MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava) Maribor, Aleksandrove eeata 44.13 , ralalon 0440 bi 3488 Izhaja razen nedelja la praznikov veak dan ob 18, uri < Velja meaaSno prejaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na doni 13 Din i Oglasi po ceniku « Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra* v Llubllanl * Poštni Čekovni račun it 11.408
99
JUTRA
99
Smernice italijanske zunanje politike
Porodilo tiskovnega šefa Poverellija
Poslanec in tiskovni šef italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, Poverelli, je podal nedavno v izčrpnem Poročilu vse glavne smernice italijanske zunanje politike. Pogled na Evropo je !e-tos, je dejal Poverelli, posebno meglen. Ritem krize se bliža že polomu. Problemi reparacij, vojnih dolgov in razorožitve so še vedno nerešeni. Nekatere države se bližajo bankrotu. Nemir in napetost, povzročena po mirovnih pogodbah, delita Evropo še vedno na dve skupini, na zmagovalce in premagance. Na eni strani se blazno množi oboroževanje, na drugi se pa pripravljajo in izvršujejo moralni, finančni in politični prevrati. Medrtarodne konference povzročajo le še večja razočaranja in večjo negotovost. Carinski zidovi so zaustavili vso mednarodno trgovino. Obzorje Evrope, ki jo Pretresa obupna kriza, je vsenaokrog temno.
Italijanske politične smernice zahtevajo zato. da se odkrito prizna dejansko stanje, sicer pa niso nikakršna novost in presenečenje. Aktualno vrednost jim dajejo le nevarnosti trenutka in negotovost bodočnosti. Svarilo so za sedanjost in viharni jutrišnji dan. Vendar so še vedno iste kakor pred desetimi leti. Ideal Itaiije Ss še vedno pravičnost v mednarodnih odnošajih. Zato zahteva, da se zaključi računska knjiga svetovne vojne. Bori se proti carinskim mejam. Podunavske in balkanske države: Avstrija, Madžarska, Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija se morajo združiti v gospodarsko zvezo. Nekatere teh držav so doživele že pred svetovno zaporedoma dve vojni, druge, kakor n. pr. Madžarska, so pa pretrpele po razorožitvi še revolucijo rdečih ekstremistov.
Revizija mirovnih pogodb je zgodovinska nujnost, ki jo omogoča tudi pakt Zveze narodov. Italija zahteva zato, da se ta revizija izvede v okrilju Zveze narodov, da se tako prepreči vsaka nova vojna, ki bi bila še bolj strahovita, kakor je bila svetovna. Klic Italije — pravi poročilo — je kile pravičnosti. Italijanski narod se zaveda, da je v letih 1915—1918 odiočil zgodovino Evrope, ne želi pa, da bi vojno sovraštvo in razdvajalno huj-skaštvo še nadalje triumiiralo! Še enkrat se tedaj oglaša iz Rima klic pameti in pravičnosti.
Mmarika pred inflacijo
WASHINGTON. 3. maja, Reprezen-taeijska zbornica in senat sta sprejela dva važna predloga, nanašajoča se na rešitev sedanjo gospodarske krize v Združenih državah. Reprezentacijska zbornica je sprejela predlog, ki pooblašča vlado, da sme Izdati za 9 milijard dolarjev novih bankovcev. Senat pa je sprejel Fletcherjev predlog, naj se kurz dolarja zniža do višine it I. 1926. Oba sklepa pomenita dejansko inflacijo, proti kateri se vlada bori z vsemi svojimi sredstvi. Razmerje med obema zbornicama in vlado se je zaradi tega zelo poslabšalo In konflikt je skpraj neizogiben.
četrto zeppehnovo potovanje
V AMERIKO.
FRIEDRICHSHAFEN, 3. maja. Zrakoplov »Qrof Zeppelin« je odplul včeraj ob 5.03 na svoje četrto letošnje potovanje v Južno Ameriko.
huda LETALSKA NESREČA V AMERIKI-
CHICAGO, 3. maja. Včeraj je padlo neko letalo na najbolj prometno chicaško ulico in se popolnoma razbilo. Oba letalca sta mrtva.
Besede in v njih izražene smernice gospoda Poverellija so v marsičem resnične in pravilne in bi jih morali zato iskreno pozdraviti, če ne bi prihajale iz prav tiste Italije, katere dejanja so tako silovito različna od teorij. Vsakdo, kdor gleda trezno in brez predsodkov na sedanje evropske in svetovne probleme, mora priznati, da so obzorja zares temna, da se mednarodne konference zaključujejo in razhajajo brez rezultatov in puščajo za seboj še večjo praznino in zmedo kakor so jo našle, in da ječi skoraj ves svet, posebno pa še naša stara kulturna Evropa, pod bremeni obupne krize, ki ne uničuje samo gospodarstva, temveč tudi duhovno zdravje, moralo In 'voljo. Vse to je neizpodbitno res. In vendar: Kako naj verujemo gospodu Pove-relliju, da je ideal Italije mednarodna pravičnost, ko pa vemo, da bi uresničenje tega njenega teoretičnega ideala povzročilo novo mednarodno krivičnost? Kako naj verujemo, da je za pravično rešitev in ureditev gospodarstva podu-navskih držav, ko je v Londonu prav ona sama preprečila sporazum med štirimi velesilami? Kako naj verujemo, da je za pravično revizijo -mirovnih pogodb, ko vemo, da v ta namen ni pripravljena sama prav ničesar žrtvovati, temveč bi rada še proiltirala? Kako pa naj na koncu vseh koncev verujemo tudi še to, da je proti vojnemu sovraštvu in mednarodnemu hujskaštvu, ko vemo prav tako kakor ve vsa ostala Evropa, da je fašizmu sovraštvo zapoved?
Rešitev rodi .lahko samo brezmejna odkritosrčnost in brezpogojna pripravljenost zavreči vse tisto, kar je sedanjost rodilo. Kdor hoče biti voditelj in odrešitelj, mora biti torej pravičen napram drugemu prav tako, kakor napram samemu sebi. Priznati mora svojemu bližnjemu vse pravice, četudi mora za ta ideal žrtvovati tudi nekaj svojih želja In smotrov. Ali je Italija zares že tako temeljito obračunala sama s seboj in s svojo miselnostjo, ki ji je bil vse doslej prvi čredo — sacro egoismo? če je, potem postane zares lahko glas iz Rima klic pameti in pravičnosti, klic, ki ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Ml pa bomo to verjeli šeic tedaj, ko bodo lepim besedam sledila enako lepa dejanja!
PODUNAVSKE DRŽAVE NAJ UKINEJO ZLATO PODLAGO.
LONDON, 3. maja. Po vesteh »Daily Tfelegrapha« iz Ženeve so po Franciji, Nemčiji, Angliji in Italiji določeni strokovnjaki natanko proučili poročilo finančnega odbora Društva narodov o finančni pomoči Avstriji, Madžarski, Bolgariji in Grčiji. Strokovnjaki niso konkretno sklenili ničesar, vendar se pričakuje, da bo njihovo delo služilo za podlago nadaljni akciji. Zaenkrat s.e bo vladam omenjenih držav nasvetovalo, naj pri' svojih proračunskih izdatkih še bolj štedijo. AngleŠk! ekspert je tudi pred lagal, naj Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Grčija ukinejo zlato podlago. S tem predlogom soglašajo baje tudi zastopniki ostalih treh velesil.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, siad-kosečnosti Izboljšuje naravna »Franz Jožefova« grenčica delovanje želodca in Črevesa ln trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, c(a s0 dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz JosefOva« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pollaki hoteli zasesti Gdansko
Senzacionalna vest londonskih listov — Napad so baje pripravljale zasebne nacionalistične organizacije — Demanti
komisarijata
LONDON, 3. maja. »Daily Express« in laburistični »Daily Herald« sta objavila včeraj senzacionalno vest, da so Poljaki nameravali včeraj zasesti Gdansko, in sicer s svojim brodovjem, zasidranim v novi poljski luki Gdiniji. Istočasno so bile pripravljene tudi poljske pehotne čete, da podpro akcijo mornarice s kopnega. Komisar Društva narodov grof Grovena, ki je za poljsko namero še pravočasno izvedel, je takoj obvestil generalnega tajnika Drummonda v Ženevi, ki je skupno z neko velesilo pregovoril Poljsko, da je opustila svoj nevarni načrt, ki bi lahko izzval novo krvavo vojno. Poljaki so se baje hoteli polastiti Gdanskega na sličen način, kakor so se nekoč Vilne.
BERLIN, 3. maja. V tukajšnjih političnih krogih, posebno pa v zunanjem ministrstvu, se zatrjuje, da je bil načrt za zasedbo Gdanskega delo poljskih nacionalistov brez vednosti in sodelovanja poljske vlade. Obenem pa se tudi naglaša, da bi Nemčija uporabila vse svoje oborožene sile, da bi Poljake pregnala iz Gdanskega, če bi ga res zasedli.
GDANSKO, 3 maja. Tajništvo vrhovnega komisarijata Društva narodov odločno zanika, da bi bilo kakorkoli v zvezi s kakšno akcijo za zasedbo Gdanskega! Tajništvo ni nikjer interveniralo, tudi ne pri siru Drummon-du v Ženevi.
Herriot bodoči francoski premier
Medsebojno podpiranje radikalnih socialistov in socialistov — Levičarji so povsod napredovali
PARIZ, 3. maja. Središče vsega zanimanja francoske politike so sedaj ožje volitve, ki bodo v nedeljo 8. t. m.
V mnogih volilnih okrajih so Izgledi levičarjev, posebno socialistov, zelo ugodni. V nekaterih krogih se pa kljub temu nadejajb, da bo Tardieujeva vlada ohranila večino, dasi bo manjša, kakor je bila v starem parlamentu.
Vsa velika mesta, zlasti Pariz, so volila pretežno, nacionaliste. Marseille,
Bordeaux in Bille so volili socialiste,
Lyon, Toulose In LeHavre pa radikale.
Splošno se pa misli, da bo bodoči mož francoske politike radikalni socialist Herriot, k! je od 250 doslej odločenih dobil že 64 poslanskih mest.
H e r r i o t bo prispe! danes v Pariz in posetil nekatere svoje somišljenike ter voditelje drugih levičarskih strank.
Gotovo pa Je, da bi mogel uspeti samo v zvezi s socialisti, ker se z levim
centrumom najbrže ne bo mogel sporazumeti.
PARIZ, 3. maja. Karakteristika nove* ga parlamenta je, da so briandisti napredovali na vsej črti. Bodoča francoska vlada se bo morala, že po dosedanjih rezultatih sodeč, pomakniti bolj na levo. Radikali so ohranili vse svoje mandate in pridobili Še 7 novih. Socialisti so pridobili 2 mandata, dočtm so komunisti nazadovali. Desničarska Marinova skupina je izgubila 4 mandate, zmerna skupina centruma pa 6. Pri ožjih volitvah bodo levičarji gotovo še bolj napredovali, kakor so pri prvih. Skoraj vsi levičarski kandidati, ki se bodo bili z desničarji za zmago 8. t. m., so že v nedeljo dobili več glasov kakor njihovi nasprotniki. Mimo tega je tudi skoraj gotovo, da se bodo radikalni socialisti in socialisti medsebojno podpirali proti desničarskim protikandidatom.
Nesreča motornega lolna pri Splitu
Med tremi utopljenci sta dva Siovencu
SPLIT, 3. maja. Včeraj se je odpeljala enajstčlanska izletniška družba, katero so tvorili večinoma natakarji in natakarice, v motornem čolnu v Kaštel Sučurac. Ko so se zvečer vračali, Je postalo morje nenadoma nemirno. Motorni čoln se je prevrnil in vsi izletniki so padli v morje. Ljudje, ki so z obrežja opazili nesrečo, so pohiteli izletnikom na pomoč z drugim motornim čolnom in so 8 oseb srečno rešili, dočlm so se trije že utopili.
Utopili so se natakar Ernest Leglša, natakar Ivan Škrinjar in delavec Jakob Bočlna. Leglša in Škrinjar sta bila primorska Slovenca. Trupel utopljencev še niso našli, prav tako tudi ne motornega čolna, ki je potonil na dno zaliva. Policija je uvedla obsežno preiskavo, da ugotovi, kdo in kako je nesrečo zakrivil.
NOVI BOJI V MANDŽURIJI.
HARBIN, 3. maja. Pri postaji'Ukinuho so ustaši napadli japonski transportni vlajc. Razdrli so železniško progo, se utaborili v gozdu in streljali na Japonce. Razvila se je srdita bitka, v kateri je bilo 30 japonskih vojakov ubitih, velike pa jih je bilo ranjenih. Ustaši, ki so se pozneje umaknili v nepristopne gozdove, so imeli le neznatne izgube.
HITLERJEVA VOJSKA ZAPUŠČA NEMČIJO.
BERLIN, 3. maja Kakor zatrjujejo, se nameravajo nekateri častniki in podčastniki razpuščene Hitlerjeve vojske izseliti iz Nemčije. Okoli 120 pilotov se od-j pravlja na Japonsko. Odpotovali bodo preko Genove. Pozneje hi jim sledil I cel kor pehote. Del ostalih sedai brez-
poselnih čet bi pa stopil v službo finske republike. Okoli 2000 častnikov in podčastnikov bi prevzelo obmejno službo na finsko-ruski meji.
ARETACIJA ROPARJEV LINDBER-GOVEGA OTROKA.
NEWYORK. 3. maja. Policija je aretirala tri moške, ki so osumljeni, da so odpeljali Lindbergovega otroka. Vsi trije so člani družbe tihotapcev alkoholnih pijač.
DANES V »UNIONU« prvi večer
HAVDMOVE PROSLAVE.
Vreme.
Današnja vremenska’ napoved (opoldne): Hladno, spremenljivo, močno oblačno.
V M a r i b o r ti, 'dne 3. V- 1932.
HCHC -V'- TillffVTBifiCT—fTr?
Odvisnost je lahko največja sreča ali največja nesreča. Vprašanje je samo, od koga smo odvisni.
REESE
Našim naročnikom!
Opozarjamo cenjene naročnike, da smo petkovi številki »Večernika« priložili položnice, in vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo. S tem si zaslgu-rajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer Jim bomo pošiljanje lista ustavili.
Uprava »VEČERNIKA«.
*
V četrtek 5. maja
PRVA VELIKA SOKOLSKA TOMBOLA na TEZNU
Začetek db 15. uri !
Zlata poroka.
Danes dopoldne je slavil v Mariboru zlato poroko bivš» predsednik banskega stola v Zagrebu g. Ludvik pl. Reizner s svojo soprogo Marijo. Cerkveni obred je opravil v stolnici stolni župnik msgr. Umek. Priči pa sta bila slavljenčev nečak, poveljnik 45. p. polka polkovnik g. Lulič in vpokojeni podpolkovnik g. Rudolf Reizner. K redkemu jubileju naše iskrene čestitke!
Poroka.
Preteklo nedeljo sta se poročila v Mariboru zdravnik g. dr. Branko Lukman in gdčna Marija Leničarjeva. Bilo srečno!
Ljudsko gibanje.
V mesecu aprilu je bilo v Mariboru •rojenih 116 otrok, umrlo je 86 oseb, poročilo pa se je 21 parov. Posamezne župnije beležijo: stolnica 69 rojstev (34 dečkov in 35 deklic), 17 smrtnih primerov (8 moških in 9 žensk) in 2 poroki; frančiškanska župnija 14 rojstev (6 dečkov in 8 deklic), 14 smrtnih primerov (6 moških in 8 žensk) ter 11 porok; magdalen-ska župnija 28 rojstev (12 dečkov in 16 deklic), 53 smrtnih primerov (27 moških in 26 žensk) in 7 porok, evangeljska župnija 5 rojstev (3 dečki in 2 deklici), 2 smrtna primera in 1 poroko. Skupno je bi o rojeniih 55 dečkov in 61 deklic, umrlo pa je 41 oseb moškega in 45 oseb ženskega spola.
Zaščitno cepljenje otrok.
Za mesto Maribor bo vršil mestni fizi-kat zaščitno celjenje zoper osepnice od dne 2. do 7. maja (izvzemši praznik 5. t. m-) v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8, in sicer v času od 9. do 11. ure. V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljenje je obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v preteklem letu in razen tega za vse one otroke, ki so rojeni v tekočem letu in so stari najmanj 3 mesece. Starši se opozarjajo, da se o-pustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
Zdravniški pregled šolarjev
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal po določilih zakona o zaščiti učencev in zakona o narodnih šolah ter sporazumno s prosvetnim ministrom pravilnik o zdravniškem pregledu otrok, ki so dorasli za vpis v šolo. Po tem pravilniku sme biti vpisan v osnovno šolo .vsak otrok samo če je bil zdravniško pregledan. Otroke pregleda šolski zdravnik; če tega ni, pristojni občinski zdravnik; kjer niti tega ni, pa okrajni zdravstveni referent.
Pregled se izvrši skupaj s ponovnim cepljenjem zoper osepnice. Zdravnik, ki cepi, pregleda obenem pred vsem zdravstveno stanje otrok in njih sposobnost za vpis v šolo. Po spisku za šolo dorasli otrok, ki ga izroči občina, pozove krajevni šolski odbor najmanj pet dni pred dnem, določenim za ponovno cepljenje, roditelje ali varuhe, da pošljejo otroke na ta zdravniški pregled. Pregledu prisostvuje upravitelj osnovne šole ali njegov namestnik ter en roditelj ali varuh. Za šolo dorasle otroke mora pregledati zdravnik najkasneje do 1. julija vsakega leta. Otroci, ki se iz kateregakoli razloga tedaj ne pregledajo, morajo priti k pregledu naknadno, najpozneje v mesecu dni.
Krajevni šolski odbor pa mora poskrbeti, da pripeljejo roditelji, ki se niso odzvali prvemu pozivu, otroke vsaj k naknadnemu pregledu.
Roparski napad v mestnem parku
Preteklo noš so neznani banditi v mestnem parku napadli posestnika Schllfferja Iz Gradca in ga oropali za 19.300 Din
Včeraj dopoldne je prišel iz Avstrije g. Franz Schaffer, ki je posestnik v Gradcu, a naš državljan, v Maribor z namenom, da kupi par konj. Ker pa na tukajšnjem sejmu ni mogel napraviti kupčije, se je nameraval podati danes na sejem v Ptuj. Snoči je zavil v gostilno pri Roži na Koroški cesti, kjer se je pomudil do policijske ure. Ko je potem stopal po Stolni ulici, so se mu pridružili trije veseli neznanci in ga jeli nagovarjati, naj da za liter vina, da vedo za gostilno, kjer točijo izvrstno in poceni kapljico. Cd Schaffer je sprva to povabilo odklonil, ker je bil pa tudi malo »v rožcah«, se je naposled vdal in tako so krenili proti mestnemu parku.
Preden pa so dospeli tja, sta se dva poslovila, dočim je tretji sprertiljal Schafferja skozi park. Ko dospeta do sredine parka, pa je ta spremljevalec naenkrat zažvižgal, in že sta planila izza gTtnovja
dva njegova pajdaša na popolnoma presenečenega Schafferja in ga pobila na tla, najbrže s koli, ker ima na glavi hude poškodbe od udarcev.
Obležal je tam nezavesten in se prebudil še-le, ko se je pričelo daniti. Tedaj se je polagoma zavedel, kaj se je z njim zgodilo. S težavo se je spravil pokoncu in se podal takoj na rešilno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Tja grede pa je tudi že opazil, da mu manjka listnica z denarjem. V listnici je imel 2400 šilingov in 90 Din gotovine, svoj potni list in razne druge važne listine. To vse so mu roparji pobrali.
Z rešilne postaje je g. Schaffer pohitel na policijo in tam povedal ves dogo dek. Policija je nemudoma povedla vse korake, da izsledi lopove. Ker ima že tudi neko sled, je upati, da jih bo kmalu dobila v roke.
Haydnova proslava
3. in i maja t .MIT v korist poplavljam!
Jan K. Strakaty v Mariboru.
Kakor že najavljeno, priredi tukajšnja J.Č.-liga jutri v sredo pri »Orlu« prijateljski večer na čast češkemu bratu, od' ličnemu novinarju g. Janu K. Strakatemu, uredniku »Narodnih Listov«, katerega je te dni izvolila za svojega častnega člana, enako kakor vse ostale JČ-lige. G. Strakaty je dospel v Maribor v nedeljo s praškim brzovlakom. Svoje bivanje. v našem mestu uporablja pred vsem za študije in se mudi ponajveč v Študijski knjižnici, kjer zbira podatke za bibliO' grafijo slovenskih pisateljev, ki so ftneli stike s Čehoslovaki. Ogledal si je g. Strakaty tudi razne druge naše kulturne ustanove. Danes dopoldne je obiskal tudi našo redakcijo. Jutrišnji večer pri »Orlu« bo gotovo združil^vse mariborske prijatelje Cehoslovakov v počašče-nje odličnega gosta in za nas Slovence tako zaslužnega moža g. Strakatega.
Uradne ure v dravski banovini.
V uradih banske uprave v Ljubljani in sreskih načelstev (okrajnih glavarstev) so uradne ure v poletnem času od 1. maja do 1. oktobra od pol 8. do pol 14.
Ktrluk za nedržavne ceste.
Mestno županstvo razglaša: Radi sestava seznama obvezamcev za uporabo ljudskega dela za nedržavne ceste se po novno poživljajo vsi denarni zavodi, tovarne, trgovine, obrtniki in vsi delodajalci v obče, da nemudoma prijavijo pri mestnem knjigovodstvu, Slomškov trg št. 11 I, soba št. 4 med 8. in 12. uro vse svoje uslužbence, neglede na spol. Na seznamu naj navedejo ime uslužbenca, poklic, bivališče, rojstno leto in višino v letu 1931. vplačanega uslužbenskega dav-kfl
200.000	Din
so zaplenili nekemu gospodu iz Banjaluke na naši meji pri Št. liju, ko jih je hotel odnesti v Avstrijo.
Nesreča tkalca.
Franju Terletu, 261etnemu tkalcu iz Frama, zaposlenemu v Braunovi tekstilni tovarni je včeraj odrezal stroj sredinec leve roke. Ponesrečenec se je moral zateči v bolnišnico.
Nezgode.
Pri gradnji stanovanjske hiše na Kralja Petra trgu je po nesrečnem naključju zgrmel z odra 401etni delavec Franc La-harner. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil rebra. Težko poškodovanega so z rešilnim avtom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. V bolnišnico je prišel po pomoč tudi trgovski potnik Franc Rojs iz Krčevine, ki ga je sunil neki njegov znanec z nožem v desno roko in ga nevarno poškodoval.
Dobrodelna tombola
tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je preložena na nedeljo 3. julija, ker bo 5. junija v Mariboru tečaj Jugoslovanske gasilske zveze.
mariborsko gledališče repertoar.
Torek, 3. maja. Zaprto.
Sreda, 4. maja. Zaprto.
Četrtek, 5. maja ob 20. uri: »Če ljubita
se dva«. Prireditev marib. srednješolcev.
Iz gledališča. V četrtek 5. t. m. prire-de mariborski srednješolci izvirno opereto »Če ljubita se dva«, ki jo je uglasbil Silvio Haas. Operne cene. — V soboto, 7. t. m. bo za zaključek letošnje sezone premijera Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. To je eno najboljših del znanega češkega dramatika, ki je doseglo povsod velik uspeh. Re žijo vodi J. Kovič, ki je komedijo tudi prevedel. Nastopi skoro ves amsambl. Priljubljeni režiser in tenor marib. gledališča g. Djuka Trbuhovič zapusti Maribor ter bo imel svojo poslovilno predsta vo v sredo, 11. t. m. kot Koltay v ope reti »Viktorija in njen huzar«.
*
Nižja šola Intendantske akademije.
V nižjo šolo intendantske akademije bo letos sprejetih 60 gojencev. Reflektanti ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od 21 let in morajo dovršiti najmanj šest razredov gimnazije z najmanj dobrim uspehom. Prošnje je poslati najkasneje do 10. avgusta upravi intendantske akademije v Beogradu.
Zborovanje mestnih uslužbencev.
Včeraj popoldne je imelo društvo ma-gistratnih uslužbencev svoj redni letošnji občni zbor, na katerem so zborovalci zavzeli stališče, da je odtegnitev uslužbenskega davka od plače po pragmatiki nedopustna. Soglasno je bila sprejeta zadevna resolucija, ki bo poslana občinskemu svetu.
Zadruga »Pohorska železnica«
bo imela prihodnjo sredo 11. t. m. ob 20. ur! pri »Orlu« svoj tretji redni občni zbor s tem-le dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo načelstva, poročilo nadzorstva, odobritev računskega zaključka za leto 1931, sklepanje o gradbi Pohorske železnice, izvolitev novega načelstva in nadzorstva ter slučajnosti. Po § 29 zadružnih pravil bo v primeru nesklepčnosti pol ure pozneje občni zbor brez ozira na število udeležencev. Vsak član se mora legitimirati s potrdilom, da je plačal vsaj en delež, sicer nima dostopa.
Najbolj varujete čevlje z gumijastimi podplati Palma-Okma.
So trikrat trpežnejši od najboljšega usnja, a razen tega so elastični in udobni. Kdor si hoče res nekaj prihraniti, naj zahteva pri svojem čevljarju gumijeve podplate Palma-Okma. Cenejši so od usnja!
Brezposelni trgovski sotrudnlk, že bolj prileten, kateremu kljub vsemu prizadevanju ni mogoče dobiti kake službe, je zdaj že v taki stiski, da nima niti več najpotrebnejših sredstev za obstanek. Nujno prosi za delo, bodisi v kaki pisarni, v trgovini ali kjerkoli, samo da bi mu bilo mogoče se preživljati. O njegovi osebi daje tajništvo gremija trgovcev v Mariboru rade volje informacije in sprejema evcit. ponudbe.
izpred
Dva uboja.
Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal danes dopoldne 241etni kolar Jurij Verzel iz Blaguša, obtožen, da je lani decembra udaril s planko Alojdja Topolnika s tako silo po glavi, da mn je počila lobanja in je Topolnik kmalu nato umrl v ptujski bolnišnici. Med obtožencem in pokojnim Topolnikom je prišlo do pretepa domov grede od posestnika Stramiča, kjer so fantje kritičnega večera luščili bučnice. Obtoženec je deloma krivdo priznal in je bil obsojen na 4 leta težke ječe.
Za njim je sedel na zatožno klop 211et-ni posestniški sin Anton Lešnik iz Sp. Porčica pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ki je bil z nožem smrtno zabodel Martina Vadovnika, s katerim sta se bila sprla radi neke malenkosti. Obtoženec je skesano priznal svoje dejanje. Sodba: 4 leta težke ječe, 5000 Din odškodnine in vse pogrebne ter bolniške stroške.
Senatu je predsedoval vss. g. dr. Zemljič, votanta sta bila okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čener. Obtožnico je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič.
S policije.
Policija je včeraj aretirala pet potepuhov, Petra, Sebastjana, Rudolfa, Ludvika in Daneta, ki so se klatili po mestu brez dela. To dično petorico bodb izgnali iz mesta. Aretirana je bila tudi neka Ivanka zaradi vlačuganja in neki France, ki se ga je tako nasekal, da je obležal na tlaku in ga je redar le s težavo spravil v policijsko prenočišče.
Poštni uradnik KaH Fras je prijavil, da mu je nekdo odpeljal včeraj popoldne iz neke veže na Aleksandrovi cesti črno pleskano kolo, vredno 1000 Din. Prijavljen je bil tudi neki krojaški pomočnik E. P., ki se je proti večeru snoči podil na svojem kolesu po Ruški cesti in pri tem podrl poštnega uslužbenca Franca Letonjo, ki se je pri padcu močno poškodoval na glavi. — Neprijetne posledice bo imel delovodja tvornice »Zora« Pavel H. Kmalu popoldne je včeraj Pavel H. drvel s svojim motorjem po Fran-kopanovi cesti. Ko je privozil do križišča in zavil v ostrem loku proti Smoletovi ulici, je v istem hipu privozil na kolesu pomožni delavec kurilnice državnih železnic Friderik Vuk, katerega je podrl na tla. Vuk je motociklista prijavil policiji, kjer so obenem ugotovili, da nima niti predpisanega dovoljenja in ne vozaškega izpita.
Inozemski sleparski tvrdki.
V Mariboru in drugih krajih so se pojavili v zadnjem času zastopniki berlinskih tvrdk »Internationale Finanz- und Immobilien- A.-G.« jn »Eigene Scholle«, ki so sprejemali naročila za ugodna in cenena posojila v inozemstvu. Predvsem so ti zastopniki nastavljali naše ljudi za svoje podzastopnike, da so tako lažje delj časa ribarili med našim ljudstvom.
. S0 *s^a*e Posojila, so morale
P!f t u Vnaprej ’zves*no vsoto, okrog 10 odstotkov zaprošenega posojila, in razne druge visoke pristojbine, toda posojila niso ljudje dobili nikoli. Več naših ljudi, mod njimi .v prvi vrsti uradnikov, je nasedlo tem sleparskim agentom in bilo oškodovanih za občutne zneske. Po obvestilu berlinske policije gre za tvrdke, ki so izrazito sleparske, in je policija javnost že opetovano pred njimi svarila. V Mariboru je bil podzastopnik teh firm nekje v Vrazovi ulici, ki pa se je kmalu sam prepričal, da je bilo poslovanje teh tvrdk čisto sleparsko.
»Rekel sem Jani, da si bom kupil revolver in postreljal vse njene častilce.« »In kaj je rekla?«
»Naj si kupim strojno pušK
f
Velika zanimivost v Mariboru
Jugoslovanska razstava
v KAZINSKI DVORANI. Razztavljgnikrija 7500 umetniških del iz vse Jugoslavije. Vstopnina jako nizka samo 3 Din, za dijake 3 Din. Ne zamudite, oglejte si, občudovali boste
Sokolstvo
Iz Sokolskega društva Maribor-matica.
Sokolsko društvo Maribor III. Krčevi-na-Košaki priredi prvo telovadno akademijo jutri 4. t. m. ob 20. uri na dvorišču krčevinske osnovne šole, Tomšičeva cesta. Pozivamo članstvo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži.
Mariborska posadka proslavi Jurjevo (Djurdjevdanski uranak) v petek 6. t. m. na vojaškem vežbališču^ia Teznem. Zbiranje za povorko bo ob 6. uri zjutraj na Trgu svobode. Pozivamo članstvo, da se te proslave polnošteviln udeleži. — Zdravo!
Sokol Maribor II — Pobrežje
poziva vse člane upravnega odbora k redni seji, ki bo jutri v sredo ob pol 20. uri pri bratu Renčlju. Zdravo! — Tajnik.
Predavanje o Cehih in Slovakih.
Zgodovino Cehov in Slovakov nam bo podal v krajšem predavanju brat prof. Gruntar v soboto 7. t. m. ob 20. (8.) uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma (I. nadstropje). Vabimo k temu predavanju vse članstvo in ves naraščaj, zlasti Še one člane in članice ter naraščajnike in naraščajnice, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi. Ti naj smatrajo to predavanje za duhovno pripravo za zlet in radi tega za svojo moralno dolžnost, da se predavanja brezpogojno udeleže. Dobrodošli so nam se-vetfci tudi člani bratskih nam sokolskih edinic. — Zdravo!
Lovski blagor.
Naš znani in priljubljeni narodni organizator in okrožni predsednik strelskih družin, polkovnik g. Boža Putnikovič, je ustrelil te dni pri Prevaljah krasnega divjega petelina. Čestitamo!
Za avstrijske posetnlke Ljubljanskega velesejma
(4. do 13. junija 1.1.) je izdala uprava ve-Tesejam posebne legitimacije, ki obsegajo takozvani »Zahlblatt« s pravico na 25% popust po avstrijskih železnicah. Kdor namerava poslati legitimacijo svojcem ali znancem v Avstriji ali v države, iz katerih se potuje v Jugoslavijo preko Avstrije, naj nabavi legitimacijo le pTi uradu velesejma ,v, Ljubljani. V Avstriji se te legitimacije dobe pri jugoslovanskih konzulatih v Gradcu in Celovcu ter pri potniških uradih na Dunaju._________________
Teniški tečaji ISSK Maribora.
Da se omogoči mnogim interesentom izpopolniti se v vedno bolj priljubljenem teniškem športu in to brez večjih izdatkov, priredi ISSK Maribor teniške tečaje na sledeči podlagi:
Tečaji se bodo vršili deljeno za reflek-tante od 13. do 20. leta in za one nad 20 let stare.
Vsaka skupina obsega 6 oseb, ki so tekom desetih igralnih ur deležne teoretičnega in praktičnega pouka o igri in teniškem športu sploh.
Pristojbina za tečaj, t. j. za uporabo prostora, vštevši reket, žoge in honorar za učitelja, znaša za vsako osebo 120 dinarjev. Kdor po dovršenem tečaju pristopi h klubu kot redni član, se mu ta vsota (120 Din) všteje v dobro. Poučeval bo g. Ivan R o g 1 i č, nadzorstvo bo izvrševal g. Miloš Gnus, prijave pa sprejema g. Radovan Š e p e c, Grajski trg 2.
Vsi reflektani se vabijo, da se poslu-žijo te ugodne prilike in to čimpreje, da se s poukom lahko takoj prične.
Načelstvo teniškega odseka.
Ocenjevalna vožnja Motokluba.
Naše včerajšnje poročilo o nedeljski tekmi moramo v toliko popraviti, da je vršil zdravniško službo g. dr. Ivanjšek, ki je prevozil tudi vso progo.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V četrtek 5. t. m. se bodo odigrale tele tekme: Na igrišču ISSK Maribora ob 10. prvenstvena tekma ISSK Maribor re-zerva:SK Svoboda I. Na igrišču SK Ra-pida ob 14. prijateljska tekma SK Rapid rezerva:SK Železničar rezerva in ob 16. mednarodna tekma Grazer Parkklub:SK Rapid. Službujoča odbornika dopoldne g. Lorber, popoldne g. Konič. V nedeljo 8. t. m. bo na igrišču SK Rapida ob 14. prvenstvena tekma SK Mura:SK Rapid. Službujoči odbornik g. Amon.
Iz Ruš
Pevkam In pevcem. Ruško pevsko društvo je pričelo zopet delovati in bodo pevske vaje vsako sredo ob 20. uri zvečer v Sokolskem domu. Veliko smo doslej že zamudili, zato je treba, da čim-prej vse nadomestimo. Poskrbeti moramo za to, da postane naše pevsko društvo tako močno, da bo lahko nastopilo tudi izven Ruš. Nismo daleč od meje, zato moramo storiti vse, da ne zamre na meji naša '-epa slovenska pesem, bu-diteljica in tolažnica v najtežjih drfeh.
Jadralni šport v Avstraliji
^      '■ ' •	- '1
Konjice Velikega zborovanja obrtnikov in trgovcev iz vsega konjiškega okraja ob priliki ustanovitve obrtnega društva za konjiški srez na dan praznika Vnebohoda ob 9. uri v konjiškem Narodnem domu, se bodo udeležili tndi delegati Trgovsko-obrtne zbornice iz Ljubljane, Zveze obrtnih društev iz Celja, obrtnikov iz Slov. Bistrice ter drugih sosednjih krajev. Zanimivo in poučno bo za vse zborovalce predavanje obrtnega nadzornika g. Ignacija Založnika o stališču obrtnika in trgovca napram novim zakonom. Obrtniki in trgovci konjiškega okraja, pridite na zborovanje in se organizirajte!
Jurjevanje Sokolske čete v Konjiški vasi, združeno s pešizletom konjiškega Sokola, bo na praznik Vnebohoda, 5. maja t. 1. popoldne v Konjiški vasi pri br. Kolariču. Na sporedu bodo telovadne točke, govor, deklamacije in prosta zabava. Sprevod pod vodstvom »zelenega Jurija« in v spremstvu godbenega društva »Dravinja« krene izpred Narodnega doma ob 14. uri. Sodelujejo pri prireditvi sokolske čete Sv. Jernej, Špitalič in Ke-belj, sosednja Sokolska društva in Društvo kmečkih fantov in deklet iz Stranic.
Materinski dan Sokolskega društva Konjice bo v nedeljo 22. t. m. dopoldne v telovadnici z lepim sporedom.
Lutkovna predstava »Konjiške, gore zmaj« je bila za šolsko mladino iz Zreč, Žič in Tepanja pretekli četrtek v Narodnem domu v Konjicah. Z velikim in radostnim zanimanjem so spremljali otroci pravljični dogodek iz domačega kraja.
Godbeno društvo »Dravinja« si je postavilo na Glavnem trgu v Konjicah ličen godbeni oder, kjer bo prirejalo odslej v poletnem času ob nedeljah in praznikih dopoldne promenadne koncerte.
Avtobusno zvezo Konjic z Vitanjem smo vendarle zopet dobili s 1. majem. Avtobus prihaja v Konjice ob pot 10. uri in se vrača v Vitanje ob 13. uri. Tako bodo Vitanjčani lahko opravili svoje posle v tem času pri sodišču in oblastvih. Želimo vitanjski občini, da bi ji to avtobusno podjetje dobro uspevalo.
Ta redka lepa slika je posneta z neke jadralne regate v pristanišču Sydneya v Avstraliji. Zanimiva so zlasti svojevrstna jadra.
iKcaeatSM!
mm		iH		IH
				
Vladimir Ledin:
Smrt v stepi
Eno noč samo je potreboval legar, da je zrušil tega ogromnega človeka, ki mu je bilo ime Jegor Drug. Mož je poznal življenje, njegovo opojnost, zlato, ljubljeno zemljo, po kateri je kot vojak prejez-'dil tisoče kilometrov; zdaj pa ni več poznal vijoličastega, pomladanskega neba nad stepo.
Dva enaka, kot baržun siva bivola, ki so jim meter dolgi rogovi bili zvezani z jarmom, sta vlekla lojtrski voz, na katerem je ležalo telo, vse rdeče od vroče krvi, ki je kot megla ležala na trepalnicah. Zelenkaste muhe so sedale Drugu na obraz. Pomladanska, zlata megla se je širila po stepi, na obzorju so švigali Kirgizi, sključeni v sedla, in vihteli dolge nagajke.
Bele stepske sove so sedele s slepimi očmi na okostjih, na rumenkastih konjskih kosteh, ki so bile otrple v strašnem režanju konjskih muk. Ali, koče Kirgizov, in bele naselbine Nemcev z zelenimi okni cami in s plavolasimi hčerkami pastorjev, stoječimi pred cerkvami, so gledale pusto, podzemsko tišino umika. Brez besede so dajali kolonisti perutnino in živino, in v zameno sprejemali pobotnice brez vrednosti. V svojih, meter visokih klobukih so stali kolonisti čemerno pred belimi hišicami in so molčali. Ponoči pa so kurirja Stjepana Ključarjova živega utopili v nekem vodnjaku, da bi mu ne bila prihranjena niti ena muk, ki so mu jih bili namenili.
Bivola, ki sta vlekla voz. sta stopala enakomerno naprei: poznala sta korak stoletij, ni se jima mudilo do cilja. Tretjega dne je Drug strašijo izgledal. Kot korale rdeč izpuščaj je plamenel po obrazu
in na oglati bradi so rastle sivo-modre kocine; roki pa sta ležali kot bele kepe na prsih; car vseh legar jev ga je razganjal. In srce, ki je poznalo toliko strasti, si ni dalo več truda. Zato smo sklenili pustiti ga v kakem kirgiškem aulu; da ga — h koncu vsaj — oprostimo stepskega pota in zelenkastih muh-
Njegov voz, z vročim, zleknjenim telesom smo zapeljali na dvorišče nekega Kirgiza, ki se je bil trenu pridružil. Ta je izročil Druga svoji materi, ki naj ga umije in še pravočasno z obrazom proti vzhodu pokoplje. Mati je stala ob ograji in se s pogledi poslavljala od sina. Štela je sto let in barva njenega obraza je bila bolj črna kot glinaste kirgiške hišice. Veter je mršil njene bele lase kot grmovje. Motne stepske oči, vlažne od redkih solz, so topo zrle za trenom. Tako je spremljala ta mati svojega sina v smrt in ta sin je bil njen zadnji.
Slana jezera so ležala ob potih. Že so prihajale race v zgodnji spomladi- Stepa ;e dišala vsenaokrog po prvi travi. Modri oblaki so pluli po nebu in izza njih je gledalo solnce v čudovitem miru.
Starka je spremila sina in se vrnila na dvorišče. Z rokavom je obrisala Drugu smrtne srage s čela, ki je bilo ovenčano s smrtnonosnim izpuščajem, in mu je obložila zglavje s svežo stepsko travo. Nato je pomolzla mlado kobilo, ki je bila vrgla prvo žrebe, in dala bolniku pit. Srkal je mleko, in modro nebo se mu je razprostiralo nad očmi. Končno je zagledal v tej nebeški megli kirgiško dvorišče, glinasto hišico, belega psa in prazne votle oči starke, ki so strmele vanj. Zaprl je oči, in prividi so izginili...
Tako sta se spojila sen in blodnje v eno, medtem ko je legala noč, tiha, brez rose z zlomljenim, koščenim mesecem in opojnimi vonji zemlje, na kirgiški ^ul. s
stepe pa je vel hlad z vonjem trave. StaT-ka je prinesla bolniku, ki so ji ga pustili namesto sina, konjsko kožo. Konja so bili ob solnčnem zatonu zaklali, in v koži je bilo še vse polno življenja in živcev. Starka je položila kos te žive, vlažne kože Drugu na čelo. Pritiskala je z roko in krvava voda je izstopila iz kože in močila Drugov obraz kot krvav pot; kri je zalila njegove oči. Najbrže je ta živa konjska koža z vsemi ostanki svojih živcev izvlekla vročino iz Drugove glave; najbrže ga je to razjasnilo in presvetlilo z blaženim mirom, kajti prvič po osmih dneh je odprl oči in zapopadel, da je propasti lahko, in da je videl svet zadnjikrat. Videl je ta svet in je vzdihnil, tako vzdihni! da ga je vzdih vsega pretresel, in je govoril, ne da bi se čudil, zakaj in čemu tu leži.
»Zdaj gre z menoj h kraju, mamka. Usedi se k meni. Ostani nekaj časa pri moji duši!«
Starka je počenila poleg njega. Drug je strmel v mlečne megle, v katerih je plaval mesec, in je še dejal:
»Tukaj je ona, smrt. Tu sedi na robu, ne moreš je prepoditi. In mene veseli še nekaj časa živeti. Malo še capljati po zemlji.«
Tipal je z rokama za rob voza, hoteč se vzdigniti, ogledal s krvavo podplutimi očmi v pomlad, na to tako drago, nočno, suho zemljo, in njegova težka glava je počasi omahnila nazaj. Starka je otrla z grobim, umazanim rokavom svoje obleke pot z njegovega čela, se sklonila čezenj in zrla v obraz sina, saj je bil tudi Jegor Drug sin matere. Gledala je v sorodne poteze njegovega obraza in bele solze so tekle po brazdah njenih lic-
»Rahlo dihaj! V mene, dihaj, človek!« je končno dejala. »Daj mi svojo bolezen! Mnogo sem imela sinov, nobeden mi ni
ostal. Kdo potrebuje starke? Ti pa, ki si
mlad, živi...«
To rekši je objela njegove rame. Pritisnila je ustnice na njegove in pila njegovo bolezen in njegovo dušo iz njega, in tedaj se je hipoma ulegla stepska noč z blaženim hladom na noge Jegorja Druga. Nepojmljiva lahkota ga je prešinila, in bledi stekleni mesec in vonjave prastarih trav ruske stepe so plule preko njegovega umiranja in preko stoletne starke, ki se je oklepala ramen svojega šestega sina in ga ni hotela pustiti..-
Tako je Drug lahko umrl. Čudovit mir in pokoj ga je objel, in smehljaj izza grmičja njegovih brk je pozdravil jutranjo zoro.
Prišli smo po enem mesecu spet k njemu, da se poslovimo. Na tisoče kilometrov stepskih poti je ležalo za nami. Naši obrazi so bili zadobili od solnca barvo Bude. Kirgizi so nas povedli k gomili, ki je bila vsa pokrita s prašnimi rudami. Zemlja se je že sušila in udirala. Rumeni hrošči so vrtali po njej. Vsenaokrog se je majal trava. Kirgizi so stali v svojih širokih hlačah okoli nas in strmeli v tuji grob. Nad nami pa je plaval po zraku o-gromen stepski jastreb.
Ničesar nismo imeli, da bi zaznamovali prijateljev grob. Pa smo privlekli težak rdečkast kamen, ki je ležal v stepi. Položili smo ga na grob in ga osnazili, da se je Tožnato svetlikal kot obraz ženske. Ženska je bila rodila tega človeka.! Ženske je ljubil v svojem kratkem življenju, in stepske cvetlice, ki smo jih položili na zadnji poti. Zdaj je bil njegov grob ovenčan, žarel je’v žensko-plašnem plamenu, in stepske cvetlice ,ki smo jih položili na grob, so nam bile natrgale rjave roke kirgiških deklet, — tropa živookih deklic, bodočih žen in mater...
g/*)
f(T. SOKLIČ]} vj. Maribor SjJ
(Mtopniki m »prejmeU >IMIIIMI»MH»Ni
Kupujte svoje po-trebSčlne pri nailh incerentih I
spodjalno izdeluje
N. Novakovič,
Studenci
Aleksandrova cesta 45 Cene zmerne! 1429
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Lokal,
pripraven za stanovanje, oddam. Mesarska ulica 5.	1443
Dobro ohranieno moško kolo
prodam. Mlinska ulica 31, Maribor.
1436
Inseriraite
..Veterniku'*
Prodam malo trgovino
z vso zalogo. Potrebna gotovina Din
40.000	do 50.000. Več se poizve iz prijaznosti pri L. Škergetu, Aleksandrova cesta 35.	1438
Sobo,
elegantno opremljeno, veliko, svetlo, z 2 posteljama oddam takoj. Gosposka ulica 58/1, desno.	1428
Lepo sobo
s štedilnikom takoj oddam, v Studencih, Slomškova ulica 9-	1424
Prodajalko
mešane ali galanterijske stroke, zmožno slovenščine in nemščine, sprejmem. Pismene ponudbe z zahtevami pod »Zmožna« na uipravo lista. 1363
Stanovanje,
sobo in kuhinjo za dve osebi iščem za 1. junij. Naslov m upravi »Večernika«.
1445
aamm
Ofatm BfeB:
Lovvoodska sirota
Na stočo ni bUo nikogar na njej, ker je bila vzgojiteljica kaka dva meseca prej pobegnila. Dasi jo je Mr. Rochester iskal, kakor bi bila najdragocenejša stvar na zemlji, nikoli ni slišal več besedice o njej in postal je divji, ves divji radi svojega razočaranja, dasi prej ni bil divjak; po njenem odhodu je postal nevaren človek, id je hotel večno samovati. Odslovil je Mrs. Fairfax, svojo gospodinjo, in jo poslal k njenim oddaljenim sorodnikom, a pošteno, ker ji je zapisal lepo rento za vse življenje; saj jo je tudi zaslužila, bila je prav pridna ženska. Gospodično Adelko je poslal v šolo. Nehal je občevati s sosednim plemstvom in se je zaprl v grad kot kak puščavnik.«
»Kaj, ni odpotoval?«
»Odpotoval? Bog z Vami, kaj mislite! Še praga svojega gradu ni hotel prestopiti razen ponoči; kakor kak duh je hodil tedaj po parku in vrtu, kakor bi se bil skregal s pametjo, zdrav po mojem mnenju gotovo ni bil. — Bolj veselega, smelega, živega gospoda še niste videli, gospa, dokler mu ni stopila na pot tista griža, tista vzgojiteljica. Ni mu bilo do vina, do kart, do konjskih dirk, ni bil bogve kako lep; toda bil je možat in trdnega značaja, da mu ne najdete več enakega. Poznal sem ga še kot dečka, veste? In kar se mene tiče, sem večkrat želel, naj bi se bila gospodična Eyre v morju utopila, preden je prišla v Thornfieid-Hall.«
»Torej je bil Mr. Rochester doma, ko je izbruhnil požar?«
»Seveda, doma je bil. Planil je v tretje nadstropje, ko je bilo doli že vse v plamenu in zmetal družino lz postelje in ji pomagal iz gradu. Nato je skočil nazaj, da bi spravil svojo blazno ženo na varno. In tedaj so mu zavpili, da je na krovu; tam je stala in mahala z rokami nad nadzidkom. Kričala je, da so jo slišali za mi ljo daleč. Slišal sem jo sam in videl na lastne oči. Bila ,e močna ženska, dolgih las, ki so ji vihrali v vetru. Jaz sem bil priča in še drugi, kako je Mr. Rochester zlezel skozi lino na streho, kako je klical »Berta, Berta!« Videli smo, da se ji je bližal. Tedaj pa žena za-vrišči in skoči in takoj nata tresne na tlak.«
»Mrtva?«	V
»Mrtva? Ej, mrtva kot kamenje, ki so ga oškropili njeni možgani.«
»Za Boga!«
»Da, da, gospa, bilo je grozno!«
Kar streslo ga je pri spominu na tisto smrt.
»In potem?« sem silila vanj.
»No, gospa, potem je grad zgorel do samih tal; samo prednja stena še stoji.«
»Ali je kdo zgorel?«
»Ne — morda bi bilo bolje, da je.«
»Kaj hočete reči?«
»Ubogi Mr. Edward!« je vzkliknil. »Nisem mislil, da bom to kdaj doživel! Nekateri pravijo, da je tako kazen zaslužil, ker je zatajil prvo ženo in jemal drugo, ko je še prva živela; a jaz ga obžalujem, meni se zelo smili.«
»Rekli ste, da živi?« sem se zavzemala.
»Da, da, živi; toda marsikdo misli, da bi bilo bolje zanj, da je umrl.«
»Zakaj? Kako?« Spet mi je kri zastajala. »Kje je sedaj? Je li na Angleškem?«
»Da, da, na Angleškem. Ne more proč, mislim, nič več ne bo potoval.«
To so bile smrtne težave. In kakor da jih je hotel mož še podaljšati.
»Cisto slep je,« je končno dejal, »da, čisto slep je — Mr. Edward.«
Bala sem se hujšega. Zbrala sem vse svoje moči in vprašala, kako je tako ponesrečil.
»Kriva je bila vsemu njegova hrabrost, pa nekoliko tudi njegova dobrota, bi človek dejal. Ni hotel iz gradu, dokler niso bili vsi rešeni. — Ko je bila treščila Mrs. Rochester z nadzidka, je pritekel po stopnicah — a tedaj je zagrmelo, vse se je zrušilo. Izvlekli so ga izpod ruševin, še živega, a močno ranjenega: bruno je po sreči tako padlo, da ga je zaščitilo, toda izbilo mu je okc in pohabilo roko; Mr.Carter, naš ranar, mu jo je moral kar odrezati. Drugo oko se mu je tudi vnelo, bogve, če ne bo oslepelo. Zdaj je revež, zares, slep in pohabljen.«
»Kje pa živi, kje stanuje?«
»V Ferndeanu, na drugem svojem posestvu, sko-ro trideset milj odtod; prav žalosten kraj.«
»Kdo je ž njim?«
»Stari Ivan z ženo. Nikogar drugega ne trpi pri sebi. Pravijo, da je povsem potrt.«
»Ali imate voz?«
»Imamo koleselj, gospa, prav lep koleselj.«
»Naprezite takoj! Ce me Vaš hlapčič pripelje do večera v Ferndean, plačam Vam in njemu dvakrat toliko, kolikor ponavadi zahvetate!«
XVII. poglavje.
Ferndean je bil prilično starinski, skromen gradič, o katerem sem že bila slišala. Skrival se je v velikem gozdu. Mr. Rochester ga je bil često omenil in včasih obiskal. Njegov oče je kupil posestvo, da tamkaj uredi obore za divjačino. Rad bi bil dal hišo v najem, a ni mogel najti najemnika, ker je bil kraj nepriljuden in nezdrav. V Ferndeanu torej nihče ni stanoval; le dve tri sobe so bile urejene, namenjene graščakovi udobnosti, kadar je prišel tja lovit.
Ko sem prispela do gradiča, se je že mračilo. Nebo
je bilo zastrto z oblaki, iz katerih je rosila pronicava pvšavica. Mrzel piš je šelestil v vejevju.
Zadnjo miljo sem prehodila; voznika sem bila odslovila z dvojno mezdo. Gradiča ni bilo videti, zasla-njalo ga je gosto, mrko jelovje. Železna vrata med granitnima stebroma so zapirala privoz. Vstopivši, sem stala mahoma v somraku gostega drevja. Med sivimi, grčavimi debli je pod obokom vej držala s travo po* rasla stezica proti gradiču. Sledila sem ji, pričakujoč, da kmalu pridem do poslopja; a poti ni bilo konca ne kraja, vila se je dalje in dalje po hosti, o kaki hiši a»* jasi ni bilo sledu.
Bala sem se že, da sem krenila v napačno smer in zašla. Mrak me je zagrinjaf! Ozirala sem se po drugi stezici, ni je bilo. Povsod le prepleteno steblovje in vejevje, gosto poletno listovje, nikjer nobene redčine.
Končno se mi je pot začela jasniti, drevje se je redčilo in pojemalo, zdajci sem zagledala leso. nato gradič, ki sem ga v mraku jedva razločevala od drevja, tako volhko in sivo je bilo rušeče se zidovje. Vstopivši skozi leso, sem stala sredi ograjene jase. ki jo je v širokem loku objemala goščavo. Tu ni bilo ne cvetlic ne vrtnih gredic; le široka prodnata steza je pasala trato v mrkem okviru dobrave.
Okna gradiča so bila ozka in zamrežena, tudi vrata so bila tesna, stopnica je vodila do njih. Krčmar je imel prav, to je bi! pač zelo zapuščem kraj. Tiho je bilo kot v cerkvi, pljusk dežja po listju je bil edini zvok, ki ga je bilo slišati.
»Ali je kaj življenja tu?« sem se vprašala. Da: nekaj življenja je bilo. Nekaj se je zgenilo, vrata so se odprla, nekdo je prihajal iz veže. Stopil je v mrak in stal na stopnici. Bil je mož brez klobuka. Iztegnil je roko, kakor bi se hotel uveriti, ali še dežuje. Dasi je bila tema, sem ga takoj spoznala — bil je gospodar, Edward Fairfax Rochester in nihče drugi.
Zastal mi je korak, malone še dih, začela sem ga opazovati, sama neopažena in joj! njemu nevidljivi-Nenadno srečanje, bol mi kazi vsako radost! Prav lahko zadržujem glas, da ne kriknem, nogo, da prehitro ne stopim.
Še vedno je bil čvrst in krepak kot prejšnje, dni; hoja mu je bila še vedno ravna. Vrani lasje niso osiveli, lice mu ni upadlo. Strašna bol ni mogla v enem samem letu streti takega telesa, ni mogla upogniti orjaških pleč, ne uničiti mogočne življenske moči. Toda v vedenju —kakšna izprememba! Obupan in zamišljen, me je spominjal uklenjene zveri, s katero so grdo ravnali in ki se ji v njeni mrki boli ni varno približati. Ujet orel, čigar z zlatom obrobljene oči je krutost ugasnila, bi nemara tako strmel kot ta slepi Samson.
Če misliš, da sem se ga bala v njegovem slepem besu, me malo poznaš. Bridkost se mi je spajala z mehko nado, da bom kmalu poljubila to kremenito čelo in te tako strogo stisnjene ustne. A ne takoj, nisem se mu še hotela približati.
NAZNANILO!
S L majem semzičel točiti v Strmi ulici 11 pri dravski brvi
Bristna sortirana utomarska vina
Vljudno se priporoča
gostilničar.
Zahvala.
Za vse dokaze Iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli povodom smrti gospoda
Jožefa Nemec-a
Izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vodstvu postaje koroški kolodvor, pevskemu društvu »Drava« za ganljivo godbo in petje. Hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, k< so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 3. maja 1932.
Žalujoči ostali.
Štirisobno moderno stanovanje
z vsem komfortom se odda s 1. junijem Naslov v upravi lista.	1427
Lokal
oddam s 1. junijem v Slovenski ulici 36. Vpraša se pri hišniku.	1435
Kealjlič* za ktabe
prosto v pondeljek, sredo In petek v restavraciji »Narodni dom«. Se pripo-toča Marija Drčar.___________________1440
Dobro vino
lastnega pridelka prodaja od 10 litrov naprej po Din 4,— za liter Gariboldi, Maistrova ulica U/L	1446
Sladko seno,
prima, večja količina na prodaj. O skrbništvo .veleposestva Langental ob Pesnici.	1442
Iščem prazno sobo
ali s štedilnikom in prostim vhodom takoj ali s 15. majem. Plačam za 6 mesecev naprej. Naslove pustiti v upravi »Večernika«.	1433
Stanovanje,
2 sobi in kuhinjo s pritiklinami oddam s 14. majem ali s t. junijem. Radvanjska cesta 25.	1434
Opremljeno sobo in kuhinjo
oddam. Vprašati Barvarska 1, Tement.
1444
Izdajo Konzorcij »Jratfa* ,v Ljubljani; predstaynik izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik &X#f£0. DETELA v Mariboru.