebu, ki se je odprl v V eliko zmrzlo dolino pod Čiernym štitom. Vse je bilo v megli, vidljivost je bila slaba, svetloba difu- zna. Snežilo je. Nekje na polovici spusta se je pod Lidijo utrgala kloža. Na srečo se je tudi kmalu ustavila. Razen tega, da smo imeli v trenutku vsi zvrhano mero adrena- lina v krvi, se je vse dobro izšlo. Še z večjo previdnostjo smo nadaljevali spuščanje, živci pa so bili napeti. Nižje je široko pobočje prešlo v strmo grapo, ki je z vrha ni- smo mogli videti v celoti. Skrbelo me je, ali jo prekinjajo skoki. Čar – ali pa tudi past – turnosmučarskih prečenj je, da nikoli zagotovo ne veš, kakšne razmere te čakajo. Globoko pod nami se je pokazala koča, toda do nje se je zdelo še nedosegljivo daleč. Prvi je v grapo zapeljal Thierry in preizkusil teren. Sneg je držal. Počakal je, da smo jo v varni razdalji presmu- čali drug za drugim. Mestoma je hudo strma, vendar brez skokov. Šele ko se je grapa odprla, je napetost po- pustila in bolj sproščeno sem odsmučal po blažji strmi- ni. Ko sem drsel čez zasneženo jezero, sem se s kančk- om ponosa oziral nazaj po presmučani liniji. Zares pa sem si oddahnil šele v z ledenimi svečami ovešeni Cha- ti pri Zelenom plesu (jezeru). Hm, toliko plesov, a tudi tu nihče ne pleše! Mimogrede sem pomislil, da je men- da tudi Dvoržak moral obhoditi vsa ta jezera, da je do- bil navdih za naslov in glasbo Slovanskih plesov! Koča je bila nabito polna poljskih, slovaških in čeških alpini- stov. T e gore so njihov poligon. Nekdo mi je na telefonu pokazal nekaj dni star posnetek ogromnega plazu, ki se je utrgal prav s pobočij, ki smo jih še malo prej presmu- čali. Snežni oblak je prineslo vse do koče. V si so se čudi- li, iz katere smeri smo prišli v teh razmerah, še posebej Francozom, češ, kaj delajo v T atrah, ko pa imajo doma toliko visokih gora. Skupaj še z nekaj domačimi alpini- sti so nas namestili v mrzli zimski sobi, v kateri smo se do jutra stiskali pod odejami. Češnja na smetani Počasi sem imel zahtevnega prečenja dovolj, tudi vre- me je postalo bolj klavrno. Z Lidijo sva lobirala, da bi v najkrajši smeri odsmučali proti jugu v dolino. Toda Thierry je za posladek izbral vzpon na Kopske sedlo in spust proti severu proti Medodolskyga potoka. Dolg spust s sedla je bil res za prste obliznit! Vsak svojo smu- čino smo rezali po s pršičem lepo obdarjeni dolini, do- kler nismo naleteli na zasneženo cesto, po kateri smo Z ledenimi svečami ovešena Chata pri Zelenom plesu Foto: Damjan Slabe 13 Mire Steinbuch. 54 prismučali do T atranske Javorine, že povsem ob poljski meji. T ako rekoč smo šele na avtobusni postaji sneli dil- ce, posneli spominsko fotografijo in se kmalu vozili na- zaj proti Popradu. Naslednji dan sem naredil med vožnjo proti avtoce- sti kratek postanek, le toliko, da sem v objektiv ujel s soncem obsijane vršace vzhodnega dela Visokih Ta- ter z markantnim Lomnickym štitom, 2634 m, na sredi. Južni del našega smučarskega prečenja sem z lahkoto razločil. Proti domu sem se vozil hvaležen za turno- smučarsko doživetje zasneženih slovaških gora in ob- čutek svobode ob tem. m Predstavitev stalnih sodelavcev revije Vera Šeško, varuhinja slovenskega jezika zaznamovalo. Pred Triglavom me je nekajkrat peljal v hribe, me preizkusil, če mi bo plezanje šlo, potem pa sva šla. Sodelav- ka je odpovedala, jaz pa ne. Izkušnja pa … nepozabna. Na tre- nutke je bilo naporno, na koncu pa sem bila vzhičena. Vedela se, da to hočem še početi. Nazaj grede v dolino sem ga vpraša- la, kje se lahko naučiš vsega tega, kar zna on, in me je povabil v alpinistično šolo. T ako se je začelo. Vaš najljubši kotiček/najljubša aktivnost v gorah? T ežko bi se odločila za najljubši kotiček. V erjetno še vedno goz- dovi in poti za domačo hišo. Najljubša aktivnost v gorah pa tre- nutno turno kolesarjenje. Vaš moto v življenju je …? Pomembno se mi zdi, da smo ljudje čim bolj iskreni do sebe, da znamo pogledati v svojo notranjo resnico, ki je drugačna od naših zunanjih mask. Da smo resnični v svojih čutenjih. Kako ste začeli sodelovati s Planinskim vestnikom? Tina Leskovšek je bila poleg Jake Rovana vodja moje alpinistič- ne šole in me je povabila k sodelovanju. Na turah je čas za kle- pet, pogovarjanje o doživetjih in nekoč mi je rekla: "Vera, na- piši!" Obljubila sem, da bom, ampak še nisem, sem pa sprejela njeno vabilo, da lektoriram revijo. Zakaj radi sodelujete s Planinskim vestnikom? Zaradi izjemnih ljudi, ki ga ustvarjajo. Všeč mi je povezanost, sodelovanje, pestra in kakovostna vsebina. m Kaj ste po izobrazbi in s čim se preživljate (oz. kaj bi najraje počeli za preživljanje)? Po izobrazbi sem profesorica slovenskega jezika. Prihajam iz Laškega, kjer sem preživela osnovnošolska in srednješolska leta, študij slovenščine pa me je zvabil v Ljubljano, kjer sem se po zaključenem študiju zaposlila v srednji šoli. Prepričana sem, da mi je ljubezen do jezika privzgojila/dala mama. Ko sem šla v šolo, si je mimogrede zapomnila pesmice iz berila in mi jih je recitirala, naučila se jih je pred mano, ker jo je to zabavalo, veli- ko se je doma tudi pelo – ljudske pesmi, popevke, ki so bile ta- krat popularne. Mama je tudi strastna bralka. Svoje je dodala še šola. Imela sem odlične učitelje in profesorje, tako v osnov- ni kot v srednji šoli in naprej. Spodbud je bilo veliko doma in v šoli. Že v osnovni šoli sem vedela, da bom učiteljica. Zdi se mi, kot da sem se s to odločitvijo rodila. Na fakulteti sem se temu poslanstvu malo upirala in sem začela lektorirati na televiziji v uredništvu teleteksta, potem pa sem se nekega dne odločila, da grem v šolo, med počitnicami napisala nekaj prošenj in na pr- vem razgovoru bila sprejeta v srednjo šolo, kjer delam še danes. Kaj najraje počnete v prostem času? Športno plezanje je moj najljubši šport, čeprav sem se z njim začela ukvarjati pozno. Zavzema precejšen del mojega proste- ga časa. Ljubo mi je tudi kolesarjenje, potepanje po hribih, rada skočim v kino in redno obiskujem gledališče, berem in se dru- žim s prijatelji. Druženje s prijatelji in družino me še posebej osrečuje. Zabava me, ko opazujem odraščanje mojih nečakov in nečakinje. Kakšna je vaša povezava z gorami? Odraščala sem v družini, ki ni imela navade hoditi v hribe. Oče je bil doma z manjše kmetije blizu Laškega, iz mesta je hodil domov pomagat in mi z njim. Gozd za hišo in še malo dlje je bilo moje igrišče. Nekega zgleda, da se gre za konec tedna v hri- be, nisem imela. Niti ne vem, kdaj se je porodila ta želja, je pa v meni tlela kar nekaj let. Prvič sem šla na Triglav, ne da bi pred tem stopila na kakšen drug vrh. Potem je minilo nekaj let. Dru- gič sem bila v Triglavu, ko me je po Slovenski smeri peljal Mat- ko 1 . Matko je bil moj sodelavec v šoli, alpinist. Nekoč je v zbor- nici omenil, da naju lahko s sodelavko pelje po Slovenski na Triglav in jaz sem povabilo zagrabila z obema rokama. Niti pri- bližno se mi ni sanjalo, v kaj se spuščam, me je pa odločilno 1 Matevž Kramer. 55 april 2020 PLANINSKI VESTNIK