Gradivo za 5. skupno sejo
in 11. sejo zborov skupščine
občine Ljubljana - Center
Predlog dnevnega reda 10. seje zborov skupščine
Socialistična republika Slovenija SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER
Na podlagi 169. člena statuta občlne LJubljana Center SKLICUJEM
5. skupno sejo vseh zborov skupščine občine Ljubljana
Center, ki bo
v ponedeljek, dne 30. 6. 1975 ob 11. uri
v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1.
Predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.  Predlog odloka o spremembi odloka o doloGitvi sod-nikov sodišča zdmženegfc dela v Ljubljani in izvolitev sodnikov
2.  Predlog za imenovanje komandirja Postaje Milice Lju-bljana Center
3.  Razprava o izhodiščih za sestavo srednjeroftnega na-črta   razvoja  občine  Ljubljana  Center  za  obdobje 1976—1980
4.  Razprava o Izhodlšfilh za srednjeročni razvoj Ljublja-ne za obdobje 1976—1980
5.  tJvodno poročilo k predlogu za potrditev samouprav-nih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, raziskovanje, kulturo, zdravstvo in sooialrio varstvo.
Po končani skupni ^eji bo zbor združenega dela nada-ljeval sejo v veliki sejni dvorani, zbor krajevnih skupno-Btipav banketni dvorani.
PREDSEDNIK SKUPŠCINE Drago Plis
Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM
11.   sejo  družbenopolitičnega  zbora  občine  Ljubljana
Center, ki bo
y ponedeljek, dne 30. 6. 1975 ob 1550
v banketni dvprani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1.
11. sejo ebora fcrajevniih sjkupnosti obdine Ljubljana-
Center, ki bo
v ponedeljek, dne 30. 6. 1975 ob 15.30
v banketni dvorani na Magistratu, LjUbljana, Mestni trg 1.
11. sejo stoara adruženega dela občine Ljtnbljana-Center,
Id bo
t ponedeljek, dne 30. 6.1975 ob 17. uri
t v^HM sejmi dvorani na Magistraitu, LJublJana, Mestnl
tegl.
Predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika  10. seje In poročila o izvršitvi sklepov
2.  Potrditev samoupravnih    sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, raziskovanje, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo
3.  Potrditev finančnega načrta upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnlh šol in vzgojno varstvenih zavo-dov Ljubljana za leto 1975
4.  Obravnava informacije o izvajanju družbenega dogo-vora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju študentov in učencev
5.  Predlog za prenos ustanoviteljskih pravic Doma upo-kojencev Tabor — Poljane na samoupravno interesno skupnost sodalnega varstva obfiine Ljubljana Center
Poleg teh pa še točke
—  Družbenopolitični zbor:
6. Obravnava poročila o delu komisije za zadeve borcev NOB
7.  Vprašamja delegatov                              
—  Zbor krajevnih skupnostl:
6.  Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedd parcelacije zemljišča na območju mesta Ljubljane za območje zazidalnega otoka CO—1/17 — RTV
7.  Vprašanja delegatov
—  Zbor združenega dela:
6.  Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišča na območju mesta Ljubljane za območje za-zidalnega otoka CO-1/17 — RTV
7.  Obravmava   analize   zaključnih   računov   OTgamtaacij zdniženega dela občine Ljubljana Center za leto 1974
8.  Vprašanja delegatov
Prosimo, da se seje zanesljivo udeležite. Morebitno opravičeno odsotnost sporočite na telefon 317-988.
PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar
PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare
PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc
Točka 1-a (skupne seje)
Komisija za volitve in imenovanja
Predlogza izvolitev sodnikov sodišča združenega dela 
Ijubljanske regije
Komisija za volitve in imenovaraja Skupščine abči-ne Ljubljana Center je na 13. seji dne 9. 6. 1975 obrav-navala dapolnjan predlog staipne liste sodnikov sodišča združenega dela, ki ga je predložila medobčlnska Kon-ferenca SZDL ljubljanske regije. Komisija je soglašala s predlagaiio listo in predlaga Skupščdni občine Ljub-ljana Center, da v skladu z določiloin 33. člena zafcona o sodiščih adruženega dela (Ur. 1. SRS% št. 38/74) in na osnovi 154*. člena statuta občiine LJubljana Cepter (Ur. 1. SRS, št. 10/74) na sejah zborov sprejme naslednja SKLEPA
I.  za sodnike sodišča združenega dela z lastnostjo de-lavca v združenem delu izvoli:
ZA PREDSEDNIKA: RINC DANE, roj. 20. 7. 1937 v Podložah, Ptuj, pravna fakulteta, dipl. pravnik s pra-vosodnim izpitoom, zaposlen kot vodja splošno-kadrov-skega sektorja v HP Kolinska prehrambena industrija Ljubljana, član ZK od leta 1957, podipredsednlk ot)6ih-ske konference SZDL. Ljubljana Moste-Polje, predsed-nik nadzome komisije mestne konference ZKS Ljub-ljana, član komislje z& organiziranost in razvoj ter ka-drovska vprašanja predsedsfcva CK ZKS.
ZA SODNIKA: STROBLJ TJAŠA — roj. 4. 1. 1949 v Ljubljani, pravna fakulteta, mag. prava, pravosodni iz-pit, zaposlena kot sodnik OS I v Ljubljani, član ZK od aprila 1975.
II.  Za sodnike sodišča združemega deda, M nlmajo last-nosti delavca v združanem deiu:
1.  Občina Vič-Rudnik
1/1 KLANŠEK MAKS — roj. 19. 5. 1926 v Ljub-ljani, pravna fakulteta, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen kot sekretar RK Slovenije, član ZK od januarja 1944, rezervni pcxipolkovnik pravne službe, bil je poslanec republiške skupščine, član komisije za samoupravni sporazum o delitvi OD, član predsedstva RK Jugoslavije, stanuje: Postojnska 23, I^jubljana Vič-Rudnik.
2.  Občina Moste-Polje
2/2 GRDEN JOŽICA — roj. 27. 2. 1942 v Polzeli, dipl. pravnik s pravosodniin izpitom, vcvdja pravne slilš-be pri podjetju za PTT promet, predsednik komisije za samoupravne akte v podjetju, ftlan samouipravTie de-lavske kontrole, stanuje: Celovška 177, Ljubljana.
3.  Občina Ljubljana-Šiška
3/3. MARKOVIC IVAN — roj. 10. 7. 1934 v Horgošu — Subotica, pravna fakuilteta, dlpl. pravmdk s pravosod-ntai izpitom, zaposlen kot dlrektor splošnega sektorja v Gruda — eksport-import, Ljubljana, član ZK odl9«5, član sekretariata OZK, stanuje: Crtamlrova 21/a, LjCib-ljana-Bežigrad.
3/4. KOCEVAR VLADIMIR — roj.' 28. 11. 1943, dipl. psiholog, direktor splošnega sektorja tovarne dekora-tivnih tkanin DEKOBATIVNA, stanujoč Vrhovnikova 21, je član ZK od 1966 leta.
5.  Občina Ljubljana-Center
4/5 TOPLIŠEK JANEZ — rOj. 24. 10. 1941 v Breži-cah, pravna fakulteta, dipl. pravnik s pravosodntoi iz-pitorn, zapoSlen kot pravni referemt v Centromerfcurju Ljubljana, član ZK od leta 1960, član občinske komisije za ugotavljanje iavora premoženja pri SO LjubLjana-Center, stanuje: črtomirova 16, Ljuibljana-Bežigrad,
6. Občina !,JuWjana-BežlgTad
5/6. 2UŽEK IVAN — roj. 16. 6. 1938 v Srebotniku pri V. Laščah, praivna fataulteta, ddjpl, ipravoik s pravo-
sodniin izpitom, zaposlen kot sodnik OS Ljubljana, član ZK od 5. 11. 1968, stanuje: Ltphartava 9, Ljublja-na-Bežigrad.
7.  Občina Kočevje
6/7. BASTAR MARJAN — roj. 17. 4. 1933 v Kočevju, diplomirani pravnik s pravosodnim topitom, zaposlen je na ZKGP Kočevje, kot referent za praivno službo, tel. 86-611. Stanuje v Kočevju, Pri Umiomu n. h., j« član ZK.
Občlna Litija
7/8. PRIMOŽIC ANTON — roj. 8. maja 1934 — pravna fakulteta s pravosodnim iapitom. Zaposlen pri Kompasu v Ljubljana, kot direktcnr splošnega sektorja. Je član IO Krajevne organizacije SZDL Litija, stanuje: Litija, Grbincka c. 15.
8.  Občina Demžale
8/9. SKOK STANE — roj. 11. 8. 1937 — komčal prav-no falculteto, ima sodniški i25>it. Je 61an ZK od 1963 leta dalje. Bia je sodnik na občinskem sodišč\i v Dom-žalah, sedaj pa je direktor ABC trgavskega podjetja NAPREDEK Damžale od 1. 3. 1975, stanuje: Radcanlje, Triglavska 1.
9.  Občina Logatec
9/10. MRAK ZORAN — roj. 5. 9. 1929 — ima pravo sodni izpit, je član ZK. Zaposlen pri Kemofarmacija Ljubljana. Stanuje: Tabor št. 4, Logatec.
10.  Občina Ribnlca
Opomba: V občini Ribnica nimajo predloga za sod-nika, ker v občini ni ustreznih kadrov s pravosodniml izipiti.                                    •
11.  Občina Grosuplje
11/11. JELENC-GOLOB GOJMIRA — roj. 12. 3. 1943 y Ljubljani, ima dokančano pravno fakulteto s sodnim izpltom, sedaj zaposlena kot sodnica na občinskem so-dlšču Grosuplje. Je član ZK od 21. 4. 1960, je predsed-nik častnega razsodišča OK ZKS Grosuiplje ter član sta-tutarae komisije OK ZKS Grosuplje.
12.  Občina Kamnlk
12/12. UCAKAR SILVO — roj. 13. 12. 1947, je dipl. pravmk s pravosodmm izpitom, zaposlen v tovarni Usnja, Kamnik, je član ZK, stanuje: Tuniška c. 2/c, Kaminik .
13.  Občina.Hrastnik
13/13. ŠERGAN FRANC — roj. 15. 11. 1919, taia kon-čano pravno fakulteto s pravosodnim izpitom — je 61an ZK od leta 1951, zaposlen na delovnem mestu med-občinskega javnega pravobranpca. Je 61an komisije za uresničevanje ustave pri občinski konferend ZK Tr-borlje.
13/14. TROPOVŠEK MATIJA — roj. 22.2.1927. leta ima višjo upravno šolo, zaposlen na občinski skupščini Hrastnik — načelnik odidelka za davčno upravo — ja 61an ZK — stanuje: Hrastnik, Cesta 1. maja.
14.  Občina Trbovlje
14/15. NUČIC FRANC — roj. 21. 5. 1925 — končana pravna fakulteta s pravosodnim iepitom. Je član ZK od leta 1963. Zaposlen na delovnem mestu predsedniika ob-činskega sodišča Trbovlje. Je član sekretariata osnovns organizaclje ZK, je predsednik občinske volilne korni-sije in član upravnih odborov večjega .števila društev in organizacij. Stanuje: Leninov trg 3 — Trbovlje.
14/16. TRENTL IVO — roj. 7. 7. 1933. leta, ima viSjo šolo organizacije dela, zaposlen je v TIKI Trbovlje, je flan ZK od leta 1951, stanuje: Trbovije — Kešetova 7.
15.  Občina Zagorje
15/17. MACEK ALEŠ — roj. 18. 3. 1939 — kančana pravna fakulteta s pravosodmim iapitom, je filan ZK od leta 1963, zaposlem na delavnem mestu jawi^a tožilca pri občinskem sodlšču Trbavlje. Je predsednik komisi-Je za družbeno politi&ni sisfcem in samoupravljanje prt občinski konferenci ZK Trbovlje. Stanuje: Kešetova 7, Trbovlje,                                
16. Otačina Vrbnlka
16/18. ANTON PLUT — noj. 21. 4. 1940 — diplomi-rani pravnik s pravosodmim iEpitom, zaposlen kot pred-sedanik občinskega sodišča na Vrhniki. Dolgoletni druž-benopolitični delavec, bil član zvezmega odbora zveze rezervnih. starešin Jugosflavije. Sedaj je predsectnlk sta-novanjske skupnosti — enote za gospodarjemje s sta-novanji. Poleg tega je član občinskega odibora ZRVS in 61an občinske konference SZDL. Stanuje: Klis B. — •    Vrtanika, je član ZK.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
Točka 1-b (skupne seje)
Na podlagi 5. in 24. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) je skupščina obdine Ljubljana Center na podlagi 155. člena statuta (Ur. list SRS, št. 10/74) na sejl . . . . dne .... sprejela
Odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani
1.  člen
V  prvem členu odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 15/75) se številka 2 nadomesti s številko 4, številka 47 pa s številko 63.
2.  člein
V  drugem odstavku 3. člena se številka 5 nadomesta s številko 6, v tretjem odstavku istega člena pa se številka 2 nadomestl s številko 3.
3. 61en
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu
SRS.
Stev.: 021—10/74
Datum:
PBEDSEDNIK SKUPŠČINE Drago Flis  Strela
Obrazložitev Pri ponovnem preverjanju liste sodnikav prl sodišču združenega dela v Ljubljani, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu in po opozsorilu Republiškega sekreta-riata za pravosodje in občo upravo smo ugotovili, da med do sedaj izvoljenimi sodnlki ni dovolj takšndh, fci bi bili dejansko usposobljeni v potai raeri opravljati sodno funkcijo. DružbenopoUtične organizacije in skupščine ob-ftin so nainreč že pri evidentiranju sodnikov napačno štele, da gre tudi pri teh soddščih za sodnike — porotni-ke, ne pa za sodnike — laike, ki enakopravno fcot pro-festonalm sodniki sodijo in lahko tudi predsedujejo se-jam senatov oz. vodijo glavne obravnave.
Z izvolitvijo nekaterih sodnikov regionalnega sodišča v repubMško sodišče ni ostal med izvoljeniml sodniki nitl eden s pravosodnim izpitom. Zato menlmo, da je nujno dodatoo izbrati sodnike, ki izpolnjujejo poleg drugih po-gojev tudi pogoje glede pravne usposobljenosti za sa-mostojno sodniško delo. Zaradi tega predlagamo, da se skupno število sodnikov iz vrst delovnih ljudi in obča-nov od 47 poveča na 63, to je za 16 sodnikov.
Po podrobnejši proučitvi obsega dela reglonalnega sodi-SCa je bUo ugotovljeno, da je že doslej v toku 3 mesecev vloženfli pcreko 100 tožb oe. piredlogov, ki jih bo moralo reševatl sodišče združenega dela, ki so v veliki večini spori iz področja medsebojnih razmerij, kar zahteva tu-di večjo sdstemizacdijo deHovnih mesit sodmoitov z last-nostjo delavcev v združenem delu. Zato ie predlagano povečanje za 2 sodnika, katerih delovna mesta bi pa zasedli šele po tem, ko bi sodišče začelo nortnalno de-lovati in ko bi na ustrezen objektiven načdn ugotovlli de-jansko potrebo po zasedbi teh mest.
Točka 3 (skupne seje)
Koordinacijski odbor za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine
Izhodišča za sestavo srednjeročnega
družbenega plana razvoja občine Ljubljana - center za obdobje 1976 - 1980
(Globalna ocena in osnovne značilnosti dosedanjega razvoja ter ključni probleml In možnosti družbenoeko-nomskega razvoja v srednjeročnem obdobju — 1976 do 1980)
I.  Uvod
Izhodišča za sestavo srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Ljubljana Center za obdobje 1976 — 1980 pomendjo temeljni dokument pristopa k izdelavi srednjeročnega družbenega plana občine.
Dokument vsebuje globalni priikaz in oceno dosedanje-ga razvoja občine ter možnosti in nekatere klju&ne.' probleme nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Prav tako so nakazane projekcije gospodarskega, soci-alnega in prostorskega razvoja kot globalna usmeri-tev skupnega razvoja pbčine. Zato naj ta dokument po-meni, poleg že izdelanih tovrstnih dokumentov SE Slo-vemije in mesta IJubljane, orientacijo isem nosilcem planiranja (v TOZD, SIS, KS, občfni) pri oblikovanju razvojne politdke na območju občine za naslednje pet-|,etno obdobje.
Pri sestavi izhodišč smo upoštevaii poleg sprejetih družbenopolitičnih dokumentov, ki opredeljtijejo tem©-Ijnje razvojne cilje naše družbe tsudi rezultate 1. anke-' te o miramumu kazalcev razvoja TOZD in OZD v ob-fttai, sprejete družbene dogovore in samoupravne spo-razuirae ter druSbenopalitične ofpredelitve nadaijnjaga razvoja v SIS, KS in ostalih samoupravnih asociacijah združenega deda s sedežem v občini.                             '
Konično moramo poiidariti, da bodo sprejeti srednje-ročni družbenl plani, temeljni planski dokumenti vsehj nosilcev planiranja, temeljiii na družbenih dogovonih in samoupravnlh sporazumih. S tem se uresničuje os-novno nadelo samoupravnega sistema planiranja lial princiipu dotoodkovnega usklajevanja posameznih sferS družbene reprodukcije. Za uresničitev tega načela.mo-rajo vodstva in samoupravni organi v TOZD in drugiha asociacijah združenega dela, odgovomi organi v SIS, KS in občini v sodelovanju s SZDL, Sindikati, ZK in' Zvezo socdali&tične mladine ter ostallmi družbeno-poli-tičniml dejavniki posvetiti vsp pozornost na odgovoroo ravnanje pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnlh sporazumov in družbenih dogovorov o skupnih razvoj-nih interesiii in dogovorjenih nalogah v naslednjem; petletnem obdobju.                                                        
II.  Globalni prikaz fn ocena dosedanjega     razvoja in usmeritev družbenoekonomskega razvoja v obdobju 1976—1980                         
1. Splošni gospodarski, socialnl in prostorski vidlk
Občina Ljubljana Center s površino 498 ha je teritori-alno najmanjša slovenska občina. Območje občine je razdeljeno na 8 krajevniih sfcupnosti, kateriii rneje so sicer teritariataio določeaie, vendar jih občam in detovni
ljudje — prebimlci občine Center, zaradi strnjene ur-bane celote strogega središča Ljubljane v vsakodnev-nem življenju komajda zaznajo. Po zadnjem popisu prebivalcev ( 1. 1971) je imelo stalno bivališče v občd-ni 40.134 prebivalcev. število prebivalcev pa v zadnjdh štirih letih močno upada. Tako je v letu 1975 v občini le • 38.282 stalnih prebivalcev, medtem kb je začasno pri-javljenih (učenci, študenti in druge osebe) cca 5.000. Na zmanjšanje števila prebivalcev so predvsem vpliva-le preselltve občanov v druge ljubljanske občine, kjer so se intenzivneje gradile nove stanovanjske soseske, prav tako, pa tudi poslovna usmerjenost večjega dela občine.
Značilnost občine Center je, da Je na območju občine zaposlenih več delavcev kot iina občina prebivalcev. Ta spedfičnost je sicer razumljiva, če upoštevamo, da so v Centru locirane mnoge upravno-politične službe, zdravstvene in kulturne institucije ter veliko , število gospodarskih predvsem terciarnih in infrastrukturnih dejavnosti.
Najmočnejši gospodarsfci področji v občinl sta trgovi-na in industrija, sledljo gradbeništvo, stanovanjsko-ko-mimalna dejavnost, obrt, gostinstvo Itd. Ekonomski položaj občine je glede na splošno stopnjo razvitosti med najraavitejšimi v Sloveniji in po ustvarjanju druž-benega proizvoda na 2. mestu za občino Maribor.
.IX
2. Osnovne značilnostl dosedanjega gospodarskega raz> voja ln globalna ocena ter možnosti razvoja v sred-njeročnem obdobju
2. 1. Osnovne značilnosti dosedanjega gospodarskega razvoja
Letos zaključujemo obdobje družbenega plana razvoja v letah 1971 — 1975, ki je bilo značilno po sorazmerno hitran vsestranskem izboljšanju pogojev življenja in dela dekmiih ljudl ter vsebinskemu uveljavljanju soci-alističnih samoupravnih odnosov. Delavec je utrdil svoj položaj kot osnovni subjekt združevanja ter po-veaovanja dela in sredstev. Z uresničevanjem samoup-ravnih odnosov, zlasti po sprejemu Ustave, so bili po-dani vsi objektavni pogoji za vseblnsko izpopotojevanje samoupravnega socialističnega sistema, ki rezulttra predvsem v ustanavljanju TOZD in samoupravnih inte-resnah skupnostii kot osoovKih nosilceiv združevanja sred&tev in svobodne menjave dela.
Integracijski procesi v gospodarstvu občine so v pre-teklem obdobju potekali dokaj skromno. Odločno pre-počasi je potekalo združevanje trgovlne in proizvod-nje. Kljub jasnim ustavnim določiloin se ti procesi še niso bistveno pospešili. Ce gledamo na integracijske procese le številčno, bi na prvl pogled ocena povezova-nja gospodarstva v ob6ind bila lahko celo pozitivna. že bežen pogled na raznolike oblike združevanja, zlasti pa vsebmsteo zelo skromno ali skoraij ne&premenjeni od- nosi vnavo nastalih integracijskih tvorbah, nam doka-zujejo, da je gospodarstvo Centra v teh. prizadevanjih šele na začetku ter se bo potrebno v tej smeri v pri-hodnjem planskem obdobju maksimalno angažirati.
Gospodarstvo v občlni Ljubljana Center, ki je bilo v te prooese ateMvmo vkiljučeno, je v zadmjdh petdh letffli dose-galo sorazmemo ugoden gospodarski razvoj.
Družbeni proizvod je povprečno naraščal sicer počas-neje od porasta v republiškem in mestnem merilu, na kar je vplivala določena stagnacija trgovlne, ki v obči-ni zajema nad 50 odstotkov gospodarstva. Tako se je delež narodnega dohodka, ki ga je ustvarjalo gospo-darstvo v občini Center, v skupno ustvarjenem narod-nem dohodku SR Slovenije vsako leto manjšal/ Med-tem ko je bil delež občine v narodnem dohodku re-pu/blilke v 1. 1971 še nad 10 odatotfci, je padel v letu 1974 že pod 9 odstotkov (ocenjeno).
Druižbeini ptrotovod v občtoi Center anaša letno cca 5 milijard, po podjetniškeni zajetju pa celo 8,5 milijarct ddn v letu 1974. Ta se je po uveljavitvi sistema dohod- kovnih odnosov v adruženem delu razdelil v letu 1974 takole:                                                                            
Družbei^i proizivod =                                         100,0 
—  amortizacija                                                         9,7 
—  pogodbeine obveznosfci                                           7,6 
—  dajatve iz dohodka            ¦                      ¦           10,8 
—  bruto osebni dohodkl in ostali osebni pretfem.   47^ 
—  ostanek dohodka                                                  24,4 
Med posameznimi deleži v strukturl delitve družbenega proizvoda se je zlasti povečal del^ dajatev iz dohodka, delno ha račun zmanjšanja deleža bruto osebnih do- hodkov in  ostallh prejemkov,  pri  čemer  upoštevamo spremenjen način financiranja skupne in splošne pora- be neposredno iz dohodka organizacij združenega dela, v večji meri pa je to povečanja imelo   za   posledico zmanjševanje ostanka dohodka.  Negativne tendence V delitvi družbenega prodasvoda   saostouije podožaj   orga-nizacij združenega dela in relativno zmanjšujejo obseg poslovnih sredstev. Vse bolj primanjkuje lastaih vlrov za kritje trajnih obrataih sredstev, kakoT tudi za rafc. ' širjeno reprodiikcijo.
Investdcije gospodairstiva v občani so se, po aizredaiem raa-mahu v 1.1968—1971, v pretefelem obdoibju občotao zmanj-šale. Večina organizacij združenega dela je ob soraz-merno ugodni akumulaciji bila prisiljena omejevati in-vesticijska vlaganja zaradl zagotavljanja potrebnih ob-ratnih sredstev. Med večjimi lnvestitorji y tem obdob-. ju so bile le nekatere največje organizacije združenega dela v olbčdini s področja gotstainstva in furizinia ter isr govine. Prt tem so bila investicijska sredstva v pre-težnl meri, zlasti pri investicijah gostinstva in turizma, zagotovljena s krediti.
število zaposlenili v gospodaratvu občine se je letno povečevaio za ofeofli 4 odst., kar je za 0,3 odst. pod i«-publiško stopnjo zaposlovanja in malo nad stopnjo v Ljubljani. V letu 1975 je skupno zaposlenih 46.865 de-lavcev z naslednjo kvalifiikacijsko strukturo:
skupaj zaposleni  =                                           100,0
—  visoka izobrazba                                           ,   ¦    4,T;
—  višja izobrazba                                                     iX
—  srednja šola                                                       18,6
—  poklicna šola                                    ,                 34,3
—  osziki profil 3                                                        16^
(opomiba: glej tabelo IV.)
—  ozki profil 2                              '                         11,0
—  ozki proiil 1                   •                                    11,0
Prikazana stnikfcura jsaposlenih y gospodarstvu otočine se v preteklem obdobju ni blstveno spreminjala razen za nekaj desetink odstotka v prvih dveh kategorijah na račun zmanjšanja zaposlovanja delavcev ozkega proK-la 1 in 2.
Produktivnost merjena z vlSlno ustvarjenega dohodka na zaposlenega se je nominalno povečevala letno za 15 bdstotkov, v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 pa celo za 28 odstotkov. ReaLni porast produktiTOOSti dela v tem obdobju ocenjujemo na okoli 3 odstotke letno.
Rentabilnost gospodarjenja računana na povprečno uporabo osnovniii in obratnita sredstev je v letu 1974 dosegla 26,7 odstotka v ustvarjenem dohodku.
Ekonomičnost poslovanja merjena s celotnim dobod-kom na porabljena sredstva brez nabavne vrednostl trgovskega blaga se v preteklem obdobju ni bistveno izbodjšala zaradi nihajočega neskladja med prodajniml cenami in proizvodnimi staroškl.
PoVpreCni neto osebni dohodefc na zaposlenega v go-spodarstvu abčine dosega v letu ,1975 oca 3.300— ^n.
' kar je za 5 odstottov nad    republiSkim   povprečjem (ocena).
Zelo dinainifien raavoj trgovlne v razmerju do proiss-vodnje, v abdobju po gospodarskl reformi, zlasti pa v letih 1968 — 1971 se je v zadnjih letih močno zavrl. Trgovina se v preteklem petletnem obdobju ni razvi-jala v enaki meri kot ostala gospodarska področja v občini. Glede na njen visok delež v skupnem gospodar-stvu občine, je počasna rast v tem gospodarskem po-dročju vplivala na relativno zaostajanje celotne gospo-darske rasti v občini, tako za ljubljansko še bolj pa za doseženo rastjb v SR Slovenlji. Z znano zamrznit-vijo marž na sameim začetku tekočega planskega ob-dobja je morala trgovtna posvetiti vso pozornost racio-nalnemu gospodarjenju, ki se kaže v dakajšnjem pove-čanju produktivnosti dela in hitrejšem obračanju za-log trgovskega blaga. Poleg tega je morala trgovlna za-radi zaostrenega položaja občufcno zniževati zaloge blaga in je v skupnih zalogah gospodarstva njen de-lež močno upadel. S tem se je pričela zmanjševati os-novna vloga trgovine, na enl strani oskrbovanje pro-iasvodnje in ostalih gospodanskih dejavnosti z repro-dukcijskimi materiali in surovmami na drugl strani pa redno preskrbovanje široke potrošnje, kar za razvoj gospodarstva v občini Center gotovo ni vzpodbudno. To stanje še posebno zaostruje razmerje med nominal-nim povečevanjem vrednosti asalog v trgovini in viri trajnih obratndh sredstev.
Zaradi zmanjševanja reprodiuktivne sposobnosti oziro-ma nizke akumulativnosti trgovine v razmerah dokaj-šnje tržne nestabilnosti in stopnjevane inflacije v zad-njdfo letih, je prepotrebna modemizacaja skladišč kakor tudi širitev maloprodajnega omrežja ostala v tem ob-dobju nerealizirana. Ugotovljeno pa je, da so tako v novozgrajenih stanovanjskih soseskaii in okolnlh ob-močjdh Ljubljane, kakor tudi v manj razvltlh območ-jih republike in Jugoslavije, potrebe po razširitvi in modernizaciji trgovske mreže.
Združevanje dela in sredstev trgovine in proiavodnje se v preteklem obdobju še nl vsebinsko uveljavdlo. Večje število trgovskih organizacij je v tej smeri sicer imelo mnoge konkretne, pobude ta vodilo razgovore s proizvodnjo. Podpisanih je bilo tudi večje število sa-moupravndh sporazumov o medsebojnem usklajevanju razvojnih programov ter skupnem vlaganju v osnovna to obratna sredstva. Vendar ocenjujemio, da je za prp-ces vsebinskega spreminjanja odnosov med trgovino in proissvodnjo kot ga je začrtala Ustava, potrebno za-četo  aktivnost  intenzivno  nadaljevati.
Organizacije združenega dela s področja Industrije so v preteklem obdobju v primerjavi z ostalimi področjd dosegale boljše rezultate poslovanja, kar se kaže v do-kaj vdsokem porastu fizičnega obsega, izboljšanl eko-nomiftnosti in rentabilnosti, kakor tudi povečanju re-alne produktivnosti dela. Med nosdlce industrijskega Taiavoja v obftiini štejemo kovtoslkoHpredelovailno, grafiično, papimo in elekitnotndustriijo. Od teh panog se kovinsko-predefljovailina industrija v zadnjom času naiiaja v težlkeim položaju.
Posebno zaskrbljujoča je v industrijskih organizacijah združenega dela visoka stopnja odpisanosti osnovnih sredstev, ki se je v preteklih petih letih stalno slabšala in so odpisi skupnih osnovnih sredstev v industriji že dosegli kritično mejo (60 odstotkov), kar je za 5 od-stotkov slabše od povprečja gospodarstva v občini. Nekatere iradustrijske panoge so sicer vložlle v nujno modamiizacijo protevodnje in izboljšanje tehnologije znatna sredstva (lastna in kredite), vendar se bodo učinki teh vlaganj pokazali šele v naslednjem planskem obdobju, ko bodo izvršene obsežnejše refconstrukcdje in avtomatlzacije proiavodnih procesov.
Dosedanji razvoj ostalih gospodarskih področij v ob-čini razen storitvene obrti ocenjujerao za uspešen in usklajen s predvidevanji razvoja v tem obdobju. Vzrok zaostajanja v storitvend obrti je predvsem v izredno slabi oprernljenosti ter zaradi tega uporaba nefunkcio-nalnih tehnoloških postopkov in prepočasno zmanjše-vanje tekoCega dela, ki pcxstaja vedno dražji produk-cijski faktor.
'L. %. Globaina ocena in možnosti razvoja gospodarstva v srednjeročnem obdobju
2. 2. 1. Globatoa ocena in možnastii raavoja gospodar-stva
Dosedanji gospodarski razvoj občine in doseženi rezul-tati v preteklem planskem obdobju kažejo na proble-me, ki jdh bo potrebno v srednjeročnem obdobju od-praviti. Struktura gospodarskah področij v občdni se tu-di v prihodnjem petletnem obdobju ne bo bistveno meinjala im bo za Ceoter ostalo tudi vnaprej terciarno področje gospodarstva osnova nadaljnjega gospodarske-ga razvoja Pri tem bomo morali največjo pozornost posvetiti združevanju trgovine s proizvodnjo, ki se bo moralo v večjd meri kot doslej opirati na ustavno do-ločen^ odnose, kar bo ustvarilo možnosti za odpravo sedanje stihijske delitve dohodka med praizvodnjo in trgovino. Vlogo pobudnika za povezovanje na teh os-novah bodo imeli delavci v trgovskih orgainizacijah združenega dela, saj so prav oni najbolj zainteresiranri za odpravljanje nesorasonerij v razvoju posameznih po-dročij in s tem utrditve lastnega materialnega položa-ja in bodočega razvoja v ^kladu s potrebami združene-ga dela.
Glede na omejenost prostora v občioi, se razširitev ob-stoječih površin namenjendh za industrijsko dejavnost ne predivddeva. Taiko se bo proces iaseljevanja tndustri-je z območja občine Center tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju nadaljeval. To bo sicer v obfiini imelo za posledico nadaJjnje upadanje deleža obstoječe Indu-strije ter s tem povečanje enostranske gospod&rske strukture (terciame dejavnostl), vendar pa moramo na te procese glediatii tudl dolgoročno z upoštevanjem za-kcmitostl, da se nizko produktivna indu&trija umika iz mestnih središč, lahko pa jo nadomestijo visoko teh-ndfeo in JcadiravWko zahtefme panoge.
2. 2. 2. Globalni kazalci s projekcJjamd razvoja v obdob-ju 1976 — 1980
Gospodarstvo obftine Center je ozko povezano z razvo-jem tako ljubljanskega kakor tudi slovenskega in ce-lotnega jugoslovanskega gospodarstva, zato moramo pni projekoiuah nadaljnjega raavioija gospodarstva v ob-čini nujno upoštevati nadrtovanje v, širših družbenopo-litičnih skupnostih. V nadaljevanjii podajamo piukaz projekcij rasti DP gospodarstva v občjini z deleži os-novnih komponent družbenoekonomskega razvoja v prd-merjavi z ljubljansko in republiško ter zveano projekci-jo. Predlagamo dve variantd:
CJBOINA LJ. CENTEB      g
PEOJEKCIJA ZA          11       | *  LJUBUANA      S         w
OBDOBJB 1OT6—1980    «          > g     (5 občin)
________________________s_2______________________
Realna stopnja
rasta družbeaiega
proizvoda                    11,7      8,5      8,5      7,4            7
Delež naložlb
v DP                           34,7     36^     39,4     34,6         —
Sfcapnja rasta pro-
duiktiTOOiSti dela           7         5,0      6^      4,5—5      4 —5
Stopnja rastl
zapostovanja                3^      3J3      2,0      2,6            3,5—4
Stapnja rasti reatae
osebne potro&nje           6      6,0      4,0      6,6         —
Delež osebne
potro&nje v DP         47,5     47,0     45,1     45,3         —
Delež celotoupne   •
skupne in spiošne
porabe v DP
(osebna, investi-
cijska poraba in
materialni stro&ki)     33,5     28,6     31,0     29,2         —
OPOOVCBA: Varianta I. je izračunana na podlagi predvidevanj GZD v anketi minimuina fcazalcev raavoja v obdobju 1976— 1980, ki so jo orgamizacije adruženega dela iajpolnjevale v me-secu marcu 1975.
Varianto II. je iadelal oddelek za gospodarsbvo in finance in je prilagojena projekciji rasti OP v Ljubljani.
Predlagamo sprejem II. variante projekcije rasti DP zaradi:
1)  nadaljinjaii usklajevalmih postopfecnv srectojeročndii raz-vojnih programov v Ljubljani in SRS;
2)  ocenjujemo, da so posameane organdzacaje združene-ga dela pri izpolnjevanju ankete minimuma kazalcev za obdobje 1976 — 1980 preveč    optimistično    načrtovale svoj raavoj brez upoštevanja že dosežene stapnje raz-voja brez upoštevanja že dosežene stopnje razvoja in skupnih prizadevanj  za stabildzacijo  gospodarstva ter odpravo ekstenzivnosti V našem nadaljnjem razvoju.
Predvidena rast družbenega proiavoda (8,5 odst. letno) je v go&podarstvu občLpe nujna in dokaj realna, če upo-števamo zaostajanje za ' republiškim razvojem v pre-teklem obdobju. 'Tudi predvideno delitev družbenega prodzvoda na posamezne vrste porabe bo potrebno do-seči, zlasti pri deležu naložb iz družbenega proizvoda, kajti oživitev investieij&kih naložb, predvsem v trgovtni ta obrtni dejavnosti je nnjen pogoj za reallzacijo pred-videne stopnje rasti. V strukturi delitve DP predvideni delež osebne porabe delno odstopa od Ijubljanske in re-publiške projekcije, vendar je v gospodaratvu Centra to odstopanje upravičeno ob upoštevanju dosedanjega zaostajanja osebne porabe (gostdinsitivo, tergovfoa). Sredstva za skupno in splošno porabo se bodo v nasled-njem petletnem obdobju oblikovala na osnovi sporazu-mevanja in dogovarjanja med uporabniki ln izvajalci storitev v družbenih dejavnostih.
2. 2. 3. Zaposlovanje in kadrovska politika
Predlagana stopnja zaposlovanja — 3 odst. Ietno je 3i-
cer za 0,5 odst nižja kot so postavile v svojih razvoj-nih predvidevanjih organizacije združenega dela v ob-čtni, vendar smatramo, da bo ta stopnja v občfcnl Cen-ter zadostaa in upravičena v tem obdobju. Pri zaposlo-vanju novih delavcev bodo organizacije združenega de-la morale posvebiti poseboo skrb iKvajamju spfpejetega družfbenega dogovora o t«m©ljlh kadTwske paHtike v LJu-bljani iti ostaldh dotouinentov, sprejetaih v silcuipščiinl SBS in kongresih Zveze komunistov. Da bodo organizacije združenega dela tem nalogam kos morajo najprej tam, kjer jih še nimajo, strokovmo organizirati svoje kad-rovske službe, v katerlh bodo delavci, ki bodo imeli po-leg ustreznega strokovnega znanja tudi družbenopolitič-ne in rooralne wednote. Le tako bodo nosiloi kadrovsslke politike uresmčili dogovorjena načela samoupravne ka-drovske poJittke.
V stkladu a dimžbaniim dogovorom o temeljih kad-rovske politike bo potrebno v Sffednjeročnem razvoj-nem obdobju v celoti uresničitd načelo, da je dana mož-nost slehememu delavcu v združenem delu, pridobiva-nja dopolnilnega in fvmkcionainega znanja, tako stro-
kovnega, zlasti pa družbenoekonomskega in idejnopoli- tičnega izobraževanja, ki bo prispevalo k večji ustvar-_ jalnosti pri delu in oomogočalo zahtevno Izvrševanje sa- moupravnih pravic in dolžnosti. Zato bo potrebno v srednjeročne razvoijne programe vseh nosilcev planira- nja vnesti tudi načrtovanje kadrov tn program kadrov- ske politike.                                                                      
2.  2. 4. Pred.viideni razvoj posamezaidh področij gospo-darstva
Organtoacije združenega dela z območja občine Center so v svojih razvojnih projefkcijah predvidele v nasled-njem petletnem obdobju dokaj dinamičen razvoj, ki nam v strukturi celotnega gospodarstva kaže na relativno • upadanje deleža industrtje in gostinsko-tuirlsti6ne de- , javnosti v občini in večji porast deleža trgovine, prome-ta in stanovanjsko-komunalne dejavnosti, medtem ko je za razvoj obrtne dejavnosti predvidena določena sta-gnacija. Menimo, da bo v tem srednjeročnem obdobju potrebno tej dejavnosti, zaradd stalnega večanja po-mena storitvene obrti pri vsakodnevnem zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in občanov kakor tudi proizvodne obrti kot dopolnitoe dejavnosti ostalih gospodarskiii področij, z izvajanjem sprejetega družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva, zagotovi-ti prioritetni razvoj.
V  srednjeročnem obdobju so predvidena na območiJu obične znatna investicijska vlaganja v modernizacijo In razširitev   obstoječlh  gostinskdh  zmogljivosti   ter  po večanje prenočitvenih kapacitet. Pri teh naložbah or-ganizacije združenega dela gostinsko-turistične dejavno feti račnnajo na cca 75 odst kreditnih virov. Nizek delež predvidenih lastnih sredstev v te naložbe ne bo zadoš-čal za realizacijo prograimov   posameanih   OZD.   Zato bo nujno  pospešiti  aktivnost za dokonfianje     začetih procesov združevanja OZD tega podrofija ter na podla-gi  dogovorjenega skupnega  programa  in združevanja sredstev povečati delež lastndh vitov.
(Struktura ustvarjanja bruto dohodica po področjih je razvidna v tabeli V.)
3.  Osnovne značilnosti dosedanjega razvoja    družbenlli dejavnosti in usmeritev v srednjeročnem obdobju
V  sedanjd fazi razvoja samoupravnih interesnih skup-nosti v občini se kažejo prav na podrodju organizirano-sti določene šibkosti, ki se odražajo tudi v sami sestavi izhodišč. Zbiranje podatkov in vodenje podatkov    se namreč vrši na različne načine, predvsem pa na večind področij družbenih dejavnosti za širša območja (mesto, regija)  in le v manjši meri za območje občine. Zato bodo morale samoupravne Interesne skupnosti pri ob-likovanju koncepta dolgoročnega družbenega    razvoja obravnavati te dejavnosti in njihov specifični način ter upoštevati dogovorjene usmeritve.
3. 1. Vzgoja in izobraževanj«
Na območju občlne LJubljana Center je sedaj 7 osnov-nih šol s 4771 učenci in 246 oddelki. V podaljšanem bi-vaxxju je 1674 vuieao&v v 72 oddeikdh. V šolah opravlja vzgojno izobraževalno dejavnost 222 ufiiteljev tako, da odpade na enega ufiitelja poprečno 21,5 učencev. Uspeš-no zaključi šolanje 98^7 odst. učencev.
Osnovne šole delujejo v eni izmeni, razen osnovne So-le Prežihovega Voranca, fci deluje v dveh izmenah, tako, da je koeficient učne izmene vključno s podaljšanim bi-vanjeotn 1,5.
Poleg navedenih osnovnih iol je na območju občine tu-di posebna osnovna šola Vzgojni zavod Janeza Levca, kl
vldjučuje v 56 rednih oddelkih 651 učencev iz vseh ljub-Ijanskih občin, iz občine Ljubljana Center pa 103 učen-ce. Poleg rednih. oddelkov ima tudi 19 oddelkov podalj-šanega bivanja z 240 učend.
Na vseh šoMi v občinl LJubljana Center deluje šolska svetovalna služba (socialni delavec, ali psiholog ald pe-dagog). Na območju občine deluje tudi Glasbena šola, ki vključuje 990 učencev.
ŠUtI osnovne šole (Tone Tamšič, Majde Vrhovnik, Tone Cufar in dr. Jože Potrč) so bile zgrajene po letu 1957, tri osnovne šoie (Ledina, Prule in Prežihav Voranc) pa so bile zgrajene pred II. svetovno vojno, vendar sta blli osnovni šoli Ledina in Prule po vojni povečani. Ker je v šolah na območju občine Ljubljana Center iz leta V leto večje število učencev v podaljšanem bivanju so tudi večje zahteve po dad&tnih prostorih in preure-ditvl obstoječili,
Novi koracept celodnevne osnovne Sole zahteva dodatni šoislki prostor in dodaitmi učm kader iz česar iahaja nuj-na realizacija že sprejetega programa izgradnje osnov-nih šol v obdini in dadafcnrih prostorskih in rekreacij-»kili pavršin ob šolah.
Dejavnost vzgoje in izobraževanja se financira iz sred-stev, ki se združujejo po stopnji 3,77 (od bruto OD), ki pa v letu 1975 ne pokriva vseh potreb. Zaito stno mo-rali nekateire dejavnosti iz programa za leto 1975 zmanj-šati ali opustiti, kljub temu pa moramo v letošnjem le-feu za pokrivanje redne dejavnosti solidamostno pokri-vati potrebe v naši občini.
Na abmočju občine je poleg navedenih šol tudi sedež 14 višjih m visokili šol z 12.200 slušatelji, 14 srednjih šoi z 9500 učenci ter 8 domov za učence srednjih šol ter sknšaiteUije višjih in visoMh šol.
Na podnočjiu vzgoje in izobraževanja moramov nasled-njem sredmjeno&ieiin otodobju uresnieitt nasflednje na-loge:
— postopno uveljaviti prehod na cfelodnevno delo os-novniih šol, za kar bo izdelan posebni  oiperatiivind  na-črt
—  reaJizirati že sprejeti program izgradnje naslednjih osnovnih šol iz sredstev samoprispevka:
1.  dograditi osnovoo šolo Prežlhovega Voranoa z 8 U16II-ndcami in teiovadmioo,
2.  dograditi osnovno šolo Prule
3.  dograditi osnovno šolo T. Tomšiča
4.  zgraditi telovadnico prl osnovni šoll dr. Jožeita Potrča
Po dosedanji oceni potrebnih finančnih sredstev na oenovi programskih osnov moramo zbratl 53.595.000 dln.
—  zagotovita  prehrano vsem  otrokom  y  šoU;
—  zagotoviti potrebno število pedagošklb  delavcev, za kar bomo na območju Loubljane podefMU letno najmamj 60 kadrovskih štipendij in zagotoviii permanesntno izo-braževanje prosvetnih delavcev;
—  odpraviti generacijski osip;
—  zagotcvvitd sitoiipaj z Zavodom za zaposdovanje poklic-no usmeirjanje otrdk in mladine za pobrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti;
—  nadaijevatl s priaadevamji za reailissacijo programa celoleteie male šole;
—  omogočiti visem odrasldm, fei nimajo kcHiCane osnov-ne šode ia jo želijo končati, da se vključijo v osnovne šote za odrasle.
Za reaiksacJoo programa celodnevne osnovne šole z do-ndaivaimi obstoječili šol v ofočini in pridobitvljo dodat-
ndh prostorskih tn rekreacijskih površin ob solah mo-ramo zagotoviti sistem financinanja investidj vklju6-no z možnostjo podaljšanja samoprispevka.
Za financiranje redne dejavnosti vzgoje in izobraževa-nja in ponoVno vključLtev letos opuščenih dejavnostd pa tnoramo zagotoviti ustrezno stopnjo za pokrivanje spre-jetega programa.
3. 2. Otroško varstvo
Povečana skirb dnužbe aa področije organiziranega pred-šolskega varstva v Ljubljani in občtni Ljubljana Center v preteklem obdobju je pripomogla, da je na obmoCju občine Ljubljana Center vključenih v vzgajnovarstvene zarode v letu 1975 63^ odst. predšolskih otrok.
Na območju občine deluje 6 vzgojnovarstvenih zavodov, vzgojnovarstvena enota pri podjetju za PTT promet ter enota za otroke motene v razvoju pri vzgojnem zavodu Janeza Levca, v katere je vključendh skupno 2.171 ofc rok, od tega 346 otrok do dveh let — dojenčkov.
V  tem številu so zajeti tudi otroci iz drugih Ijubijaav skih občin. število otrok iz obdine    Ljubljana Center, ki niso vključeni v VVZ, so pa potrebni varstva je 307, odMonjenih otrok pa je 290.
VVZ Prule, Stari Vodmat, KliniCnl center iri Ane Ziherl poslujejo v novdh stavbah grajenih za varstvo dojenčkov in predšolskih otrok, VVZ Poljane in VVZ dr. France Prešeren z enoto Ajdovščina pa v starejših stanovanj-akih enonadstropnih stavbah, kl so bile adaptirane za navedeno dejavnost.
Iz programa samoprlspevka je bil zgrajen v letu 1975 WZ Ane Ziherl, s čimer se je povečala kapaciteta za 150 otrok, v lefcu 1974 je bil zgrajen vrtec Klinicni cen-ter za delavce kltoičnega csntra in vzgojno varstvena enota prl podjetju za PTT promet za 40 otrok.
Vzgojna dejavnost vzgojno varstvenih zavodov se finan-cira iz sredstev, ki se združujejo od brutto osebnih do-hodkov, oskrbnino v VVZ pa plačujejo starši otrok po dogovoerjeni diferenoirani lestvioi glede na etoonom-sko zmogljivost.
Program izgradnje WZ ne poteka po predvideni dina-J miki izgradnje zaradi specdfičnih pogojev in postopkovl pridobivanja lokacij v naši občlni.
Za dosego optimalnega razvoja na področju predšolske-ga vambva in vzgoje ter za njegovo kvalitetno rast mo-ramo v naslednjem srednjeroenem obdobju:
—  zgiraditi WZ v KS Stana Ljubljana za kapaclteto 19BJ otrok, za kar so sredstva že zagotovljena                     
—  zgraditi iz progiraima samofprispevka;
1)  VVZ Poljane za kapaciteto 150 otrok
2)  WZ dr. Prance Prešeren za kapaoiteto 40 otnok za kair bomo moraU zbnati 15.500.000 ddn.                            
Z realizacijo navedenega programa bomo na območju. občine Ljubljana Center vkljudili 80 odst. predšolskih otrok v vzgojnovarstvene zavode, s ftimer bomo dosegli optimalno števdlo zajetih obrok v obldko organlziranega družbenega varstva.
V  naslednjem srednjerodnem obdobju si moramo pniaa-devati m bolje načrtovati ter bogatlti vzgojno vsebino dela v smeri socialistidno humanističnega,    estet&kega, inteletetuakiega in telesnega razroja otrok. To bomo do-segli z zagotovitvijo u&treanega števiaa iK.posobljenega kadra po programu  potreb  po  strokavnem kadru  in njihovemu izobrazevanju. Vsa dmga prizadevanja za
pravo vsebino vzgojno izobraževatoega procesa pa je potrebno zagotoviti preik strokomlh služb in zavo-dov ter uresničevanje teh nalog spremljati.
Na podlagi enotnih krlterijev zagotoviti vzgojno varstve-ni dejavnosti ustrezna finanfina sredstva po večji stop-nji kot v letu 1975, kar moramo doseči z družbenimi do-govoni in samoupravnimi sporazumi ter zagotoviti sprotno izenačevanje pogojev gospodarjenja v vzgojno varstvenib. zavodih. glede gibanja materialnih stroškov, osebnih prejemkov in drugih stroSkov poslovanja.
3. 3. Kultura.
V občini Ljubljana Center so koncentrirane pomembne kutame ustanove z najiazličnejšdmi obfflkami teutanie dejaveosti od ustvarjanja, posredovanja, do varstva kul-tiirnih vrednot (gledališča, fcnjiižnice, fiiharmonija, mu-¦seji in galerije, arhivi, zavodi za spomemdšfeo varstvo, za-ložbe, kinematografi, radio in televiBiija, amaterska društva).
Gledališke hiše so imele leta 1974 v Ljubljani 664 pred-stav ter 238.000 obiskovalcev. Opera in balet SNG 157 predstau in 85.000 obiskovalcev. Slovenska filharmonija 66 koncertov in 37.000 obiskovalcev. V Narodni galeriji ter v različndii prostorih Moderne galerije ter Mestne galerije je bilo 52 razstav, ki si jih je .ogledalo 219.000 obiskovalcev. V 11 muzejih v Ljubljani je bilo 183.000 ¦Obiskovalcev. šest kinematografov Kinematografskega podjetja Ljublijana (tnije so v občini Cebter) je imelo 7173 predstav, ki si jih je ogledalo 2,094.000 obiskoval-cev. Kinoteka in kinematograf v Križankah sta imela skupaj 1385 predstav in 122.000 obiskovalcev. Delavska knjižnica ima 6910 članov, ki so si izposodili 170.143 zvezdtov, Mestna ljudska knjižnica ima 11.325 članov in izposoja 232.004 enot gradiva. Pionirska knjižnica ima 3.912 članov ter izposojo 153.185 enot gradiva. Obenem je za otroke organizirala 138 pravljičnih ur in vrsto raz-. stav. Slovenska kniižuica ima 677 članov in 26.050 eaot gradiva izposoje. Amaterske dejavnosti so s svojimi skupinami priredile v občini 68 nastopov. Nastopov iz-ven občine je bilo več.
Za pokrivanje programov kulturnih dejavnosti združu-jejo delovni ljudje in občani v Ljubljani v letu 1975 118,737.000 din, od tega v občini Ljubljana Oenter 18^15.000 din.
Konkretne naioge v prihodnjein srednjeročmem obdobju bodo morale biti usmerjene v večanje števila porabni-kov kuilturndh dobrin dn y zagotavljanje finančmh sred-stev za pokrivanje verificiranih programov kultumih dejavnosti, ki so vključene tudi v srednjeročni plan me-sta Ljubljane.
Ob predvideni dinamiM rasti družbenega prodzvoda se delež za skupno porabo ne bo smel zmanjševati, prav tako pa tudi v notranji strukturi skupne porabe delež kulturnih dejavnosti ne sme biti manjši.
V prihodnjem obdobju bo potrebno rešiti    predvsem
dve ključni vprašanji:
1. funkcionalno združevanje sredstev v celotni SR Slo-
veniji za dejavnosti republiškeda pomena in
8. investicije v kulturi, ki zanje vir iz GD ne zadošča, pa
tudi ni povsem ustrezen.
Investicijske naložbe, ki so prioritetno določene pa ne .. še do kraja finanftno ovrednotene, so zlasti:
—  sanacija SNG Opere v letu 1975-76,
—  usposobitev in adaptacija prostorov za potrebe Lut-kovnega gledališča,
—  dokončanje izgradnje dvoran na Trgu revolucije,
—  Likovni center.
3. 4. Telesna kultura
V  razdobju 1976 — 1980 moramo zastaviti vse napore, da upravičimo zaupanje družbe, ki je dala telesni kul-turi status organizirane aktivnosti posebnega družbene-ga poinena.         •                                                              
Število športnih objektov v občini Ljubljana Center jo tako minimalno, da ne glede na teritorialno majhnost občme in tudd na morebitno   še   močnejše   upadanje prebivalstva, ne zadostuje niti za najnujnejšo športno -rekreacijo.                                                                        '
V  mestu Ljubljana je 324 športnih objektov s skupno koristno ppvršino 460.000 kvadratndh metrov. Od tega je v naši občini 67 športnih objektov s 23.500 kvadratnimi metri koristne vadbene površine. Vsi objekti namenjeni za telesnokulturno in športno rekreacijsko dejavnost so 100 odst. izkoriščend s 33 društvi in klubi z 19.000 čla^ ni in šolami, ki nimajo lastnih športnih objektov.
Temeljno nalogo telesne kulture zajema množičnost, ki bo v srednjeročnem in letnih programih posebna nalo-ga delovnih arganizacij, šolskiii športnih diroštev, kirap jevnih skupnosti, TVD Partizana in osnovnih telesno-kulturnih organizacij:
—  vzpodbujali  bomo  prograrnirano  vadbo in  športno rekreaeijo v delovnih kolektivih in pri tem nudili stro-kovno pomoč,
—  nadaljevali bomo TRIM akcije in jih popestrili z no-vimi športnimi panogami ter oblikami športne rekreaci-je,
—  skrbeli bomo, de bo v srednjeročnem razdobju po stail TVD Partizan iniciator športne rekreacije v krajev-nih skupnostih,
—  usfcanovili bomo komisije za rekreacijjo v vseh lora-jevnih steupnastih iin TOZD,
—  nadaljevali bomo že začeto delo v šolskih &partinib. društvih 4n še   posebno    pozomost   posvetiM   vodenju življenja in dela v društvih, ki naj bi postala še bolj kot doslej, šola samoupravljanja,
—  poskrbeli bomo za strokovno usposabljahje organi-zatorjev  Sportne  rekreacije  v  krajevnih     skupnostih, TOZD in šolskih športnih društvih,
—  poiskali bomo, skupaj s TOZD in krajevnimi skup-nostmi, možnosti za usposobitev površin za športno re-kreacijske namene  na njihovem področju,
—  sodelovali bomo s TOZD in krajevnimi skupnostmi, da bodo v svojih programih prikazale tudi programe razvoja športne; rekreacije na svojem območju.
Podatek, da pride na občana v naši oboini le 0,60 kvad-ratnega metra športno koristnih površin zgovorno pri-5a, da je nujno potrebno zgraditi nove površine, saj smo na zadnjem mestu v republiki. V ta namen pred-videvamo naslednja investicijska sredstva v višinl 37.000.000 din za:
—  rekreacijski center v Tivoliju
—  obnovo že obstoječih pokritih površin
—  obnovo žg obstoječih odprtih površin
Sedanja stopnja ne pokriva predvidenih investicij, ker je x njo zagotovljena le redna dejavnost za imresti. cije in razširjeno dejavnost bodo potrebna večja sred-stva.
3. 5. Zdravstvo
Usmeritev zdravstvenega varstva prebivalstva od leta 1976 — 80 moca ishajati iz temeljnih izhodišfi bodočega razvoja občin na abmodju regionalne zdrav-stvene slcupnosti. Zdrav»tvend razvoj v ob&ni, me-stu, regiji in republiki bo moral biti vzjporeden.
Na osnovi zdiruževanja in razporejanja sredstev bo po-trebno najprej zagotoviti skladnost razvoja zdravstve-nega varstva v regiji, predvsem pa bo potrebno realizi-rati družbeno varificirane obveznosti za dograditev Kli-ničnega centra, Onkološkega inštituta ter Medicinske fakultete.
Za območje občlne opravlja Zdravstveni dom — enota Center vso osnovno zdravstveno varstvo, ki zajema: varstvo predšolskih otrok, varstvo šolskih otrok in mla-dine, varstvo odrasddh v sptošnih ambulanitah, varstivo v enoti pneumoftiziolo&ke službe, žobozdravstveno var-stvo za vse prebivalce, varstvo žena, dejavnost patro-nažnih sester, babic in negovalk, varstvo borcev, vseh vzporednih dejavnosti v Laboratorijih, fizioterapiji in dr. Odliv prebivalcev po podatkih demografske statistike ni-naa bistvenega vpliva na delo in organizacijo zdravstve-ne službe v občini. Bistveno obremenitev predstavlja dnevna migracija delavcev in veliko število prebivalcev iz drugih občin, ki iščejo zdravniško pomoč v dispan-zerjih, predvsem v otroškem in ginekološkem, ki so spe-cialistične ustanove za mesto in okolico. V splo&nih ambulantah je preko 15 odst, v obratnih ambulantah pa preko 45 odst. varovancev iz drugih občin.
Širok obseg dela zavirajo veliki pritiski v ordinacijah, ki so postale prostorsko in kadrovsko pretesne.
Odpiranje novih ambulant za člane delovnih kolektivov (zdaj jih je 8) in borcev NOV (1 dispan.) so pomembni premikd za dvig strokovne obravnave bolnikov.
Ob le zaznavnem povečanju zdravnikovih obiskov bolni-ka na domu je vedno več zajetih družin po patronažni službi ter prav tako večje število obiskanih družin. Obi-ske opravlja na domu tudi medicinska sestra in sestra za nego bolnika na domu, kar je v občutnem pbrastu. Strežniška služba je od 1. 1972 priključena patronažni službi Zdravstvenega doma. To delo opravlja šest strež-nic. Poferebe prebivalsfeva po tej službii so vedno večje.
Ob celotni teamski obravnavi bolnika na domu, je pot-rebno omeniti tuda dobro se razvijajoče delo na področ-ju fizaoterapije.                                                 \
Vse te dejavnosti so zelo pomembne, kar vplivajo na to, da se zadrži bolnika v domačem okolju oz. je prej od-puščen iz bolnice.
Zdravsbveno varstvo starejših občanov se je izvajalo na bolndkovem domu in v Domu upokojencev Tabor — Poljane, kjer je to zelo dobro urejeno.
Potrebe po EKG diagnostiki so vsak dan večje, ven-daT pomanjkanje delovnth prostorov onemogoča stro-kovrai in organiizacijski raarvoj te diagnostike.
Opremljenost in urejenost ambulant je iz leta v leto slabša. Amortizacijska sredstva so minimalna in ne za-doščajo za redno obnovo prdbora in sredstev.
V  občini izstopa problematika delovnih prostorov, ki so po  različnih  delih  občine.  Razbita dejavnost osnovne zdravstvene službe po všem območju občine ni racio-nalha in budi ne dovolj uspešna pri poslovanju.
Prostorski problemi so prisotni v vseh dejavnostih.
V  obdobju 1976 — 80 bo potrebno zagotoviti sredstva za izgradnjo  novega zdravstvenega   doma   v   občini   Cen-ter. Nove prostorske kapacitete bodo omogočile okre-pitev zdravstvenih kadrov predvsem v  službi splošne medlcine, medičine dela pri varstvu delavcev, na pod-ročju zdravstvenega varstva borcev NOV, v dispanzerju za šolsko mladino in žerske ter v zobozdravstvu odras-lih.
Še naprej bo potrebno pospeševati preventivno zdrav-stveno varstvo predšolskih, šolskih otrok ter starejših občanov in razvijati dispanzersko dejavnost.
Raavijati bo potrebno osnovno zdravstveno službo, jo modernizirati in omogočati zdravndkom specialistom splošne prakse tudi zdravljenje na domu v primerih, kjer bi bilo to mogoče. S specializacijo zdravnikov splošne medicine, ki bi bili oz. so nsposobljeni op-raviti večji obsega dela, kot ga opravi specialist, bi omejili nepotrebne preglede in pritiskanje na specialis-tične ambiuilainte in s tem bi se tudi storajšaJa čakalna doba pri zdravnikih specdalistih. •
Pomemben faktor boljše organizaoije dela je tudi ši-roko funkcionalno povezovanje med osnovno, speciali-stično in bolniško službo ter ustrezna delitev dela. Tu-di to bi pripomoglo k skrajševanju čakalne dobe in ra-cionalizaciji znotraj zdr. služb.
Prizadrevatd se bo treba za skrajšanje čakalne dobe v zobozdravstvu odraslih.
Izpolnjevati bo pptrebno vsestransko zdravstveno var-stvo delavoev na delovnem mestu ter aiktivu populacije nasploh. Ob tem pa tudi obravnavati ter načrtovati re-ševanje problematike izostankov od dela zaradi bodez-ni ob sodelovanju samoupravne delovske kontrole zdrav. skupnosti in delovnih organizacij v občini. Ugotovljeno 1 je naroreč, da je porasted odstotek bolniškega staleža v breme OZD, kar ni običajno glede na strukturo gospo-darstva.
V   letu 1974   se   je povečalo  število  deiovnih   dni  za-radi nege družinskega člana. Ker gre to predvsem za nego bolnih otrok naj bi Skupnost zdravstvenega var-stva skujpaj z Skupnostjo obroškega  varstva  poiskala tnožnosti  za organizacijo bolniSkib. oddelkov  pri VVZ za lažje obolele otroke.
Potrebno bo izboljšati in posodobiti organlzacijo dela znotraj zdravstvene službe.
Ker se kažejo v občini vse večje potrebe po strežniški sliožbi, ki je priključena patronažni, jo bo potrebno kadrovsko okrepiti.                                                          '
Zaradi pomanjikanja srednjega medacinskega kadra, kar predstavlja velik probletn, bo potrebno zagotovi-ti tako štipeniddjsko poJitiko, ki bo dajala prednost deficitamemu področju, v smislu pokrivanja kadrovskih potreb v zdravstvu.
l                                                     ,
3. 6. Sočialno skrbstvo
Dejavnost socialnega skrbstva v občini vključuje vrsto preventivniili in kuTativMih ukrepov, kdjih je včasih tež-ko razmejevati.
Podrodja dela so: varstvo o*roik in družine ter varstvo odraslih in starejših občanov.
Izvajalci na področju socialnega skrbstva pa so: Center za socialno delo, Dom upokojencev Center Tabor — Poljane, dei Sprejemnega cesntra in h\Hnanitarne orga-nizacije.
V  občind izštopa problematlka starejšega prebivalstva, saj je nad 65 let starih ljudi kar 17 odstotkov.
Mladoletno prestopniStvo v občini ne narašča, spremi-nja pa se vrsta in teža kaznivih dejan.j ter starostna struktura, saj je vedno več storilcev kaznivlh dejanj tned stare,išimi mladoletnikl In mlajšimi polnoletniki.
V   občini  je  razvito  rejniStvo kot  oblika socialne za-ščite v prlmerilh, fco staaiši zaradi nerešenega stanovanj-
skega problema ne morejo imeti otrok pri sebi in v primerih, ko jih niso sposobni vzgajati. Praksa je poka-zala, da je rejništvo tudl dobra oblika zaščite tn vzgoje mladolefcnih prestopnikov in duševno manj razvitih otrok in mladostnikov.
Zelo delikatno m specifično je področje neurejenih dru-žinskih odnosov kot posledica neurejenih odnosov med starši, odnosov staršev do otrok in obratno, vzgojne problematike otrok, stanovanjskih problemov, alkoho-lizma in ekonomske ogroženosti.
Na območju občine uspešno delujejo trtije klubd zdrav-Ijenih alkoholikov, ki pokrivajo potrebe.
Delo strokovnih služb Centra za socialno delo je otež-kočeno, ker nima ustreznih prostorov.
Potrebe socialnega skrbstva v ob6fcni se pokrivajo so-lidamo, ker stopnja ne zadošča
Iz starostne 'Strukture prebivalstva izhaja potreba po organizirani pomoči na domu, vključevanju občanov y Dom upokojencev, urejanje družbeno denarnih pomoči. Kapacitete Doma upokojencev v občini zaenkrat zado-voljujejo potrebe. Razvijati pa bo potrebno Dom upo-kojencev kot center za pokrivanje določenih potreb starejšega prebivalstva, ki ne živi v lastnih stanovanjih in nuditi popolno oskrbo starejgim ljudem, organizdrati strežniško negovalsko službo za starejše ljudi na njiho-vih domovih, omogočiti jim klubsko-okupacijsko življe-nje. Kaže se tudi potreba po arganiairaoju pripravljarija ustrezne prehrane za upokojence in enkrat dnevno dp-stavo na domove.
Starostna struktura storileev kaznivih dejanj kaže na nujnost uvajanja ustre^aiih šolskih svetovalnih služb tudi v šolah II. stopnje. V osnovnih šolah je to že dokaj dobro urejeno.
Na področju rejništva Je nadaljevati z izobraževalnimi -seminarji in urejanjem poklicnega statusa rejnic.
Zavzemati se za ustanovitev 1 predzakonske in zaikonske posvefcovaLnice (kot že predvideva osnutek zatoona o dru-žinskih razmerjih).
Klubom zdravlfenih alkoholikav zagotoviti nemoteno delovanje.
Centru za socialno delo preskrbeti ustreane delovne prostore.
Občanom, ki nimajo lastndh sredstev za preživljanje oziroma so ta minimalna, bo potrebno s pomočjo vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči zagotoviti so-cialno varnost.
Vse oblike preventivnega delovanja v občini na področ-ju socialnega skrbstva še naprej razvijati v krajevnih skupnostih, ki bodo morale v svojih programih opre-deliti tudi to obliko dela.
V bodoče bo vprašanje pokrivanja in razvoja možno reševati z več.jo prispevno stopnjo.
i. Osnovne značilnosti sedanjega stanja in usmerltev prostorskega razvoja občine v obdobju 1976—1980
4.1. Urbanizacija in prostorsko urejanje:
Izhajajoč iz generalnega urbanističnega plana Ljublja-ne, ki je bil sprejet že leta 1966, lahko opredelimo pod-ročje občine Ljubljana Center na dve območji in sicer na območje, kjer je predvidena strogo poslovna gradnja In območje, kjer je predvidena stanovanjska zazidava. Ta opredelitev izhaja lz dejstva, da je Ljubljana repub-
lištei ceoter tako poldtični kot poslovni in je pogojena tudi z geografsko lego mesta.
Občina Ijubljana Center praktično nima praanih zazid-Ijhrih povTšin tako, da je urbanizacija in s tem nova poslovna in stanovanjska Izgradnja, vezana na rušenje starih objektov. Oboina Center pa ima to prednost, da je sorazmerno dobro opremljena z objekti kolektivna in individualne komtmalne potrošnje.
I2ivajanje generalnega urbanlstičnega plana je v pret^k-losti na območju obdlne Lijubljana Center omogodilo reallzacijo potrjenih zazidalnih nadrtov za posamenine zazidalne otoke. Grajeni so bili prvenstveno poslovni in stanovanjsko-poslovni objekti, kot na Trgu revoluoije, Rimski cesti, Gregorčičevi ulici, Gradiš&u, Miklošičevi cesti, Moša Pijadejevi cesti, Titovi cesti, Dalmatinovl ulici, Poljanski cesti in na območju Kliničnega centra. Poleg novih gradenj so bile na območju občine izwršene večje rekonstmkciie v stanovanjsko-poslo-vnili zgrad-bah.       ,
Po GUP in na osnovl sprejetih zazidalnih načrtov pred-videvamo poslovno in pogojno stanovanjsko izgradnjo predvsem na območju krajevne skupnosti Kolodvor, Ajdov&čina, del Gradišfta, del Tabora, medtem ko je področje starega mestnega jedra, ki pokriva krajevno skupnost Staro Ljubljano, predvideno za avitalizacijo. Območja krajevnih skupnosti Stari Vodmat, Prule in Poljane so predvidena za stanovanjsko izgradnjo. Urba-nistično je ta stanovanjska izgradnja nekoliko bolj zgoščena kot na obrobnih delih mesta z manj zeleniml površinami, rekreacijskimi objekti in v splošnem z več etažnimi objekti.
Na razmejitev med stanovanjsko in poslovno izgradnjo v prej opisanih širokih okvirjih ima svoj vpliv tudi cena stavbnega zemljišča, ki je v občini Ljubljana Center višja in pada proti obrobju mesta.
Na podlagi navedenega bomo v srednjeročnem obdobju pri prostorskem urejanju dali prioriteto naslednjim nalogam:
Glede na zbrane kriterije in vrednotenja posameznih predelov razvoja občine Ljubljana Center so doloCene prednosti za izgradhjo stanovanj, proizvodne dejavno-sti, osnovne preskrbe, prometa in ostale prostorske opreme in to: poslovni center »Bavarski dvor«, ki obse. ga območje med Dvoržakovo ulico — Titovo cesto — Prešernovo cesto in Vošnjakovo uhco tn »PlošCad Bo-risa Kraigherja«, ki obsega območje med Daknafetoovo ulico Miklošičevo ce&to — Prešernovim brgom — «2o-E>ovo ulico in Titovo cesto; dograditev RTV centra na Moša Pijadejevi cesti in isti ulici dograditev poslovnega objekta republiške skupnosti za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje; nadaljnja izgradnja kliničnega ceotra Ln zdravstvenega doma, gradnja stanovanj za usmerje-jio gradnjo na stanovanjski soseski ob Povšetovi ulioi in gradnja stanovanj v Starem Vodmatu in Poljanah; nadaljnji razvoj univerze ob Aškerčevi cesti in Gorupovi nlici. Predvidena je rekonstrukcija Njegoševe ceste ter Poljanske ceste, kakor tudi obnova ljubljanskega gradu. Vse zgoraj predvidene gradnje zahtevajo specifično opredelitev etapnega razvoja v okviru posebne študije.
4. 2. Okolje
CJrejanje varstva narave je v obdini Ljubljana Center zaradi koncentracije vseh virov onesnaževanja naloga, ki zahteva prioritetno reševanje. Inddvidualna kurišča s slabim izkoristkom goriv (kurilno olje) nadalje pro-tnet in industrija, povzročajo na območju obdine Ljub- Ijana Center v času intenaivnega kurjenja in ob promet-nih konicah že življenjsko nevamo onesnaževanje zraka. Onesnaževanje presega dovoljeno mero onesnaževanja z dimom in prahom. Kritično slanje zahteva sistem&ko in dolgorodno reševanje te problematike,
Orgamzacije združenega dela in drugi dejavnifci bodo tnorali sodelovati pri uresničevanju programa za izbolj-šanje onesnaženosti voda, tal in ozračja z ustreznimi vlaganji za varstvo narave.
Temeljna izhodišča za varovanje okolja so:
—> storfbeti za smotmo gospodairjemije z naravmiinii viri, zflasti za zemljo, vodo in zrak;
—  proizvajalci imajo dolžnost in skrb in to predvsem v prometu, trgovimi in industriji, da izbirajo tako tehno-logijo, ki ne bo ogrožala okolja. V prometu pa je po-trebno posvetiti posebno skrb izboru in uporabi goriv ter upoštevati ukrepe za preprečevanje hrupa;
—  nadaljevati moramo s postopno topUfikacijo objek-t<>v'iz centralnih toplotnlh virov in pristopiti k ukinja-nju individuataih kurišč- na celotnem obmoSju obiAne Center;'
— skrb za kultumo podobo okolja;
— urejanje zefenih površtn.
4. 3. Komunailno gospodarstvo
KarmHiaflini dejavnosti, kd jo delimo na individuatoo in koletotdiviio potrošnjo, bomo posvetiM v srednjeročmeim progtramu vefflko pozornost in ji dali vidnejše mestb v njenem razvoju. V ta namen je niujrao potrebno, da čimiprej formiiTamo samoupravno karrMnalno sfcuipnost občine Ljubljana Oerater, katere naloga bo usfclajevanje vseh potreb poitrošndkov z izvajalci komiuinalnega gjo-spodarstva.
. Na območju občdne Ljuibljana Center je oestno ornirež-jc z ozirom na cenitratoi mestnp. značaj ter vlogo, ki jo je imela občina v preteklosti, sorazmenno izpostaiv-ljeno, venidar, z o^rom na prometne zveze, M jdh j€
. pogojevai v preteifclosti še nerazvitl potniški in avto busni proanet za današnje pabrebe že dotrajano aM pa na posameznih podrodjiih nepropustno.
Zaradi naglega razvoja motomega potniškega in tovor-nega prometa obstoječa občinska mreža v izmeri 723.861 kv. m zaradd močnih promebniih obremenitev in frek-venc inočno propada.
V  preteklem obdobju je bila posvečena posebna skrb cestnemu omtreaju,  saj  je bilo zgrajenih 6700 fcv. m asfaltiranih cestišč na cestah in 12.500 kv. m asfaltnih površin uilic. Poleg tega je bllo asfaltiranih 3900 kv. m pločndikotv. Uirejendh je bilo več javnih parkinišč.
V  zvezi s posebno gostim prometom alasti y središču občine Ljubljana Center so bili podvizeiti razni ufcrepn za  isJboilijšaiije pro.m©ta,  ki  pa niso  Irneli  zaželenega uspeha.
Zaradi navedenega bo potrebno pnistopiti k reševanju prometa za cedotmo podroeije mesta. Tudi izvedba pod-hoda na Ajdovščaei bo šele zafietek uirejainija prometa na območju občine Ljuibljana Center.
V  srediijeročnem obdobju 1976 do 1980 bo potrebno na obmofiju občine Ljubljana Center s področja cestnega omrežja in prometa predvsem:
—  vradrževanje ter modomlzaclja cest in pločnilkov;
—  večje rekoiistnikoije oest tn pločnikov. Pri tem bo zlastd potrebno makadamska cestišCa asfaltirati, saj jiih imamo na podtročju oibčkie Se 94.654 fev. m;
—  ©tapna izgradnja prtmannh mestndh cest;
— uireditev javnega cestnega prometa.
V  skiladu z 10-letnim progiramom lzgradnje cest bomo v sredmjeročnem obdobju 1976—1980 skupaj z ostalimi ljubJijansktan obfiinaimi to skupščino mesta Ljub-ljane pri-čeli z gradojo obroane ceste ta TOkoinstiruiraM glavne mestne oeste kot:
—  rekonstrukcija KarlovSkega mostu skupaj s cestiščj v odselkiu od Orlove ulice na območju dbčine Ljuibljana Vič Eudndk do kxiži&6a. Karlovške ceste s priTOzom;
—  rekonstrukcija in modenUzaclJa PreSemove oeste na odsetou od krdžišča Delavski dom do Ikrižišea na Trgu mladinslkiih delovniih brigad;
—  semaforizacija   PreSernove  ceste  to   rekonstrukclja križišč na Trgu mladinskiih dolovnih brigad in pred De-lavskdm domom;
—  jagradraja podhoda na Canikanjevl cesM proti Tivaliiju;
—  iEgradoja podhoda na Bavanskem divoru;
—  ureditev večjih površta, namenjenih lzkl|učno pež-cem in kolesarskemu pronletu.
Zasebnd avtomabHstei promot pavziro6a prometne za-stoje v prometmh konioah, zato je nujna preusmeritev na javni cestai prevoz in ureddtev cedotoega prometjpega režima.
Vodovodno omrežje na podroftju občine tvori del omrež ja celotaega mestnega podrodja. Mestni vodovod Ljub-ljana ima že od teta 1969 potrjen razvojni program, fci obrairoava razvoj omrežja, nova ftrpališča in možnosfci za izjkoriščanje novih vodndii virov. Gtovna ishodiš&i pri srednjeročnem programu za mestni vodovod so:
—  vodne zaloge na Ijubdjansteem polju se neprestano amanjšujejo, zato je potrebno poiskatd dodatne vodne vire na Sorškem poiju;
—  za zagotovltev redne preskrbe z vodo je potrebno čimpreij začeti z bogatenjem podtainice, gradojo ncwih vodnjakov in reikonstrukcijo obstoječih tako, da bodo obstoječe vodanne lahiko otomtovale s polno zmogJji-vosfcjo.
Kanalizaoigsfco omrežje na področju oboiiie Ljubljana Center je del celotnega kanalizacijskega omrežja mesta Ljubljane. Na obravnavanem področju je deficit kanal-ske mTeže mnogo manjši kot na ostalih predeloh mesta Ljubljane. Stanje kanalske mreže je sicer dotrajano in ne zadostuje novtm pretokom. Zato bo potrebno pri-stopiti k izgradnrjd novdh zbiralnikov ob bregoviii Ljub-ljanice ter izgradnje dobrih kanalov mešanega in lo-čenega sistema.
Mreža javne razsvetljave je na področju občine Ljub-ljana Center zrakoivodna, obešana na fasade Ggradb. Z oziirom na vse ve6je potrebe čisfega prostora in vse večje tehničme' ter vamostne zahteve za elektro nape-ljave bomo postopno prešli na vgirajevanje kablov v podzemne kanale in ojačali obstoječo mrežo jaivne raz-svefcljave.
Glede na neugodne kltnatslke pogoje in moono onesna-žeinje zraka v Ljubljani bo moral poleg taplovodnega ogrevanija postati plin eden glavnili viTov toplotne energije.
V  srednjeroonem obdobju bo zagotovljena:
—  celotna aM delna osifcrba s plinom na področju ob-oine Ljubljana Center, kjer tega še ni;
—  obnovljeno in rekonstnuirano bo postopama zasta-relo plinsko armrežije na posameznih predelih občain©. Pxd raavoju gospodarstva taia PTT pomembno vlogo. Poudarek razvoja PTT prometa je predvsem na ioten-zivra izgradniji telefonskih kapacitet, katerih ponudba je že  vsa   leta v  precejšnjem  neskladju  s  povpraše-vanjem.
V   nasledmaih letiii se predvideva dokaj totenziTOia iz-gradnja novih telefanskih priiklijučkofv. V našd občlni Je predivldeino 4.000 novih pnik]ju6koY.
Na področju vzdrževanja jaimali zedenih površ&n občto-skega pomena nastajajo problemi, kl so značilni za vso kamunakio dejavnost. Velok del zelenih površan še vedno upravljajo posamesne detovme organiizacAje, usta-oove iin občanf sami.
Javnih zetenih povnršin, ki so v upravijaniju občine Ljubljana Center, je skupno 100.000 kv. m. Od tega odpade na sprehajatae poti im ploščadi približno 1/3, ostalo so čiste zelene površine, t. j. ttrate z gimovjem, žive meje in drevje.
Za osdcrbo javnih zeleniih površtn Je potrebno oblikovata normaftive z upoštevanjem boljšega uirejanja teh  po-
vršin.
Sprejeti je potTebno nove. predpise o kategorizaciji ze-lendh površin tn z njdmi vzpostaviti realne pogoje za neovirano delo na tem področju ter določiti, kdo je dolžan vadrževati zelenice pred stanovanjskimi bldki.
i. 4. Stanavanjstoo gospodanscTO
V  zadnjdii dveh letih je naSa draižba posvetila posebno pozornost zaostali stanovanjsiki izgradnji. V preteklem večletnem   obdobju   je  zlasta  pomembno   leto   1974,  v katerem je nastala reforma stanovanjiskega gospodar-stva. V občini je bdla 17. 10. 1974 komistituirana samo upravna stanovanjska sfcupnost, ki je s tem tudi pre-vzela  tunkcije  nosilca izvajanja  politike  startovanjske izgradnje, ki je začrtana zlasta v Resoluciji o nadaljnjem rawoju stanovanjskega gospodarstva v SRS ter drugih predpisdh.
V  dosedanjem srednjerofinem obdobju Je bUo na pod-ročju stanovanjskega gospodarstva narejeno relativno malo. Ugotavljamo, da je bilo  do leta 1972 zgrajenih
' v našd občini le 299 stanovanjskih enot.- V letih 1976/77 se bo nadaljevala še izgradnja ostaldih 149 stanovanjskih enot, kii, so že v gradnji.
Obstoječi star stanovanjskl lond zaradi politake stana-rin in neurejenega ftnanciranja spoineniške zaščite ved-no bolj propada. Dotrajanost starlh gfanovanj, zlastd tastih, kl so bila zgrajena v preteklem stoletju je toliik-šna, da so v sanitamo-tehničnem oziru razmere ne-vzdržne, v mnogih zgradbah pa je prebivanije žoivljeinjj-9ko nevamo.
Na osnovi ra^>oložljivih zemljišč in njaiove iicrbani-stdfine obdelave bl bila možna ¦ stanovanjstka gTadnja v naši občini na naslednjih zazidalnih otokih:
1.  CS-1 Vodmat, ki obsega območje Grablovičeve ulice — Potrčeve — Potočnikove in Sketove,
2.  CS^, ki obsega območje Grablovieeve ullce — Pov-šetove in Ljubljajnice,
3.  CS-2 Bog, obmo^je Trubarjev« — Roamanove in Illr-sike uMce.
4.  CS-3 šesta roštea stolpnlca, obmofije Hudoverndkove UKce.
Na naštetih otdkiih se predvideva lzgradnaa oa. 1.700 stanovanjskih enot.
Ob Boškdh stolpnlcah Je zernljiSCe že komunalno oprem-Ijeno in bi se lahiko v relattrao kiratikem času pridelo a stanovanjsko gradnjo. Na drugih loikaoijah so potreb-ne manjše priprave zemljišč, razen na otoku CS-6, kjer j« potrebno preseliti vojaško enoto, kar pa setfeda ¦sahteva šdrši poseg. Ostali zazidalnl otokl nlso še popol-noma komunalno opremljeni, ker rii na razpolago po-trebnih finančnih sredstev. Samoupravoa stanovanjska
skupnost občiiie se mora taOcoj vitaljučitl v pripravljadina dela in doseči možnost graditive na predvadeinih lo-kacajah.                                                                           
Pri uresnioevandu stanovanijsike graditve moramo upo-števatd še naslednje:
—  revitalizacija mesta v obfidni mora biti sestavni del srednjeročnega   programa   stanovazijske   izgradnje,   ta mora poleg  svoje osnovne  funkcije  zagotavljati  tudi spreminjanje stmkture prebivalstva v starih delih me-   ' sta. Zato bi revitalizacija. morala dobiti status novo-gradnje;
—  reševanje problematike samsMh stanovanj mora do-biti prioritetno mesto v srednjerodnem pTogramu sta-novanjske  izgradnje. Z jzgradnjo samsikih domov bo mogoče omiliti stanovanjsko stisko, preprečevati Izko-riščanje  delavcev,  ki  stanujejo  kot  podnajemndfei  in približati  stamovanje  delovnemiu  mestu;
—  v   srednjerodnem   obdobju   je   potrebno   uvedijavitt stroškovno stanarino kot glavni vir sredstev za gospo-darjenje s sikladom stanovanjskih hiš ter uvesti sistetm diferenciraimh   stananiin   glede   na   družiinske   dohodke, kategarijo stanovanj, veliikosit itd;
—  samoupravno organiiHirati in utrditi bišne svete in zbore   stanovalcev,   da   bo   zagotovljeno   raoionalnejše vzdrževanje obstoječega stanovanjsk^a fonda.
Srednjeročni program stanovanijske izgradnje mora predstavljati osnovo za združevanje sredstev za grad-njo stanovanj v planskem obdobju. Zagotoviti povezavo samoupravne stanovanjske • steupnosti z ostaliini samo-upravniml tnteresnimi skupnostini v občini, kot z me-stom ter ostalimi dejajvniki v stanovanjsiki izgradnji. Predvsem pa motra biti zagotovljen vpliv delovnah Ijoidi preko zborov delegacij v lcrajevnih skupnostih in TOZD.
5. Temeljna izhodišča za sestavo srednjeročnih progra-mov razvoja krajevnih skupnosti
Ustavno preobUkovanje krajevnnli skupnostd sodi v splet celovite dTTižbene aktsrmosti, katere smoter je, omogoditi delovnim Ijudem in občanoin čimbolj nepo-sredno organizirano samoupravno odločanje o njlhovih skupnah potrebah in interesdh ter njihovem uiresni-čevanju.
Ustavno osnovo je dobilo tudi programiranje razvoja krajevnaih skupnosti, kot pomembna prvina nove vloge in nalog krajevnih skupnosti. Ceprav ustavna preobrazba 3 fcrajevnlh stoupnosti v našd občini globoko posega •» spremembo družbenoekonomskili odnosov, je ta proces lažji, kot bi sicer bil, ker je bila njihova naravnanost že pred ustavnimd spremembami usmerjena v samo-upravno orgaisi^Tanost in vlogo. Povsem nov pomen in vlogo ima za krajevne skupnosti nov sistem progra-miranja. Dosedanji programi lcrajevnih skupnosti^ so namreč btili skupek želja, ki so ga krajand potrjevali, ne da bi z njimi bili temeljiteje predhodno seznanjeni.
Novi programi krajevnih slcuipnosti morajo rasti iz r^-ničnih neposrednih potreb ta interesov delovnih Ijudi tn občanov v krajevnd steupitKSti. V srednjeročnih pro-gramih krajevnih skupnosti je treba zagotoviti njihovo celovltost — usklajenost dljev, potreb in Jnožnostd, kai pameni ob skuipno opredeljendh nalogah tudi načdne njihovega uresničevanja in ftaancifanja. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje mora bitl temeljna oblika povezovanja in usklajevanja interesov, pri čemer se morajo krajevne skupnosti povezati in sodelovatd z vsemi družbenimi dejavniika v krajevnj skupnosti in tudi izven nje. Zato morajo krajami obla-kova« in preverjati programe svojih krajevnih skup. nosti ne le na svojih aborih, ampak tudi v temeljnih
organdaacijah združenega dela ob os*varjalnd udeležbi vseh delavcev, ki z njttni sfcupaj v krajevni skupnostd uresničujejo življenjske interese. Programiranje y tera-jevni skupnasti mora bitl tuda usklajeno s pripravo programav samoupravnih interesnrth sfcupnosti, ker je to način, ki omogoča delovntm ljudem in občanom fcvo-ren vpliv na zadovoljevanje ttstih svojdh skupndh po-treb, fci jih uresničujejo preko teh skupnosti. Z zlitjem in i ustoladitvijo tako obllkovanlh programov krajevnih skuipnosti s programl TOZD In SIS bo abčinsfci srednje-ro&id program odraz družbenega interesa in reakiah možnosti razvoja.
, Področja za doloditev ciljev tn nalog programa krajevne skupnosti so vsa, kjer delovni IJudje in ob6and odločajo o   uresničevanju  svojih  skupndh   interesav  in  potreb.
Ta temeljna oporižča dela v krajevniih steupnostdh so: vzgoja in izobraževanje, otroSko varstvo, sodalno sfcrb-stvo, adravstvo, kultuma dejavnost Ijudska obramba in družbena samozaščdta, zaposlitev in sociatoo ekonoin&ka struikitura prebivalstva, razvoj gospodarskih dejavnostd, praskrbljenost z dobrinami in varstvo interesov pobroš-nikov, individualne in splošne komunalne dejavnosti za neposredno zadovoljevanje pobreb dmžin oz. gospodmj-stev, urejanje naselij in drugega prostora in prebivanje, varstvo okolja in zraka, prometna povezanost In dniga prostorska infra-struktura, upraivljanje s sredstvi v družbeni lastmini.
PosAmo pozornost Je treba v programih lcrajevnlh ' skupnosti posvetiti medsebojnim ftloveSkim in družbe-nim odrtosom. Pomemben je načrten ra/3svoj ustreasne samoupravne organizlranosti v krajevni skupnosti, ki bo omogočala delovnim Ijudem In občanom učinkovit vpliv na odločanje o skupnih dnižbenih zadevah in uve-ljavljenje krajevne sikupnosti kot družbenoekonomskega odnosa. Vzpostavitd je treba trdtio in trajno povezavo med samoupra-mimi organizmi v krajevni skupnosti in delegadjami v družbeno poMtidne skuipnosti iin skup-ščine samoupriaviiiLh interesnih skupnostl ter pogoje za njihovo delo. Zagotoviti je treba tudi pogoje za delo-vanje družbenopolitičndh organizacij, društev, hišnih svetov, zborov stanovalcev, uličnih svetov ter drugih oblik družbenega udejstvovanja krajanov, pri čemer so zelo pomembni družbeni centri, ker so nujno potrebna ¦ ma. družbenopolitično aktivnost in delovanje delegatsike-ga slstema.
Iz dosedanjih priprav srednjeročnih programov krajev-ndh skupnosti v občdnd L.jubljana Center je že mog^če povzeti nekatere prioritetne naloge, ki jih le-te želijo uresničiti v srednjeročnem obdobju:
Krajevna skupnost Ajdovščtoa:
—  dograditev osnovne Sole »Prežihovega Voranca«
—  gradnja  vzgojno-varsfcvenega  zavoda
—  dograditev  podhoda na Ajdovščdni in gradnja pod-hoda na Prešemovi cesti pri Delavskem domu
—  preureditev Puharjeve ulice v peš pot    •
—  izgradnja kareja Bavarski dvor
—  prldobitev novih prostorov in adaptacija obstoječih za družbend center.
Krajevna skupnost Gradišče:
—  usposobitev in prehod osnovne šode »Majde Vrhov-nik« na celodnevni pouk
—  v sodelovajnju z orgarazacijami združenega dela pri-dobitev novih kapacitet za varstva ca. 300 otrok
—  rasširitev in funkcionalna uredltev družbenega centra .   — prddobitev   in   ureditev   novih   zeleoih   pavršin   na
Foersterjevem in Hrovatinovem vrtu ter otroškega igrišča na zelenaci med Aškerčevo in Rimsko cesto
—  ureditev okolja Drame.
Krajevna stoupnost Kolodvor:
—  uredltev prostorov družbenega oentira
—  pridobdtev novih kapacitet otroškega varstva z adap-tacdjo stavb v kareju Komenskega ulica — Trubarjeva cesta in  v tem sklopu ureditev otroškega igrišča in zelenice
—  zgraditev novega zdravstvenega doma
—  gradnja stanovanjskega bloka, ki bi zmanjšala hiiter upad števila prebivalcev v krajevnl skupnostl
—  ureditev jawnega kopališča.
Krajevna skupnost Poljane:
—  dogradiitev in prehod osnovne šole »Toneta Tomšiča« na oelodnevni pouk
—  dokonfina ureditev Sportnega centra Poljane
—  adaptacija prostorov za telesno  vzgojno  dejavnost v gimnaziji Poljane, Domu Ivana Cankarja in Domu Anlce Cernejeve,
—  gradnja vagojno-varstvenega zavoda
—  ureditev peš poti od Ambroževega trga do vojašniicfi »Maršala Tita«
—  tegradnja kareja nasproti vojašnice »Maršala Tita«
Krajevna skupnost Prule:
—  razširitev obstoječlh otroštelh igriš« ln uredltev re-kreacijskega prostora nad Karlovško cesto
—  zagotovitev  in usposobitev  družbenih prostorov  za npoikojenoe
—  rešdtev prometne povezave PnaJ po zaprtju Prulske-a:a mostu čez Ljubljanico
—  saniranje stanovanjskih stavb na Zabjeku
—  pridobitev dodatnlh prostorov za družbeni center
Krajevna skupnost Stara Ljubljana:
—  igradnja vzgojno-varstvenega zavoda
—  ureditev kluba upokojencev
—  ureditev  javne  razsvetljave  na območju:  Galluisavo nabrežje, Gornji trg in Levstikov tsrg
—  organiziranie kra.ievne ambulante
—  ureditev trim steze na Ljubljanski grad.
Krajevna skupnost Stari Vodmat:
—  gradnja družbenega centra
—  pridobitev novih kapacitet za varstvo otrok
—  usposobitev   osnovne  Sole   »Dr.  Jožeta   Potrča«   za celodnevnd pouik
—  izgradnja novih stanovanjskih blokav po ze potrje nem zazidalnerri načrtii
—  komunalna in prometna ureditev klinidnega cenitra in medicinske fakulitete.
Krajevna skupnost Taboir:
—  prddobitev   novdh  prostorov  aa   tajništvo   krajevne skupnosti  in  preureditev sedanjih  v  družbeni  center
—  ureditev križišč, asfaltiranje nekaterth pločnikov ter zagotovitev -vadrževanja zelesnic
—  usposobltev osnovne šole »Ledina« za postopen pre-hod na cdodnevni pouk
—  izdelava uirbanistdonega načrta Tabora in postopna ureditev karejev Trubarjeva cesta — Petkovškovo na-brežje in Metelkova ulica — Kotnikova ulica
—  postopna prMjučitev zgradb  v  krajevni skupnosti na boplovodno omrežje
—  izgradnja zaprtega bazena t prostorih TVD »Parta-zan« Tabor.
6. Ljudska obramba in družbena samozaščita v obdobju 1976—1980
6. 1. Ljudska obramba
S sffednjerodniim nadrtom moramo zagotoviti in ures-- ničdti koncepit spilošne ljudske obrambe, v katerem bo
Krajevna skupnost kot temeljna samoupravna celica 1 postala nosdlec vseh obrambnih priprav na svojem ob-močju. Tudi družbeno političine in druge samoupravne organizacioe in skupnosta morajo dobiti svoje mesto in vlogo v podružbljanju in krepitvi ljudske obrambe na vseh področjib., predvsem v oboroženem delu in oi-vaJni zaščiti.
Teritorialno obrambo je treba pojmovati kot pravico in dolžnost vseh subjektov naše družbe in mora postati se-stavni del samoupravnih družbenih odnosov, obenem pa tudi vsakdanja funkcija družbenega in političnega sistema.
Zato je potrebno zagotoviti dosledno izvrševanje ob-rambnih in vojnih priprav v vseh sredinah, ki so po-membne za uspešno vodenje ljudske obrambe.
Vse teritorialne enote morajo biti kadrovsko in mpral-no politično in strokovno pripravljene za uspešno izva-janje postavljenih nalog.
Načrtno oskrbovati enote TO z orožjem in drugo opremo.
Civtlna zaščita, ki je najširša oblika organiziranega «o-delovanja občanov, delovnlh ljudi, organizacij združene-ga dela in drugih, mora omogočiti zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akci-jami ter posledicami, ki jih povzročajo druge nesreče večjega obsega. Glede na to, da pripravljenost in uspeš-nost civilne zaščite zavisi od njene organiziranosti, iz-urjenosti in opremljenosti enot in štabov ter samoza-ščite moramo:
—  povečati število prebivalstva za.ietega v enote dvilne zaščite in samozaščito,
—  zagotoviti vrhunsko usposobljenost enot in Stabcrv oivilne zažčite za izpolnjevanje nalog v primeru vojne, ali težjih nesreč,
—  opremiti gasidske in druge tehnično reševalne enote s potrebno gasilsko in drugo reševalno opremo,
—  skrbeti za večjo vamost občanov in v zvezi s tem dosledno izvajati ukrepe, kateri naj zagotove povečan.je zakloniščnega prostora.
Načrtno je treba skrbeti za obrambno vzgojo občanov. V ta prizadevanja mora biti vključena vsa naša aktiv-nost, tako nap odročju idejnopolitčnega usposabljanja stalnega inlonniranja in v razvijanju patriotskih čustev.
Z haSrtnim in programiranim izvajanjem obrambne vzgoje doseči večjo usposobljenost ln pripravljenost občanov za zaščitne ukrepe v vojni, ter za reševanje Ijudi in materialnih dobrin.
S temeljito in kvalitetno vzgojo izven&olske mladine za-gotoviti njeno vsestransko pripravljenost za sodelovanje v SLO in civllni zaščiti.
Preko obrambno vzgojne in Informativne dejavijosti si prizadevati, da bo mladina seznanjena z izbiro vojnih poklicev. kar bo omogočilo večji priliv mladih kadrov v JLA, teritorialno obrambo in v ostale strukture ljudske abrambe.
8. 2. Družbena samozašžlta
Družbena. samozašfiita je ©lement podrt^bljanja var-nostnih in obrambnih priprav. Pojmovati jo moramo kot obseg ukrepov, ki jih sprejemajo in izvajajo delovni Ijud.je in občani. KS, DPO. občinska skupščina in OZD, s namenom. da se zaščitijo ustavni sistem, samoup-ravne pravice našib delovnih ljudi. vse pridpbitve NOB in vse druge naše vrednote
Zato je potrebno preko idejno-političnega delovanja krepiti varnostno kulturo delovnoh ljudi in občanov.
Nosilci dmžbene samozaSAlte morajo biti sproti se& nanjeni z vsebino, mebodami in oblikami sovražnega de-lovanja.
V vse samoupravne akte se vgrade ln vnesejo pravica in  dolžnosti  delovnih  ljudi to občanov  na področju   družbene samozaščite.                                                        
Na vseh ravneh je potrebno ustanoviti delovna telesa Ckomisije, odbore, svete) za družbeno samozaščito.
Zagotoviti moramo, da bodo predavatelji posameanih predmetov na vseh naših šolah in zavodih, v okviru učno-vzgojnega procesa, posvetili družbeni samozaščiti potrebno pozomost.
Za nosilce družbene samozaždite v KZ, OZD Itd. je po-trebno izdelati navodila m pnrofinike, v katerih bodo njihove naloge, pravice in dolžnosti' bolj koriiretno opredeljene.
Vzpostavijo se tesnc oblike sodelovanja s strokovnlmi organl, ki profesionalno delujejo na podrodju varnosti.
III. Sklepni del
Terminski plan izdelave srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980
Predložena izhodišča za sestavo srednjeročnega družbe-nega plana razvoja občine Ljubljana Center dajejo no-silcem načrtovanja v obftlni — aelavcem v OZD, SIS ter delovnim ljudem in občanom v KS — nekatere osnovno informacije in ocene o možnostih družbenoekonomske-ga razvoja občlne. Osnovni namen teh izhodišč je infor-rniranje in vzpodbuditev vseh nosilcev planiranja v ob-čini za takojšnje in pospešeno delo na sestavljanju in sprejemanju petletnih razvojnih programov v vsaki rOZD, OZD, SIS in KS. V kolikor bodo ta izhodišča služila nosilcern planiranja kot orientacija pri oblifco-vanju njihove razvojne politike za to obdobje, bo se-stavljalcem izhodišč (upravni organi občine v sodelova-aju s SIS in KS) to pomenilo, da jih sprejemajo in se" aktivno vključujejo v naSa SKupna prizadevanja načrto-vati danes — za usklajen in uspešen raavoj — jutri.
Da bcfrno to dosegli, si moramo delovni Ijudje in občanl v občinl Ljubljana Center zastaviti in v srednjeročnem obdobju tudi uresniCiti naslednje tefneljne cilje in na-loge:
1.  Uveljaviti socialistidne samoupravne odnose na ustav-nih temeljih
2.   Dosegati dinamično  gospodarsko rast  ob  realnerij povečanju učinkovitosti dela vseh zaposlenih.
3.  Dokončati proces združevanja in povezovanja v go-spodarstvu na ustavnih načelih
4.   Smotrno in načrtno voditi politiko zaposlovanja v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih
5.   Doseči usklajen  razvoj   vseh  dmžbenih  dejavnosti 8. Izboljšati življenjsko  raven vseh delovnih ljudi in občanov
7. Uveljaviti dnižbeno zaščito v vseh OZD, KS in občini. Za oblikovanje osnutka srednjeročnega družbenega pla-aa razvoja občine v letih 1976—80, ki bo t bistvu po-menil dogovar vseh nosilcev načrtovanja v obfiinl, vse-binsko pa bo moral izražati poleg interesov posameznih nosilcev tudi naše skiipne — družbene interese, grajene na dohodkovnih odnosih v združenm delu, predlagamo nosilcem načrtovanja v občini, da svoje terminske plane za izdelavo petletnih razvojnih programov uskladijo z okvirnim terminskim planom izdelave družbenega pla-na občine.
IV. Dodatek
TABELAL
Število prebivalcev v občinl Ljubljana Center po kra-jevnlh skupnostib
KRAJEVNA                     Stamje                    Spol
SKUPNOST              dne 15.2.1975          moški    žensM
AJDOVSCINA                     4539             1.865             L374
GRADIŠČE                         3364             1.706             2.185
KOLODVOB                        4.389             1.939            2.450
POLJANE                            6.496            2.881             3.615
PEULE                                4582             1.884            2.398
STARA LJUBLJANA            4.995             2.073             2.922
VODMAT                            3.869             1.665            2504
TABOB      ________            6.148_______2.720_______3.428
SKUPAJ V OBCINI           38583           16.733           21549
TABEtA II.
Število zaposlenih v gospodarstvu na območju občine Ljubljana-Center
ponRor-TV                       Stanje            Od tega
PODROCJE                     ^p^j 1975           ienske
INDUSTRIJA                                7.731                      4518
KMETIJSTVO                           '         121                          58
GRADBENIŠTVO                         4.024                        741
PROMET                                       4.032                      1.058
TRGOVINA                            '         15.142                      9.714
GOSTINSTVO                               2.289                      1.706
TURIZEM                                        566                        323
OBRT                                            2.738                      1540
KOM. STAN. DEJAVNOST           3.310                        535
GOSPODARSTVO SKUPAJ          39.953                    19.593
TERMINSKI PLAN IZDELAVE SREDNJEROCNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBCINE LJUBLJANA-CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980
Rofci:
junij 1975:
1.  Sprejem izhodišč za sestavo družbenega plana v skup-ščini občuie in posredOTanje le-teh vsem nosilcem pla-niranja
julij, avgust 1975:
2.  Sestava osnutkav plaraov: TOZD-OZD, KS, SIS september 1975:
3.  Usklajevanje osnubkov  planov posameznih  nositeev to  izdelava  osnuitkov  družbenih  dogovorov  in  samo-upravmh sporazumiov na ravni občine oa. mesta Ljub-ljane
ototx>ber 1975:
4.  Izdelava osnutka družbenega plana ofooime november 1975:
5.  Usklajevanje   osnutka  družbenega   plana   obfiine   z osmuitkom družbenih planov Ljubljane in SR Slovenije deceomber 1975 — januar 1976:
6.  Sprejemanje družbenega plana občine 1976-80
TABELA III.
Število zaposlenih v negospodarsklh dejavnostih na ob-močju občine Ljubljana-Center
DEJAVNOST                         Stanje          Od tega
PEJAVNObT                     aprill975          ženske
KULTURNA IN SOCIAUNfA
—  DEJAVNOST                                    12.917                8.681
—  ŠOLSTVO                                          2.760                1.638
—  ZNANOST                                          1585                  886
—  KULTURA — PROSVETA                  463                  282
—  UMETNOSTV                                     2.474                  917
—  ZDRAVSTVO                                       5.023                4509
—  SOCIALNO VARSTVO                        822                  721
—  TELESNO-VZGOJNA                           90                   28
DRU2BENE ORGANIZACIJE               655                  384
ZBORNICE                                                158                    84
BANCNIŠTVO
IN ZAVAROVANJE                                3.716                2.762
SOCIALNO ZAVAROVANJE         *       648                  496
ORGANI OBLASTI
IN UPRAVE                                           2.720                1581
—  DRUGO                                                   64                   37
NEGOSPORARSTVO — SKUPAJ      20.878              14.025
TABELA  V.
Struktura bruto tlohodka po posameznih področjib go-
spodarstva v občini Ljubljana-Center  (po  podatklb iz anketnih obrazcev)
PODROCJE          _______1974          1975(ocena)    1980(pTDjeiEC.)
vmtodin       %   v mlo dih      %   v mto din       %
INDUSTRIJA              838     17,4     960      175     1543     15,9
KMETIJSTVO                9       05        10       0,2         16       05
GRADBENIŠTVO      264       5,5     338       6,1       547       5,6
PROMET                        97       2,0      128       2,3       262       2,7
TRGOVINA             2.882     59,8  3.295     595     5.897     60,7
GOSTINSTVO            177       3,7     203       3,6       352       3,6
TURIZEM                   111       2,3     123       25       175       1,8
OBRT                            183       3,8     218       3,9       371       3,8 STAN.-KOM.
DEJAVNOST              254       5,3     294       5,3       548       5,7 GOSPODARSTVO —
SKUPAJ                    4.815    100,0  5.569    100,0     9.711    100,0
1) bruto dohodete — dohodek povečan za celoten znesek obračunane amortizacije
TABELAVI.
Starostna struktura prebivalstva v občini Ljubljana-Center po KS — stanje dne 1.1.1975
aŽJSTSipoosti                         do 7 let           nad 7 do 18 let  nad 18 do 60 let      nad 60 let           Staipaj
AJDOVŠCINA                                               250                            362                      2.706                         921                      4539
GRADIŠCE                                                    248                            368     *                2.291                        957                      3.864
KOLODVOR                                                  268                            388                       2.670                      1.063                      4.389
POLJANE                                                      442                    -.      736                        3.951                      1567                      6.496
PRULE                                                          279                            564                        2.639                           800                      4582
STARA LJUBLJANA                                    393                            458                       2.887                      1557                      4.995
VODMAT                                                       272                            558                       2.396                         643                      3.869
TABOR                                                          381                            558                       3.749                      1.460                      6.148
SKUPAJ                                              2.533                       3.992                     23589                    8.468                   38.282
TABELA IV.
Kvallfikacijska struktura zaposlenih v gospodarstvu občtne Ljubljana-Center (podatkl iz anketnih obrazcev)
vhrta kvattptk-aptttt                          število        0/              OCENA         0/         PLAN         0/                INDEKS
VBSTA KVAUFIKACIJE________            1.1974          /o_________1.1975           /o         1.1980          /o           75/74        80/75
VISOKOŠOLSKA IZOBBAZBA                   1.918          4,4                2.181          4,7          2555          5,3          113,7          135,5
VISJESOLSKA IZOBRAZBA                       1.735          3,9                1567          4,2          2.749          5,0          113,4          139,8
SREDNJEŠOLSKA IZORAZBA                   8.062         18,4                8.718         18,6     '  10.830         19,4          108,1          124,2
POKLICNA ŠOLA (KV, VKV)                   15.016        34,3              16.078         34,3         19508         34,3          107X          119,5
OZKI PROFILI 3              .                            6.976         15,9                7.611         16,2          9.365         16,7          109,1           123,0
OZKI PROFILI 2                                           4.894         11,2                5.156         11,0"         5.429          9,7          105,4          105,3
OZKI PROFILI 1_______________________5.228         11,9_________5.154         11,0          5.396          9,6            98,6          104,7
SKUPAJ — ZAPOSLENI
Otonec leta)___________________________43.829      100,0________46.865       100,0        54.765       100,0          1065          119,3
OPOMBA: Poldlci ozkega profila 3 — delavci z dp&omčano osnovno šolo in daljšo prtučevakio dobo, delavci z nedokončano srednjo šoio (z raandmi tečaji)
Poifclici ozkega profila 1 in 2 — delavci s končano ali neddkomčan.o osnovno šolo s krajšo (1) aM daljšo (2) priučaibvijo na delovnem mesfcu (NKV, PKV)
Točka 1-c (skupne seje)
Izvleček iz zapisnika
10. seja zbora združenega dela skupščlne občlne Ljubljana Center, ki je bila v ponedeljek 26. maja 1975 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu.
Sejo je vodila predsednica zbora Iva Prosenc, zapis-nik je vodil sekretar skupščine Ivan -Hafner.
Na seji je bil obravnavan naslednji DNEVNI RED:
1. potrditev zapisnika 9. seje ZZD in poročila o Izvr-. šitvi sklepov;
2.  obravnava in sprejem družbenega dogovora o po-speSevanju malega go&podarstva;
3.  potrditev zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center in posebnih računov za leto 1974;
4.  potrditev odločbe o spremembi in dopolnitvi od-ločbe o ustanovitvi postaje milice Ljubljana Center;
5.   obravnava in sprejem družbenega dogovora o ustaoovitvi skupnosti občin ljubljanske regije in obrav-nanra statuta te skupnosti;
¦ 9. obravnava in sprejem družbenega dogovora o osnovah in merillh za določanje osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovantai funkeionarjem v občinah in mestu Ljub-ljana;
7.  Aleja spominov in tovarištva: sprejem odloka o spremembi in dopolrdtvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega prograina in urbanističnega na-črta) razvoja mesta Ljubljane. Sprejem odloka o zaščiti spominskih kamnov in spomenikov trase. Sprejem pre-dloga pravilnika za izvajanje urbanističnega načrta;
8.  imenovanje ravnatelja osnovne šole »Tone Tom-iičn;
9.  imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne  komunalne   skupnosti  občine  Ljubljana Center;
10.  obravnava in sprejem odloka o spreinembi od-loka o organizaciji in delovnera področju upravnih orga-nov skupščine obfiine Ljubljana Center;
11.  vprašanija delegatov.
Delegat Pedor Kosem je v imenu komisije za verifi-kacijo pooblastil podal naslednje poročilo:
Komlsija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela skupščine občine Ijjubljana Center je predlagala poobtestila dele-gatov za 10. sejo ZZD dne 26. maja 1975 in ugotovila, da je od skupno 60 delegatskih tnest v zboru predložilo pooblastila 52 delegatov. Vsa pooblastila so pravnove-Ijavna.
Komisija je predlagala zboru, da verificira poobla-stlla naslednjih delegatov:
kS    S.         imeinpriimek
1            1       Janez Koščak (za 2. ira 3. tč. dnev. reda)
Ivan Dremelj (za 5., 6. in 7. tč. dnev. reda)
2           2       Milka Bratina
3           3       Emilija 2itnik
4           4       Marko Polutnik
5           5       Stane Hacler
6           6       Silva 2ivec
7           7-     Janez Pogačnik
8           8       Jože Zrimšek
9           9       Zdravko Ogris
10          10       Ivan Mikložič
11          11       Janez Svete 12       Jože Pogorelc
12          13       Zora Mrežar
14       Stanislav Kodran, opr.
13          15       Vera Lamut 16       Stane Petrič
14          17       Slavka FeguŠ
15          18       Ivan Ljubičič                                          .
16          19       Alojz Medved
17         20       Hinko Fric
18         21       Stane Tušar
19         22       Karel Lončar, opr.
20         23       Alenka Jenko
21          24       Slavko Lemšek
22         25     Milica Zavašnik
23         26       Dragica Vasiljevič
24         27       Viadimir Likar
25         28       Majda Mikec
26         29       Jožica Mrhar
27         30       Vilko Koderca, neopravičeno odsoten
28         31       Martin Lužar
29         32       Franc Trtnik
30         33       Stipe Hruška
31          34       Franc Drobnič, neopravičeno odsoten
32         35 •    Marjan Ferbežar
33         36       ing. Stane Adamič
34         37       Tatjana Kučej 38       Simona Pirš
35         39       Milena Gorenc
36         40       Dušanka Spasojevid
37         41       Rada Smolinski
38         42       Marko Urbanija
39         43       Darka Urenjak, opr. odsotna 44       Ciril Springer
40         45       Janl Rojina                                                  
46       — opravičeno odsoten
41         47       Mihaela Sepe
42         48       Zora Regina, neopravičeno odsotna
49        Lora Demšar
50        dr. Jože Bertole
51        Miloš Kogoj
43         52       Helena Bončina
44         53       Martin Oblak
45          54       Meta Bernot
46         55       Ivan štrubelj
47          56       Dušan Bajda ¦48        57     Alojz Medvešek
49         58       Boris Fon, neopravičeno odsoten
50         59       Roman Herbst
51          60       Frida Kos
K 1. točkj dnevnega reda: Na izvleček zapisnika 9. seje ZZD in poročilo o izvršitvi sklepov ni bilo pripomb. Izvleček zapisnika in poročilo o izvršitvi sklepov sta bila soglasno potrjena.
K 2. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k družbenemu dogovoru o pospeševanju malega gospo-darstva je podal član izvršnega sveta Slavko Nemanič. Razprave ni bilo, nekaj pripomb so posredovale posame-zne delegacije v svojih zapisnikih.
SKLEP: Družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva je soglasno sprejet. Predsednik izvršnega sveta Miroslav Samardžija je pooblaščen, da podpiše do-govor.
K 3. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k zaključnemu računu proračuna občine Ljubljana Center In posebnih računov za leto 1974 je podal član izvršnega sveta Slavko Nemanič.                    v
V razpravi so sodelovali:
DUŠANKA SPASOJEVIC, ki je postavila vprašanje in predlog glede ureditve parka na Taboru.
META BERNOT je predlagala, da bi morala skup-ščiha občine hkrati z zaključntm računom predložiti tudi poročilo službe družbenega knjigovodstva. Njihova konferehca delegaoij kritizira dejstvo, da dobršen del sredstev posebnega računa za ceste in ulice ni bil, pora-bljen.
JANEZ KOŠČAK je razpravljal o razmerju med lanskoletnimi izdatki za splošno porabo in izdatki za skupno parabo in predlagale, naj bi v prihodnje dajali prednost izdatkom ea potrebe skupne porabe. Njihova delegacija tudi želi pojasnitev postavke »odplačilo anul itet« v višind 886.334,25 dinarja.
Na postavljena vprašanja je odgovoril član izvršne-ga sveta Slavko Nemanič.
SKLEP: Zaključni račun proračuna občine Ljublja-na Center in posebnih računov za leto 1974 je soglasno potrjen.
K 4. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložiitev k predlogu odločbe o spremembi in dopolmitvi odločbe o ustanovitvi postaje mildce Ljubljana Center je podal podpredsednik izvršnega sveta Rudl Veselič.
Razprave ni bilo.
SKLEP: Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovltvl postaje milice Ljubljana Center je sogla-sno sprejeta.
K 5. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k do-govoru o ustanovitvi skupnostf občin Ijubljanske regije in statutu te skupnosti je podal član izvršnega sveta Karel Trplan.
V razpravi so sodelovali:
IVAN DREMELJ: Konferenca delegacij št. 1 je rane-nja, da skupnost občin ljubljanske regije ne sme po-stati nov administrativni aparat, ki bo terjal nove stro-ške. Osnovna vsebina dela skupnosti naj ostane usklaje-vanje razvojnih programov dela ustanoviteljic te skup-nostt, administrativno delo pa naj bi opravljali doseda-nji kadri v posameznih občinah (z ustrezno prerazpo-reditvijo in razdelitvijo dela). Konferenca delegacij meni, da je treba pojasniti, kakšno je razmerje med ekupnost-
jo občin  Ijubljanske regije  in skupnostjo  slovenskih občin?
Na postavljena vprašanja delegatov je odgovorila predsednica ZZD Ivan Prosenc. SKLEP:
1.  Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin Ijubljanske regije.
2.  Za  podpis  družbenega  dogovora  je  pooblaščen predsednik skupščine občlne Ljubljana Center.
3.  Statut skupnosti občin Ijubljanske regije.
4.  Skupina delegatov za zbor občin mesta Ljnblja-ne je pooblaščena, da predstavlja skupščino občine v skupnosti občin ljubljanske regije.
Predloženi štirje sklepi so bili sprejeti z večino glasov, za 50, proti —, vzdržana 2.
Sprejeta je bila tudi pripomba, da se predlog kon-ference delegacij št. 1 posreduje skupnosti občin ljub-ljanske regije kot pripomba za njeno delo.
K 6. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k družbenemu dogovoru o osnovah in merilih za dolo-čanje osebnega dohodka tn drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenim in imenovanim funkcionarjem v občlnah in mestu Ljubljana je podal Lojze Lakner, član. komisije za volitve in imenovanja.
V razpravi so sodelovali:
DR. JOŽE BERTOLE: V 8. člehu dogovora so pre-malo obrazloženi kriteriji za določanje posebnega do-hodka posameznim delegatom ter voljenim in imenova-nim funkcionarjem. Delegacijo tudi zanima, zakaj med podpisnicami tega družbenega dogovora ni navedena tudi samoupravna interesna zdravstvena skupnost.
JANI ROJINA: Konferenca delegacij št. 40 ima pri-poijibo k 30. členu družbenega dogovora, njegovemu zad-njemu stavku. ker sodi, da to določilo ni v skladu s 3. členom dogovora. Delegacija tudl misli, da bi moral veljati družbeni dogovor od dneva podpisa in ne retro-aktivno od 1. 1. 1975.
DUŠANKA SPASOJEVIC: Konferenca delegacij št. 36 ne soglaša z družbeniin dogovorom, dokler ne dobi odgovorov na naslednja vprašanja:
1.   podrobneje je treba pojasniti 28. člen dogovora od točke a) do f).
2.  Zakaj v skladu z ustavnim načelom nagrajevanja po  delu  dogovor ne  oblikuje merila za ugotavljanje uspešnosti dela voljenih in imenovanih funkcionarjev?
3.  Zakaj dohodki, določeni v 8. členu dogovora, tri-krat presegajo povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji?
ROMAN HERBST: Konferenco delegacij št. 50 zani-ma, ali so osnove in merila za določanje osebnih. dohod-kov voljenih in imenovanih funkcionarjev v skladu s 14. členom istega dogovora in koliko je v občini Cen- . ter delovnih mest iz grupe člena tč. e) f), pri katerih bo lahko znažal osebni dohodek tudi do 11.500 dinarjev.
META BERNOT: Tudi konferenca delegacij št. 45 si je zastavljala podobna vprašanja, zato predlaga skup-š6ini, da bi v prihodnje obravnavali že osnutke in ne šele predloge predpisov.
IVAN DREMELJ: Ker so pred njim v razpravi ome-nili že skoraj vse, predlaga v razmislek še en predlog konference delegacij št. 1. Ali ne bi bilo prav, da bi ta družbeni dogovor veljal tudi za delavce upravnih orga-nov v občinskih in drugih službah.
Na postavljena vprašanja delegatov je podal pojas-nilo član izvršnega sveta Karel Trplan: V 8. členu druž-benega dogovora so postavljena samo okvirna načela za določanje osebnega dohodka voljenib. in imenovanih fionkoionarjev. 7. člen družbenega dogovora pa zavezuje podpisnike, da s svojiml akti konkretno določajo višino osebn^ga dohodka in drugih osebnih prejemkov na sistemizacijo delovnlh mest.
Navedeni družbeni dogovor velja za člane predsed-stva občinske skupščine in člane izvršnega sveta in na-čelnike temeljnih upravnih organov, ki so istočasno tudi člani izvršnega sveta. V predsedstvu skupščine je
profesionalno mesto sekretarja, v izvršnem svetu mesto predsednika, podpredsednika in sekretarja in treh načel-nikov; upravnih organov. Ostale dolžnosti v skupščini in izvršnem svetu pa opravlja 16 delegatov oziroma vo-ljenih in imenovanih funkcionarjev neprofesionalno. Gle-de retroaktivne veljavnosti meni, da gre za sprejem dogovora, ki velja za celo leto 1975, zato so voljeni in imenovani prejemali v prvih mesecth leta 1975 akonta-oijo na asebne dohodke. Tovariš Trplan ugotavlja, da je bil povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji lani 2.862 dinarjev, tako da trikratni znesek komaj dosega predvideno osnovo za voljene in imeno-vane v občini pod tč. e). Zaenkrat še tudi republiški dogovor hima opredeljenih meril za nagrajevanje po delu delegatov ter voljenih imenovanih funkcionarjev, meni pa, da bo potrebno v nadaljnjem dogovarjanju in sporazumevanju tudi na tem področju doseči določen napredek.
V nadaljnji razpravi so še sodelovali: Lojze Lakner, Iva Prosenc, Karel Trplan, Slavko Feguš iz konference delegacij št. 14, ki je povedal, da umika amandma dele-gaoije k 36. členu družbenega dogovora.
Predsednica zbora Iva Prosenc je podala amandma konference delegacij št. 12 in št. 14 na 30. člen dogo-vara, da naj bi črtali zadnjd stavek, ki se glasi: »Ta Čas se lahko v izjemmh primerih podaljša še za nadaljnjih šest mesecev.«
Za predloženi amandma je glasovalo pet delegatov, ostali so bili proti. Predloženi amandma ni bil sprejet.
Na podlagi razprave je bil predložen v potrditev družbeni dogovor:
SKLEP: Družbeni dogovor o osnovah in merillh za določanje osebnega dohodka in drugih osebnih prejem-kov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionar-jem je bil sprejet z večino glasov: za 51, proti 1.
K 7. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k predloženim odlokom in pravilniku za gradnjo Aleje spominov in tovarištva je podal tag. Bogdan Opresnik, član izvršnega sveta. V svoji obrazložitvi je tudi odgo-voril na postavljena vprašanja iz zaplsnikov konferenc delegacij.
V razpravi so sodelovali: Karel Trplan, Ivan Prosenc in Meta Bernot, ki je v imenu konference delegacij 45 predložila amandma k 6. dlenu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana razvoja mesta Ljubljane in k 7. členu odloka o zaščiti spomin-skih karnnov, spomenikov in trase,, s tem da bi obakrat za besedilo »Službe« postavili piko. Tako naj bl besedilo: »in odbar za gradnjo AST pri MK SZDL« odpadlo. Na podlagi razprave je  delegatka Meta Bernot  umaknila predloženi amandma k odlokoma v 6. in 7. Členu.
SKLEP: Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana o razvoju mesta Ljub-ljane, odlok o zaščiti spominsldh kamnov, spomenikov in trase ter pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta AST so bili soglasno sprejeti.
K 8. točki dnevnega reda: Obrazložitev za iirienova-nje ravnatelja osnovne šole »Tone Tomšič« Ljubljana, •garanovičeva 7, je podal Lojze Lakner, član komisije za volitve in imenovanja.
V  razpravi so  sodelovali:  Marko Urbanija (konl. delegacij št. 38), Iva Prosene in Lojze Lakner.
SKLEP: Za ravnatelja osnovae šole »Tone Tomšič« je imenovan Andrej Češen. Sklep je bil sprejet z večino glasov: za 51, proti —, vzdržan 1.
K 9. točki dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k imenovanju in nalogam indciativnega odbora za ustavi-tev komunalne samoupravne skupnosti občine Ljubljana Center je podal ing. Bogdan Opresnik.
V  razpravi so sodelovali: Iva Prosenc in Lojze Lak-ner.
SKLEP: Soglasno je bil sprejet sklep o ustanovitvi in imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev občln-ske samoupravne interesne komunabie skupnosti LJub-
Ijana Center, kl ga je podala komisija za volitve in ime-novanja.
K 10. točM dnevnega reda: Uvodno obrazložitev k odloku o spremembi odloka o organizaoiji in delov-nem področju upravnih organov skupščine občtne Ljub-ljana Center je podal podpredsednik izvršnega sveta Rudi Veselič.
SKLEP: Odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine ob-čine Ljubljana Center je bil soglasno sprejet.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
1. Konferenca delegacij št. 1 ne soglaša z odgovorom urada za promet pri SML na vprašanje, kdo je odobril razširitev parkirnih. prostorov na Mestnem trgu v korist zavoda Magistrat in zakaj ne more v istih pogojih kot Magistrat dobiti rezerviran parkirni prostor tudi DZS. Konferemca je zoper vsakršno reaenriranje, ker bl sicer lahko tudi vsaka druga institucija, ki prav tako opravlja nujno in potrebno delo, zahtevala zase rezerviran pro-stor za parkiranje osebnih vozil, kar ne velja le za Mest-ni trg, ampak tudi za druge predele v Ljubljani.
2.  Konferenca delegacij št. 15: V zvezi s finančnimi obveznostmi   glede  samoupravnih   sporazumov   in  na priporočilo Združenja finančnih delavcev Sloveonije spra-šujemo SO Ljubljana Center, zakaj ne posreduje organi-zacijam združenega dela seznamov podpisanih oziroma nepodpisanih sporazumov in po izvod sprejetega spora-zuiha, ker je to osnova za plačevanje obveznosti, ki izvi-rajo Lz le-teh. Posebej pa prosimo skupno komisijo pod-pisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učen-cev in študentov, da čimprej posredujejo sprejeti spo-razum, ker predlog, ki je izšel v Dogovorih, ne zadostuje.
3.  Konferenca delegacij št. 23: Kako je s kontrolo cen v storitvenih oziroma uslužnostnih. dejavnostih v občini?
4. Konferenca delegacij št. 16:
1.  Pn ureditvi parka na Taboru je predviden' vodo-met. Sodimo, da bi bilo veliko bolje, če bi zadevo ure-dili tako, da bi tam posadili drevesa in zelenice in name-stili klopi,  ki naj  bi jih uporabljali prebivaloi doma upokojencev m njegove okolice. Veste koliko je tam že betona, manjka pa zelenic!
2.  Koliko znašajo povprečni stroški ene seje ZZD. Odgovorila je Iva Prosenc na seji zbora.
5.  Konferenca delegacij št. 37: V zvezi s sklepoin, sprejetira na 6. seji ZZD, prosi delegacija skupščino občine, da posreduje pri skupščini oziroma IS mesta Ljubljane, kako se rešuje prostorska problematika eko-nomske srednje šole.
6.  Konferenca delegacij št. 38: Ob pregledu dela IS smo se ustavili pri tč. 7, ki govori o izvajanju drnžbe-nega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipen-diranju učencev in študentov.
Konferenca je sprejela sklep in postavila naslednje zahteve: Ker je rok za .izdelavo analize 4. trom. 1975 absolutno prepozen, naj bo omenjena analiza sestavlje-na vsaj v začetku šolskega leta 1975/76 z željo, da bi lahko začeli pravočasno objavljati razpise za podeljeva-nje štipendij med šolskiin letom in ne morda šele na koncu.
Zahtevamo, da se štipendijska politika po družbe-nem dogoyoru izvaja hitreje kot sedaj, prav tako pa tudi, da se sredstva, namenjena za štipendiranje, hitreje nakazujejo.
Na odgovornost je treba poklicati podpisnike, ki samoupravnega sporaznma ne izpolnjujejo. Menda je tudi nekaj taikih.
Odgovorila je Iva Prosenc na seji zbora.
Zbor združenega dela je na predlog izvršnega sveta obravnaval tudi amandma k 3. členu odloka o spre-membi odloka d sprejetju generalnega plana razvoja mesta Ljubljane, ki ga je predlagal zbor krajevnlh skupnosti. Besedilo 3. člena odloka naj bi se glasilo: »Aleja spominov in tovarištva je izključno pot, široka Srtari metre, obdana z dvoredno UTeditvijo,« z dodatkom »razen t odseteu Sp. Hrušica, Dolenjska cesta in Golo-vec.a
Zbor združenega dela Je predloženi amandma zbo-ra krajevnih sik.upnostl soglašno zavmil.
S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena.
PEEDSEDNIK ZBORA
VODJA ZAPISNIKA:                 ZDRU2ENEGA DELA
Ivan Hafner                                 Iva Prosenc
Točka 2
Predlog za potrditev  samoupravnih sporazumov
o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti
občine Ljubljana Center
Izvršni svet skupščine otačdne Ljubljana Center je na sejah dne 19. 2. 1975, 5. 3. 1975, 14. 5. 1975 in 4. 6. 1975 ob-ravnaval samoupravne sporazume o ustanovitvi samo-upravnšh interesnih skupnosti občine Ljubljana Center ža: vzgojo in izobraževanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kulturo, raziskovanje, zaposlovanje in socialno varstvo.
Ob obravnavi je izvršni svet ugotovil, da imajo samo-upravni sporazumi vrsto vsebinskih in formalno pravnih pomanjkljivosti, ki jih bodo morale samoupravne inte-- resne skupnosti odpraviti potem, ko bodo konkretne delavne izkušnje pokazale kaj in kako je v sporazumih smotrno spremniti in dopolniti.
IzvršnJ svet je obravnaval tudi prlpombe statutarno-pravne komisije skupščine občine Ljubljana Center, ki so formalno—pravnega značaja in predlaga skupščinl občtoe Ljubljana Center, da predlagane samoupravne sporazume obravnava skupaj s pripombami statutamo-pravne koiruisije. Da bi samoupravne interesne skupno-sti lahko začele normalno funkcipnirati, izvršni svet predlaga, da skupščina občine Ljubljana Center sprejme naslednje
SKLEPE
1.  Na podlagi 4. odstavka 6. člena zakona o izobraževal-nih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 38/74) in na podlagi 157. in 159. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) se p o t r d i samoupravni sporazilm o ustano-vitvi, delovnem področju, o organizaciji in načinu dela samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraže-vanje občine LjuMjana Center.
2.  Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o socialnem skrbstvu (TJr. 1. SRS št. 39/74) in na podlagi 157. in 159. člena statota obžine Ljulbljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) se p o t r d i samoupravnd sporazum o ustanovitvi, delovnem področju, o organizaciji in nažlnu dela samo-upravne interesne skupnostd socialnega skrbstva občtoe Ljubljana Center.
3 Na podlagi 4. odstavka 8. člena zakona o varstvu ot-rok in skupnostih otroškega varstva (Ur. 1. SBS, št. 18/74) in na podlagi 157. ki 159. člena statuta občine
Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) sepotrdisa-moupravni sporazum o ustanovitvi, delovnem področju, o organizaciji in načinu dela samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Center.
4.  Na podlagi 2. odstavka 12. člena zakona o zdravstve-nem varstvu (Ur. 1. SRS, št. 38/74) in na podlagi 157. ta 159. člena statuta obžine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) se p o t r d i samoupravni sporazum o ustano-vitvi, delovnem področju, p organizaciji in načinu dela samoupravne   interesne zdravstvene  skupnosfci obdine Ljubljana Center.
5.  Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o kulturnih skupnostih (TJr. 1. SRS, št. 38/74) in na podlagi 157. in 159. člena statuta oboine Ljubljana Cmter (Ur. 1. SRS, št. 10/74) se p o t r d i samoupravni sporazum o ustano-vitvi, delovnem področju, o organizaoiji in načinu dela interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center.
6.  Na podlagd 2. odstavka 22. člena zakona o raziskoval-ni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 38/74) ta na podlagi 157. in 159. člena staituta občine Lj"Uibljana-Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) se potrdi sa-moupravni Sjporazum q ustanovibvi, delovnem področju, o  organizacijd  in  načinu   dela  razistoovalne interesne ^kupnosti oibčine Ljuibljana-Center.
7.  Na podlagi 3. odstavka 16. člena zakona o zaposlova-nju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. SRS, št. 18/74) in na podlagi 157. in 159. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) sepotr-di   samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
8.  Na podlagi 2. odstavka 13. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in na podlagi 157. in 159. člena statuta občine Ljubljana Center (TJr. 1. SBS, št. 10/74) se potrcli samoupravni sporazum o ustanovitvi, delovnem področju, o organizaciji in načinu dela interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljub-Ijana Center.
Nadalje izvršrd svet predlaga občinski skupščini, da priporoči organom samoupravnih interesnih skupno-sti, da ustanovijo komisije, ki naj spremljajo izvrševa-nje določb samoupravnih sporaziunov in ponovno pre-sodijo samoupravno organizirEfiiost na podlagi določb samoupravnih sporazumov.
Komlsije naj na podlagi spoznanj in ugotovitev takoj sprožajo tudi potrebno akcijo pri podpisnikih samoup-ravnih sporazumov za spremembe in dopolitve sporazu-mov.                                                      IZVRŠNl SVET
Pripombe statutarno-pravne komisije skupščine občine Ljubljana Center k posameznim samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Center
1. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, delovnem pod-ročju, organizaciji in načinu dela samoupravne interes-ne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljublja-na Center
1.  TJvod samoupravnega sporazuma naj se usfeladi z za-konom o izobraževalnih skupnostih.
2.  V 1. členu naj se poimenujejo organizacije združenega dela, kl so pomembne za vzgojo in izobraževanje.
3.  10. člen samoupravnega sporazuma naj se uskladi s 17. In 18. členom zakona o izobraževalndh organizacii-jah.
4.  V 11. členu naj se dolodl, da ima skupščina skupnosti 92 delegatskih mest.                                            -
5.  23. den naj se popravi, ker sredstva za uresničevanje nalog združujejo delovni ljudje in občani.
6. Samoupravni sporazum naj se dopolni z določlti o načlnu objave in o veljavnostd samoupravnega SPO-razuma.
2. Samoupravnl sporazum o ustanovitvi, delovnem pod-ročju, organlzaciji in načinu dela samoupravne interes-ne skupnosti socialnega skrbstva občine L<jubljana Cen-ter
1.  V uvodu samoupravnega sporazuma naj se uskladi z 12. členom zakona o socialnem skrbstvu.
2.  V 6. členu naj se navede, kje je sedež skupnosti.
3.  V 5. alinei 2. odst. 7. olena naj se črta besedilo v okle-paju.
4.  12. člen samoupravnega sporazuma naj se uskladi z 18. ftlenom zakona o socialnem skrbstvu.
5.  Zadnji odstavek 12. člena naj se glasi: »Mandat flele-g&tov deleg&cij traja štiri leta.%
6.  21. člen samoupravnega sporazuma naj se 5rta, ker ni potreben.
3. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, o delovnem področju, organizaciji in načinu dela interesne skupnosti dtroškega varstva občine LJubljana Center
}. Uvod samoupravnega sporazuma naj se uskladi z 8. členom zakona.
2.  1. odstavek 1. filena naj se popravi tako, da se glasi: »Za  uresničevanje  ciljev družbenega varstva otrok ustanovijo   delovni   ljudje .... skupnost   otroškega varstva občine Ljubljana Center (v nadaljnjem bese-dllu: skupnost). V naslednjih členih naj se potem čr-tata besedi »otroško varstvo«.
3.  9. člen naj se v celoti črta, ker to ni materija, ki bi jo urejal sporazum.
4.  12. člen naj se glasi tako, kot določa 10. člena zakona.
5.  V 16. členu naj se črta tretji stavek.
6.  20. člen naj določa le, kdaj je samoupravni sporazum sprejet, način objave in določba, kdaj začne samo-upravni sporaznm veljati, pa naj se določdta v poseb-nem členu.
4. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, delovnem pod-ročju, organizaciji in načlnu dela samoupravne interes-ne zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center
1.  Samoupravni sporazum je nejasen, preobsežen, vse-buje določbe, ki so prepisane iz zakona in je potreben temeljite redakcije.
2.  V 1. členu naj se določbe o imenu in pečatu črtajo, ker sodijo v statut skupnosti.
3.  Crta naj se 9. člen, ker ta določila ne sodljo v s»mo-upravni sporazum.
4.  V 15. člen naj se določi koliko delegatskih mest ima skupščina.
5.  16. člen naj se glasi: »Delegacijo, ki delegira delegate •v skupščitio skupnosti...«
6.  24. člen 2. odstavek naj se glasi: »Odbor samouprflvne kontrole šteje 10 članov ...»
5. Samoupravnl sporazum o ustanovitvi, o delovnem po-dročju, organizaciji in načinu dela interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Center
1.  V uvodu samoupravnega sporazuma naj se navede še:. števtika uradnega lista, v kateri je objavljen zakon o kultumih skupnostih.
2.  V 1. odstavku 5. člena naj se samou.pravmi sporaisumi potaenujejo.
3.  V 13. členu naj se navede, da ima stoupščina 93 dele-gatskih mest.
4.  V 14. členu naj se 1. in 2. alinea zamenjata.
5.  V 17. členu naj se črtajo besede » . . . . kot najvišji organ upravljanja skupnosti...«
6.  1. odstavek 19. člena naj se glasi: »Izvršilni organ skupščine je Izvršnl odbor.« (Komisije niso izvršilnf organi)
7.  Naslov V. poglavja »Volitaa telesa v organe skupno-sti« ni ustrezen.
8.  26. olen naj se glasi: »Za uresnlčevanje nalog s pod-ročja dela  skupnosti,  združujejo delovni ljudje in občani...«
9.  28. člen naj se uskladi z 2. odstavkom 4. člena zako-na o kulturnih skufpnostih.
10.  V 3. odstavku 29. člena naj se vnese še Glasbena matica
11.  42. 61an naj se črta, ker nl potreben.
6. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, o delovnem področju, organizacjji in načinu dela razlskovalne inte-resne skupnosti občine Ljubljana Center
1.  V uvodu samoupravnega sporazuma naj se navede 23. člen zakona o raziskovalni dejavnosti in razisko-valnih skupnostlh.
2.  Naslov samoupravnega sporazuma naj se glasi: Sa-moupravni sporazum o ustanovitvi, delovnem področ-ju, o organizaciji in načinu dela raziskovalne interesne skupnosti občlne Ljubljana Cent&r.
3.  8. člen samoupravnega sporazuma naj se spremeni tako, da se zadnji stavek glasi: »Statut začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.«
4.  V III. poglavjunaj se določl koliko delegatskih mest ' ima skupščina raziskdvalne skupnosti in k.oliko dele-gatskih mest imata zbora (zbor uporabnikov in zbor raziskovalcev).
5.  21. člen naj se glasi: »Skupšoina občinske raziskovatoe skupnosti enakopravno z občinsko skupščino spreje-ma...«
6.  V 26. členu naj se določi, koliko članov ima izvršilni odbor.
7.  V 32. členu naj se »nadzorni odbor« preimenuje v »od-bor samoupravne kontrole« in določi koliko filanov ima ta odbor.
8.  37. in 38. člen naj se črtata, ker nista potrebna.
9.  Samoupravni sporazum naj se dopolni z določbami o načinu objave in naj se določi rok v katerem začue veljati.
7. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, o delovnem po-dročju, organizaciji in načinu dela interesne skupnostl socialnega varstva občlne Ljubljana Center
1.  V uvodu samoupravnega sporazvima naj se v smislu določil zakona o skupnostih socialnega varstva vne-sejo besede: » ... delovni ljudje.in občani organizira-ni v samoupravne interesne skupnosti ... občine Lju-bljana Center«
2.  V 1. členu naj se določi, da se delovni ljudje organi-zirani v ... povezujejo v skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center«
3.  4. člen naj se glasi: »V občinski. skupnosti delovni ljudje prek obSinskih samoupravnih interesnih skup-nosti...»
4.  3. alinea 6. člena naj se vskladi z 2. alineo 5. člena zakona.
5.  V 8. členu naj se določi koliko delegatskih mest ima posamezen zbor.
6.  V 12. členu naj se črtajo besede: »ima naslednja po-oblastila in pristojnosti.«
• 7. 4. alinea 12. člena naj se vskladi« 8. členom zakona.
8.  2. odstavek 13. člena naj postane nov člen.
9.  V 14. členu naj se črtajo besede: »in v soglasju z vsemi delegacijami.«
10.  V 15. členu naj se črtajo besede: »iz 2. in 3. odstavka prejšnjega člena.«        ,
11.  V 19. členu naj se 6rta zadnji, 3. odstavek.
12.  V 23. 61enu naj se dodajo besede: »občine Ljubljana Center«
13.  Določi naj se način objave samoupravnega sporazu-ma.
Statutarno-pravna komisija
Točka 3
OSNUTEK
Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov
FINANČNI NAČRT
Sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol In vzgojno varstvenih zavodov za leto 1975
I.
Sklad ljubljanskih občin pri MIS Ljubljana za grad-njo osnovmih. šol in vzgojno-varstvenih zavodov je bil ustanovljen z Odlokom skupščine mesta Ljubljana in Ijubljanskih oboin, ki je bil ob.javljen v Ur. listu SRS, St. 49/71.
Naloga SMada je gradnja osnovnih šol in vzgojno-varetvenih. zavodov po 1. olenu Odloka o uvedbi krajev-
nega samoprispevka fcer ftaanciranje in izvajanje enot-nega programa gradnje omenjenih. objektov na območ-ju ljubljanskih. občin.
Organdzacija in način upravljanja Sklada je določe-na s Statubom, ki ga je upravni odbor sprejel na svoji 17. seji dne 15. decembra 1972 in je bil objavljen v Ur. listu SRS 11/73.
Sklad upravlja 19-članski upravni odbor, ki ga vo-lijo ustanoviteljice skupščine ljubljanskih občin in skup-sčina mesta Liubljana.
II.
Finanfini načrt Sklada je izdelan tako, da upošteva že znane dohodke po vlrih, ki so navedeniv tabeli. Na podlagi tako predvidenih dohodkov bo mogoče letos • pokriti vse začete gradnje iz programa 1972, 1973 in 1974 ter omogoča prlčetek g^adnje osnovne šole na Crtomirovi ulici, ter vzgojno-varstvenega zavoda na Vrhovcih. Ni pa zajet pričetek gradnje osnovne šole Prežihov Voranc (občina Center) in osnovne šole BS-7 (oboina Bežigrad) obe iz programa 1974 ter vzgojno-var-stvenega zavoda na Poljanski cesti (občina Center), ki je še jz programa 1973. V teku pa so razgovori za prido-bitev novih virov finančnih sredstev iz različnih naslo-vov, ki naj bi omogooili pričetek gradnje omenjenih treh objektov še v letu 1975. V kolikor bodo razgovori uspeš-no končani, bo ostal nerealiziran program iz leta 1975 in 1976, ki bi ga realizirali do leta 1978. kakor to ored-videva Odlok.
Finančni načrt predvideva dohodke v višini 130,239.640 din in v enaki višini razporejene izdatke.
Osnutek finandnega načrta je obravnaval in sprejel upravna odbor Sklada na svoji 47. seji dne 20. 5. 1975
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ZA LETO 1975
-   ^ap.            BESEDILO                         Realizirano 74                    Planirano 75                  %
stev.      ___________t__________                 ¦____________________________
IDOHODKI
1                 Krajevni samoprispevek            61,388.000                       78,576.640                       128
3 Prispevek otroškega varstva      19,000.000 21,056.000 111 3                 Prispevna stopnja po samo-
upravnem sporazumu               36,732.000                               . —                       —
i                Prispevek občinskih                                                                                        .
proračunov                                          —                       28,107.000                        —
5                Ostali dohodki                            1,414.000                       2,500.000                      177
SKUPAJ                                   118,534.000                   130,239.640                    110
II. IZDATKI                                                                                                .
1                 Sredstva za dokonfianje objektov programa 1972,
1973 in 1974                                          .               75,016.845
2                 Gradnja OŠ Crtomirova                                    32,005.637
3                 Gradnja VVZ Vrhovoi                             .            9,270.000
4                 Pripravljalna dela na pro-
gramu leta 1975 in 1976                                       2,500.000
5                 Nerazporejena sredstva                                     11,447.158
SKUPAJ                                                           130,239.640
OBRAZLOŽITEV: A. DOHODKI
V letu 1975 so planirani naslednji dobodki: 1. Krajevni samoprispevek
Po 4. 61enu Odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka plačujejo samoprispevek po stopnji 1 odstotek naslednji zavezanci:
—  občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega raz-merja ali nadomestila, ki presegajo 1.400 din neto me-sečno, od neto osebnih dohodkov;
—  občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohod-ka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in
drugih gospodarskih* dejavnosti, od opravljanja intelek-tualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov ih teh-tiičnih izboljšav, od osnov za prisprevek; — občani, ki imajo dohodek od pokojnine, ki presegajo 1.400 din netč mesečno, od pokojnin.
Osnova za izračun predvidenega zneska krajevnega sa-moprispevka za leto 1975 je realizacija yl 1974. leta, povečanar za 28 odstotkov.
2. Prispevek od otroškega varstva
Ta prispevek vkljuftuje lanskoletno realizacijo povedano za 11 odstotkov. Podatke nam je posredovala Mestna skupnost otroškega varstva.
, 3. Prispevna stopnja po samoupravnem sporazumu
Prispevna stopnja, ki je bila dogovorjena v letu 1974 s samoupravnim sporazumom o skiipni porabi v višini 0.48 odstotkov od brutto osebnih dohodkov zaposlenih in je nadomeščala dohodek iz občinskih proračunov, letos ni dogovor.iena.
4. Prispevek občinskih proračunov
Na podlagi 8. člena Odloka o ustanovitvi Sklada (Ur. list SBS štev. 49/71) zagotavljajo občlne in mesto manjka.joča sredstva za izvajanje programa gradnje osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov iz sredstev svojih proračunov vsako leto posebej.
Po letošnjem finančnem načrtu znaša ta razlika med skupnimi dohodki iz samoprispevka, prispevka otroškega varstva in ostalimi dohodki ter predvidenimi izdatki 28,107.000 din, to je 7 odstotkov proračunskih sredstev.
5. Ostali dohodki
Letošnji finanfinl načrt predvideva 2,500.000 din do-hodkov iz tega vira. V tem znesku so predvidene v glav-nem obresti na avista sredstva in obresti od danih avansov.
B. IZDATKI
Kakor je že naVedeno, so izdatki razporejeni tako, da v glavnem pokrivajo manjkajoča sredstva za objekte iz programa 1972, 1973 in 1974, ki so v gradnji ali še nlso obračunani, na novo bi pa pričeli gradnjo osnovne šole na Crtomirovi ulici ter vzgoinovarstvenega zavoda JH na Vrhovcih. 2,500.000 din predvideva finančni načrt zal stroške, ki bodo nastali na pripravi investicijsko tehnič-ne dokumentacije za objekte iz programa 1975 in 1976, ki jih je potrebno sproti poravnavati. Nerazporejenih. je 11,447.158 din: ki jih bo upravni odbor uporabljal bo-disi za eventualne podražitve, več ali dodatna dela, ki nastajajo zaradi ne dovolj natančnih popisov gradbenih, obrtniških in instalaoijskih del, kar se pojavlja pri sleherni gradbeni dokumentaciji tudi izven investicij iz programa samoprispevka V kolikor v ta namen ne bodo sredstva potrebna, bodo uporabljena za pxičetek novega v finančnem načrtu nepredvidenega objekta iz tekočega programa.
Posebej je treba opozoriti na zelo visok znesfiik, ki je v izdatkih naveden za dokončanje objektov iz pro-grama 1974. V finančnem načrtu za leto 1974 ni bila za-gotovljena oprema in je med drugim sedaj vkl.iučena v znesku 57595.500 din.
v PREGLED OBJEKTOV  VGRADNJI IZ PROGRAMA SAMOPRISPEVKA
?^,"                                                                        Ocena     Dohodek po           Potrebna
T~~               Nazdv objekta           Občina       vrednosti po      zakl.iučnem                dodatna
gdloku    ._____________________________stanju 15/5-75             računu_________sredstva
1_________2__________________3____________4___________5          __________6_______
PROGRAM 1972:
1/1              OS Dol                        Bežigrad           4,830.000
1/2            Oš Zalog                    Moste-Polje       8,170.000                              ..                       •
1/3             OŠ V. Vodnik             Siška                 5,308.000
1/4             OS Dobrava               Vič-Rudnik        7,000.000
1/5              OS Brezovica             Vič-Rudnik        8,441.000
II/l            WZ Soseska              Bežigrad           8,422.843
II/2           VVZ Šentjakob           Bežigrad            1,710.647                                    .
II/3            WZ Ane Ziherl          Center             15,000.000
II/4           WZ Vevče                 Moste-Polje       1,531,349
II/5           VVZ Zadvor               Moste-Polje       1,582.301
II/6            WZ Brocl                  ŠiŠka                 6,328.974
II/7           WZ škofljica            Vič-Budndk       2,090.457
Skupaj program 1972    '                    70,415.571          61,701.000                 8,714.571
PROGRAM 1973
II/8           VVZ Savsko nasdije    Bežigrad           5,543.257
11/10          VVZ Nove Jarše         Moste-Polje       7,700.000
11/11          VVZ Andersen            Šiška               12,500.000
11/12          VVZ Malči Belič          Vič-Rudnik       4,800.000
11/13          WZVičS-6                Vič-Rudnik        5,530.943
1/7             OŠ Novo Polje            Moste-Polje     17,500.000
1/8             Oš Preska                  Šiška                 5,406.749
1/9              OS Brod                     Šiška               23,500.000
1/10            Vzgojna posvetov.      Šiška                6,412.825
•'                   Skupaj program 1973                         88,893.774         79,887.000          9,006.774
PROGRAM 1974:
1/13           OŠ Sostro                  Moste-Polje       21,000.000
1/14           OŠ Pirnifie                  Šiška                20,000.000
1/15            OŠ Horjiil                   Vič-Rudnik        30,143.176
1/16            OŠ Vič                       Vič-Rudmk        47,196.637
1/22           OŠ Novo .Kodeljevo    Moste-Polje       40,000.000
11/15          WZ šentvid              Siška_________17,489.687______________          '________
Skupaj program 1974                         175,829.500         118,534.000         57,295.500
SKUPA.I                                             335,138.845         260,122.000         75,016.845
PREGLED VSEH OBJEKTOV IZ SAMOPRISPEVKA
1.  Zgrajeni objekti izročeni uporabniku
Osnovne šole________________._____________
1/1         Oš Dol pri Ljubljani          občina Bežigrad
1/2         Oš Zalog                     .      občina Moste-Polje
1/3         Oš (tel.) V. Vodnik             občtna šiška
1/4         Oš Dobrova                       občina Vič-Rudndk
1/5         Oš Brezovica                     občina Vič-Rudnik
1/10        Vzgojna posvetovalnica      občina Šiška
Vzgojno-varstvenl zavodi____________________
II/l       WZ Soseska 7 — Bežigradobčina Bežigrad
'  n/2       WZ šentjakob I. faza       občina Bežigrad
II/3       VVZ Ana Ziherl                občina Center
n/4       WZ Vevče                      občtaa Maste-Polje
II/5       WZ Zadvor                    občina Moste-Polje
II/6       VVZBrod                        občinašiška
H/7       WZ škofljica                  občina Vič-Budnik
II/8       VVZ Savsko naselje          občina Bežigrad
11/10      WZ Nove Jarše                 občina Moste-Polje
IIAl      VVZ Andersen III.             občina Siška
n/12      VVZ Malfii Belič                občina Vič-Rudnik
H/13      VVZ Vič S-6                       občdna Vič-Rudnik
2. Objekti v izgradnji
Osnovne šole______________________________
1/7         OS Novo polje     .              občina Moste-Polje
1/8         OŠ (tel.) Preska                 občina Ši&ka
1/9         Oš Brod                            občina Siška
1/13        OŠ Sostro       '                   oboina Moste-Polje
1/14        OŠ Pirniče                         občtna Šiška
- 1/16        Oš Vič                              občina Vi6-Rudnik
1/22       OS Novo Kodeljevo           občina Moste-Podje
3. Objekti v pripravi
Osnovne šole_____________________________
1/6         Oš črtomirova                  občina Bežigrad
1/11        OŠ BS-7                            občina Bežigrad
1/12        OŠ Prežihov Voranc           občina Center
'   1/15        OŠ Horjul                          občtoa Vič-Rudnik
1/17        Oš Prule                            občima Center
1/18        OŠ Zvonka Runka              občina ŠiSka
1/19        Vzgojni zavod Janez Levec občina Center
1/20        OŠ Tone Tomšič                občina Center
1/21        OŠ dr. J. Potrč                   občina Šiška
1/23        OŠ Vodice                         občina Šiška
1/24        OS Koseze                         občina Šiška
1/25        Oš Vrhovci           .            občina Vič-Rudnik
Vzgojno-varstveni zavodi___________________
n/9       VVZ Poljanska cesta         občina Center
n/14      V^Z Novo Kodeljevo        občina Moste-Polje
11/15      VVZ šentvid                     oboina Šiška
11/16      WZ Vrhovci                     občina Vič-Rudmk
11/17      VVZ Soseska III.               občina Bežigrad
11/18      VVZ Ajdovščina                 občina Center
11/19      VVZ Selo — Moste            občtna Moste-Polje
n/20      WZ Litostroj                    občina ŠiSka
11/21      WZ Murglje                     občina Vič-Rudndk
n/22      WZ Šentjakof II. faza      občina Bežigrad
n/23      WZ Polje                         občina Moste-Polje
11/24      WZ Koseze                      občina Šiška
n/25      WZ Medvode                   občina šiška
Iz tabele je razvidno, da je dohodek Sklada v letih 1972, 1973, 1974 znašaJ skupno 260,122.000 din, za dokon-čanje objektov pa je po oceni vrednosti posamezaiega objekta pofcrebno 335,138.845 dln. Manjkajoča sredstva v višini 75,016.845 dln so zagofovljena v finančinein načrtu 1975.
Ludvik Činč, 1. r.                          Predsednik UO Sklada
Sekretar UO Stalada                  Natan ing. BEBLfUT, 1. r.
Točka 4
Socialistična republika Slovenija SKUPŠCINA  OBCINE   LJUBLJANA  CENTER Izvršni odbor skupne komisije za štipendiranje učencev in študentov
Poročiloo nekaterih vprašanjih sprejemanja in izvajanja družbenega dogovora in samoupravnega "sporazumevanja o štipendiranju učencev in študentov na območju občine LjubljaAa Center
UVOD
Na podilagi sklepov izvršnega sveta in družbenopoli-tičnega zbora naše skupščine posredujemo družbenopo-litičnim organizacijam v občini Ljubljana Center v ob-ravnavo poročilo o nekaterih vprašanjih sprejemanja in izvajanja družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v ob-čini LjuMjana Center.
II. NAMEN POROCILA
1.  Sezsnaniti delegate vseh zborov skupščine in vse piireditve v občini Ljubljana Center z nekaterimi zna-čilnostini poteka akcije za sprejem družbenega dogo-vora   in   samoupravnega   sporazuma   o   štipendiranju učencev in študentov v naši občini.
2.  Seznaniti  s  številčnim     predlogom     organiaartj združenega dela, drugih samaupravnih organizacij  in skupnosti, ki so samoupravni sporazum že podpisale, in s pregledtim tistih ofganizaoij združenega dela, ki samoupravnega   sporazuma  kljub  ponovni  pro&nji  še niso  podpisale,  in kaj  storiti, da bodo samoupravni sporazum podpisale tudi te.
3.  Seznaniti z  organizacijo  sklica  zbora  delegatov podpisnic  samoupravnega  sporazuma, z Izvolitvijo iz-vršnega odbora in skupne komisije podpisnic samoup-ravnega spoTazirma o štipendiranju učencev in študen-tov v občini Ljubljana Center.
4.  Informirati vse družbenopolitične organfaacije v skupščini občine Ljubljana Oenter in prizadete v ob-čini z najvažnejšimi nalogami izvršilnega odbora    in skupne komlsije podpisnic samoupravnega sporazuma pri izvajanju štipendijske politike in štipendiranja iz združenih sredstev.
III.  DRUŽBENO DOGOVARJANJE IN OBLIKOVANJE ŠTIPENDIJSKE POLITIKE  IN SAMOUPRAVNO SPO-RAZUMEVANJE   O   ŠTIPENDIRANJU   UCENCEV   IN ŠTUDENTOV
1. Pri oblikovanju načrtne, dolgoročne kadrovske politike zavzema oblikovanje šttpendijske politike iz-redno pomembno mesto. Družbena problematičnost te-ga vprašanja je zahtevala, da se v vsej republiki izva-'ja enotna in sistematična kadrovska politika. Verjetno je bilo zaradd tega štipesndiTanje eno izmed prvih pod-ročij, kl sino jih v naši republiki začeli urejevati z do-govorom in to že leta 1970. Po tem družbenem dogovo-ru So štipendije in štipendljsko politiko oblikovali in urejevali pnredvsem v organizacijah združenega dela in to predvsem z vidika svojih potreb in iz vidika višine štapendije. Ta prva faza družbenega dogovarjanja o štipendiranju je prinesla znaten napredek v štipendij-ski politiki, toda vrsto temeljnih problemov, ki so se negativno odražali v socialni strukturi učencev in štu-dentov, samo z dogovorom na tem področju nl bilo mogoče rešiti.
Pri obldikavanju dolgooročne kadrovske politike v okviru razvojnih načrtov združenega dela je bilo pot-rebno oblikovatl in sprejeti novo politako štipendiranja z novitn samoupravnim sporazumom. Novi samouprav-ni sporazum o štipendiranju pomeni pravi kakavostni skok oziroma revoiucionamo dejanje, ki bo bistveno pripomoglo k reševanju številnih problemov, izvirajo-«Mh iz socialnega razlikovanja tafco po poklicni kot re-gionalnl sestavi. V delu novega samoupravnega dogo-varjanja in sporazumevanja o štipendiranju so štipen-dije opredeljene kot del vlaganja v družbeno repro-dukcijo in instrument kadrovske poiitike v združenem dedu. Prvič v zgodovini našega naroda so šolska vrata resnično,' ne samo formatao odprta vsej mladini, ne glede na materialni položaj njihovih staršev, ki je bil vse doslej ve6ja ali manjša ovira za nadaljevanje &ola-nja po končani osnovni šoll. Z novo štipendijsko politi-ko bo lahko slehemi učenec aU učenka, ki ima sposob-nosti, voljo in veselje za študij, šolanje tudi dejansko nadadjeval, ne glede na to, kakšen materialni poiožaj imajo njihovi starši. To pomeni odpravo velikega dela vplivov socaailne diferenciacije za šoianje v srednjih. in visokih šolah in na dolgooročno kadrovsko politiko v združenem delu. Socialna sestava učencev in študentov se bo začela temeljito spreminjata, kajti na srednje in vistike Soie bodo prihajali predvsem sposobni, ne pa pretežno otroci izobražencev in materialno bolj sibuira-nih staršev.
Družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štd-pendiranju bo odpravnl tudi vrsto negatrvnih vplivov, ki so izvirali iz socialnega razlikovanja rned slovenskimi pdkrajdnami. Regiomalnl sestav uč^icev in študentov se bo znatno izboljšai, saj so z enotno štipendijsko poli-tiko in solidamostnim prelivanjem sredstev dobili ena-ke možnosti tudi vsi učenci in študentje, ki so doma v manj razvltih področjlh Slovenije.
Enotoa in sistematična politika štipendiranja kot sestavni ded celotne kadrovske politike bo pomagala razreševati nekatera pereča vprašanja. Kadrovske <po-trebe združenega dela v naši republiki so že nekaj let večje od generacij mladih, M končujejo posameaine stopnje šol. Nadaije je mano dejstvo, da so dosedanji na&ii Stipendiranja privedli do veliikih nesorazmerdj prl vpisu na posamezne vrste srednjih, višjih in vdsokih šol.
s Da bi forej združeno delo zadovoljUo kadrovskim potrebam, bo potrebno napraviti večje premiike v po-kUcnem usmerjanju mladine. To opredeljuje in nakazu-je tudi sprejeti družbeni dogovor o štipendiranju, kot sestavni del dolgoročne kadrovske poJitike.
2. po prejemu predloga družbenega dogovora o obltkovanou in izvajanju štipendijske poiitike v SBS se je tmdi skupščdna občine Ljubljana Center atotivno zav-zela, za čiinprejšnao izvedbo samoupravnega sporazu-ma. Na 3. seji vseh zborov v septembru oz. začetku ok-tobra 1974 so delegati vseh zfoarav razpravljali o pred-logu družbenega dogovora in sprejeli sklep, da skupšdi-na občine Ljubljana Center ^prejme družbeni dogovor o oibMkovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS.
.Izvršni svet je v septemjbru tudi imenovai iniciativni odbor za pripravo in sprejem samouipravnega sporazu-ma o štipenddrainju v občini Ljubloana Ceat&r, Isriiciativ-ni odbor je že v začetfcu oktobra pripravil samoupravni sporazum in ga v 15.000 izvodih razposlal v obravnavo delavcem v temeljnih in drugih organdzadjali združene-ga dela. V dneh 21., 22. in 23. oktobra je potefkal podpis samoupravnega sporaizuma. V navedenetn roku je sa-raoupravni sporazum podpisalo le okoiii 50 odst. pod-pisnic. Ker po dotočilih samoupravnega spcnrazuina ta postane veljaven, ko ga podpiše 2/3 zaposlenilh v ob-dni, je iidcfativini odbor v sodelovanju družbenopolitič-ndh arganizacij v občini podpisovanje ponovil v novem-bru 1974. S tem je bila dosežena veljavnost sporazuma o štipendiranju v oMini Ljubljana Center in inicdativni odibor je lahko razpisal štipendije iz združenih sred-stev za šoOsko oz. študijsiko leto 1974/75. Treba je ome-niti, da se je imicaiativni odbor nahajal v izredno težkl
sttuaciji, saj so štipendije in posojila dijakom in Stu-dentom s sprejetjem družbenega dogovora to z uved-bo novega sistema štipendiramjja biie v glavnem uikinje-ne in so ostali mladd ljudje brez potrebnih sredstev za nadaljmje &olanje.
Na razpis štipendij iz združenih sredstev je vložiito prošnjo za dodelitev štipendije 156 štapenddstov od tega 96 vLsokošolcev in 60 srednješolcev, ki so biM po dolo-čalih samoupravnega sporazuma upravičeni do štipendije iz združemih sredstev v občani Ljubljana Center. Te štipendije so biie z novim letom vaiorizirane in tudi iz-plačane oz. se tekoče redno i^plačujejo mesečno. Ve-čina teh štipendistov je že vtoljučenih v združesno delo in prejema tudi kadrovsko štipendijo.
3. Da bi čimprej izvedli ustrezmo samoupravno or-gandzirainost po določildh samoupravnega    sparazuma o štipendiranju v občini Ljubljana Center je inlciativiii odbor v dneh 19. in 20. decembra 1974 sMical zbore de-legatov podpisnic samoupravnega sporazuma. Delegati podpisnic so obravnavaJi informacijo o potefcu podpi-sovanja sporazuma in izvolili skilpno komisijo za sa-moupravnl sporazum, ki šteje 60 delegatov. Ta, se je takoj  po izvolitvi sestala, se konstituirala in izvolila svoj ¦ izvršilni odbor, ki šteje 14 članov. Izvršilnl odbor je imel do sedaj 5 sej in tekoče abravnavai vse pred-loge za dodelitev štipendije ter vsa ostala -vprašanija v zvezd s štipendiranjem po sprejetem poslovmku o delu tevršnega odbora. V preteklem mesecu je bil organizi- i ran sestanek in razgovor z vsemi štipendisti iz združe- ' nih sredstev in člani izvršnega odbora, kjer so bUi šti-pendisti seaaianjeni s pravicaimi in dolžnostaii, izhaja-jočimi iz &tipendijskega razmerja. Na zadnji seji pa je izvršni odbor sKlenil poavati še vse tiste   organizacije združenega dela, ki samoupravnega sporazuma še niso podpisale, da to stoore do 15. 5. 1975.
4.  Na podlagi sklepov izvršnega odbora sikupne ko-misije podpdsnic samoupravnega sporazimia o štipen-diranju je samoupravnl sporaaum podpisailo v občinl Ljubljana Center do 15. 5. 1975 skupaj 518 organizaclj združenega dela oz. podpisnic kar znaša glede, na šte-vilo zaposlenih 84,60 odst. zaposlenih v občini Ljubljana Center. Kljub večSkrabneim povabilu pa do danes samo-upravnega sporacauna še niso podpisale naslednje or-ganizacije združenega dela, drage samoupravne orga- ' nizacije in skupnosti.
1.  Arhitektnl biro, Cankarjeva 5
2.  Agens, poslovni ingenlring, Cigaletova 8
3.  ABC združeno podjetje — sikupne službe, Trg MDB 12
4.  Biro m poslovne st^iritve, Tavčarjeva 1
5.  Beogradaka banka, podružnifca Ljubljana, Titova 40
6.  Beti — DSS, TomSičeva 1
7.  Centrotekstil, export-im.port, predstavnižtivo, Titova 36
8.  Dtandk, Prešeirnova 36/a
10.  DruStvo za zaščlto mat&riala SR Slovenije, Krjav-čeva 15
11.  Festival — prireditvena poslovataica, Trg francoske revolucije 12
12.  Foto Tivoili, Cankarjeva 7
13.  GP Openna klet, Zupančičeva 4
14.  Galteks, ONPZ  oblačilnih strok, Trubarjeva 9
15.  Interek^ort, TOZD, Titova 36
16.  Inšttot za socaoJogijo in fiilozofijo, Cankarjeva 1
17.  Investicijskl zavod za izgradnjo Trga revolucije, Trg revolucaje 16      *
18.  Industrtja impoirt, Gosposvetska 13
19.  1UV, TOZD, mailoprodaja, Mestini trg 22
20.  Jugoslovanski inštltut za embalažo, trgovinointirains-port, Gosposvetska 2
21.  Kanitrola meriil in piememiiitlih loovln, Grubanjevo na-brežje 17            •
22.  Kanrnosežko podjetje Mainnor, Re^ljera 38
23.  Klub poslancev, Puharjeva 7
24.  Komisija za verska vprašantja, Gregoireičeva 20
25.  Ljubljanska krojačnica, Šmartinska 15       ¦           ,
26.  Marketing, Cankarjeva 7
27.  Mercator, TOZD kavarna Evropa, Gosposvetska 2
28.  Magistrat, TOZD gostinstvo, Mestni trg 1—4
29.  Magistrat, TOZD blagovni promet, Mestni trg  1—4
31.  Narodni muzej, Prešemova 20
30.  Magistrat, TOZD uprava zgradb, Mestni trg 1—4
32.  Nogometni klub Olimpija, Cankarjeva 10
33.  Onkološki inšfcitut, Vrazov trg 4
34.  Orbital progres, Poljanska 1
35.  Obrtno podjetje Dekor — plast, Stari trg U/a
36.  Obratna delavnica Golovec, Povšetova 5
37.  Posrednik, Stari trg 3
38.  Poslovno združenje Conzorcium, Titova 25
39.  Sadjar in vrtnar, Cankarjevo nabrežje 1
41.  Petrol, TOZD blagovni promet, Vošnjakova 2
40.  Petroi, DSS, Vošnjakova 2
42.  Poslovno združenje žitna skupnost, Masarykova 36
43.  Putnik, Trg OF 15
44.  Restavracija Dom Maksa Perca, Stomškova 12
45.  Roška pralnica, Hudovernikova 6
46.  Slaščičarna Zvezda, Wolfova 14.
47.  Stanovanjsko podjfetje STANINVBST, Kersnikova 6
48.  Splošni projektivni biro, Kldričeva 1
49.  Simex, Igriška 12
50.  Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev, Mi-klošičeva 24
51.  Slovenska filharmonija, Trg revoducije 1
52.  Šentjakobsko gledališče, Krekov trg 2
53.  Študentski dom, Ilirska 9
54.  Tekstijl, Moša Pijadejeva 3
55.  Peko — trgovsko podjetje s tehničniim     blagoin, Mestni trg 18
56.  Turistična zveza Slovenije, Miklošifieva 38
57.  Študentski llst, Trg revolucije 1
58.  Tiskarna Z2TP, Moša Pijadejeva 39
59.  Tehnična založba Slovenije — prodajalna Mladi teh-nik, Stari trg 5
60.  Urbanistični zavod — projektivini atelje, Kersnikova 9
61. Uprava poslovne  zgradbe  Impex, Beethovnova  11
62.  Vedrog, Titova 40
63.  Vamost, SS, Krekov trg 10
64.  Varnost, TOZD izpostava, Krefcov trg 10
65.  Vodni sklad SRS, Miklošičeva 13
66.  Višje gospodarsko sodišče, Tavčarjeva 9
67.  Zveza   skupnosti   zdravstvenega   zavarovanja   SRS, Kidričeva 5
68.  Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov SRS, Erjav-čeva 15/a
69.  Zveza ekonamistov, Titova 19
70.  Zveza šoferjev in avtomehanikov SRS, Metelikova 10
71.  Zveza kulturno prosvetnih organazacij     Slovenije, Dataiatinova 4
72.  Zveza gradbenih inženirjev in tehnlkov, Erjavfieva 15
73.  Zavod za vodno gospodarštvo SRS, Miklošlčeva 13
74.  Združeno PTT podjetje — projektivni biro, Cigale-tava 15
75.  ZŽTP — Železniško transportno podjetje, Moša Pi-jadejeva 39
76.  Združenje rezervinih oficirjev in podoficirjev, Ljub-ljana Center, Zarnikova 3
77.  2G sekcija za delo, Vilharjeva 2
78.  ŽG sekcija za SV in TK naprave, Trg OiP 17
79.  ŽG sekcija za vzdrževanje prog, Masarykova 15
80.  ŽG projektivno podjetje, Moša Pljadejeva 39
81.  ŽG Feršped, Trg OP 7
82.  Podjetje za turizem, transport in gostinstvo, MoSa Pijadejeva 39
83.  2G prometni inštitut, Pražakova 13 a.
5. Na predlog iniciativinega odbora je izvršni avet s&iupščine občine Ljubljana Center na svoji seji dne 14. 1. 1975 sprejel sklep, da se odpre žiro račun sMada za štipendiranje iz združenih sredstev v občinl Ljub-ljana Center. Po odprtju žiro računa so takoj začela pritekati v sklad združena sredstva in sicer 0^ odst.
od bruto osebnega dohodka iz dohodka organizacij združenega dela, ki so samoupravni sporazum podpi-sale. Podpisnice so obveznost že za drugo podletje 1974 v celoti izpolnile in zbranih je bilo do konca leta 1974 skupaj 3.228.436.— din kar je celo več kot smo pred-videvaJli Izplačanih pa je bilo v prvem polletju iz združenih sredstev 73 štdpendij v skupnern znesku 157.941.— din. V prvem četrtletju 1975 pa je bilo že izplačanih skupaj 156 štipendij v skupnem anesfcu 277.605.— din.
Dotok sredstev v solldarnostni sklad poteka po pro-gramu. Trenutno je v skladu za štipendiranje iz zdru-ženih sredstev občine Ljubljana Center 4:842.338,50 din. Treba je omendti, da bo potrebno zbrana sredstvav občini Ljubljana center solidarnostno prellvati na ob-močja oziroma občine, kjer zdrnženo delo ne pokriva potreb po štipendiranju učencev in študentov.
IV. SKLEPI IN PREDLOGI
1.  Ugotavljamo, da je postopek sprejemanja in pod-pisovanja samoupravnega sporazuma o štipendiranju iz združenih sredstev v občini Ljubljana Center v končni fazi, saj  je samoupravni sporaziim podpisalo že 94,60 zaposlenih  v občini  Ljubljana  Center.  Kljub  večkrat-nim dosedanjim  povabilom  pa je potrebno ponovno opomniti vse tiste podpisnice, ki tega še niso storile.
2.  Poročilo se pošlje tudi vsem družbenopolitičnim organizadjam v občini Ljuibljana-Center, daga obravna-vajo in zavzamejo staliSča do tistih organizacij združe-nega dela, ki sporazuma še niso podpisale. Vse napore je potrebno usmeriti v to, da bomo v najkrajšem času dosegli 100% podpls in s tem realizirali sprejet druž-beni dogovor in samoupravoi sporazum.
3.  Izivršni odbor skupne komisije podpisnic samo-upravnega sporazuma naj  po dogovoru skupne komi-sije podpisnlc družbenega dogovora o izvajaAju štipen-dijske polltke v SRS pripravi predlog solidarnostnega prelivanja združenih sredstev za štipendiranje učencev in študentov na podrofiju, kjer združeno delo ne pokriva potreb po dodelitvi štipendij in naj zbere vse potrebne podatke finančnega načrta sfclada za  štipendiranje Iz združenih  sredstev  v oMtoi  Ljubljana-Center za leto 1975. •
4.  Izvršni odbor in skupna koinisja podpisndc samo-upravnega sporazuma o štipendiranju bo pripravil in sprejel  sklep  o  objavi  razpisa  štipendij  iz  združenih sredstev 2» šolsko leto oziroma študijsko leto 1975/76 in zbgre potrebe po štipendlranju iz teh sredstev v obdini Ljubljana-Center.
5.  Pri  dodeljevanju štipendij  iz  združenih sredstev naj izvrSni odbor upošteva predvsem splošne dolgoroč-ne kadrovske potrebe  zsdniženega  dela  in kadrovske potrebe podpisnic samoupravnega sporazuma o štipen-diranju na območju občinfe Ljubljana Center.
rZVBSNI ODBOR SKUPNE KOMISLJE POOPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Točka 5
Predlog sklepa
o prenosu ustanoviteljskih pravic do doma upokojencev Center Tabor-Poljane na samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center
Jzvršni svet občtae Ljufoljana-Cemter je na avoji seji dne 4/6—1975 obravnavad predlog izvršilnega odbora skupno-sti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center o preno-su ustanoviteljskih pravic do Doma upokojencev Center, Tabor-Poljane na skupnost sociataega skrbstva občine Ljubljana Center. Predlog utemeljuje predlagatelj s 35. členom zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 39/74), ki določa, da je ustanovitelj sociataega zavoda lahko tudi samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljanat Center je spre-jel sklep, da
PREDLAGA
Skupščini občine Ljubljana Center, da se ustanaviteljske pravice do Doma upokojencev Center, Tabor—Poljane prenese na samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center.
IZVRŠNI SVET
Točka 6
Na podlagi 16. člena Zakona o urbanlstičnem planiranju (Uradni list SRS št. 16—119/67 in 27—255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 13/74), je Skupščina mesta Ljubljane na seji Zbora združenega dela dne . . . . in na seji Zbora občine dne .... spre-jela
Odloko spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljub-ljane za del območja zazidalnega otoka CO — 1/17 RTV
a? za nadzidavo veznega dela objekta ob Pražakovi ulid
št. 1 b) za nadzidavo dvoriščnega objekta Maklošičeva ulica
št. 30
1.  člen
V četrtem odstavku 1. člena odloka o spremembl in do-polnitvi odloka o splošni prepovedi perceladje zemljišč na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 50-954/71), se izločijo iz obmodja zazidalnega otoka (X) —1/17 »RTV«
a)  zemljišče parc. štev. 133/2 k. o. Peter predmestje I. del za nadzidavo veznega dela objekta ob Pražakovi ulici št. 1
b)  zemljišče parc. štev. 106/11 k. o. Peter predmestje I. del za nadzadavo dvoriščnega    objekta Miklošičeya ulica št. 30.
2.  člen
Izločeni deli iz zazidalnega otoka OO — l/iv >,..^V« iz 1. člena tega odloka, se vnesejo v grafični prikaz iz 2. člena oitiranega odloka in so njegov sestavni del.
3.  člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka, opravlja urba-nistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skup-ščine mesta Ljubljane.
4.  člen
Ta odlok zadne veljatt osmi dan po objavi v tTradnem listu SES.
PEEDSEDNIK
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. ing.
Obrazložitevpredloga odloka o izvzetju zemljišča iz prepovedi grad-nje in parcelaoije na območju zazidalnega otoka CX> — 1/17 RTV.
1.  »Intertrade« — podjetje za mednarodno trgovtoo Lju-bljana, Moše Pijadejeva ulica 29, predlaga izvzetje zemljišča iz prepovedd gradnje in parcelacije na ob-raočju zazadalnega otoka CO — 1/17 »RTV«.
»Intertrade« namerava na zemljišfiu parc. št. 133/3 k. o. Peter predmestje I del (zgraditi) vezni objekt med zgrad-bama Moše Pijadejeve 29 in Pražakovo 12 ob Pražakovi ulici v celotni tlorisni izmeri 13 x 7,50 m (v ožjem delu) oziroma 9 m (v širšem delu) nadsaidajbi za eno etažo. Vi-šinsko bo nadzidava prilagojena višini četrte etaže ob-ravnavanega objekta tako, da bo nivo nove terase naj-manj 1,5 m nižji od spodnjega okenskega roba stanova-nja v V. nadstropju zgradbe Moše Pijadejeva 37. Po na-membnosti bodo prostori v nadzidanem delu zgradbe služili za pisarniško dejavnost predlagatelja.
2.  »Medex« — exporl>import Ljubljana, Mlklošičeva o. 30, predlaga izvzetje zemljišča iz prepovedi gradnje in parcelacije na območju zazidalnega otoka CO — 1/17 »RTV«.
»Medex« namerava zaradi rekanstrukcije strehe nadzl-dati dvoriščni objekt, ki stoji na dvorišču Miklošieeva c.30 — zemljišče parc. št. 106/11 k. o. Peter predmestje I. del. Dela bodo obsegala odstranitev sedanje sttehe dvokapnice, ki je dotrajana in potrebna obnove. Ob tej prlliki bi investitor nadzidal objekt za eno etažo v abso-lutni višini 03,80 m nad obstoječo stropno konstrukeijo. Po namembnosti bodo nadzidani prostori služili za pi-sarniško dejavnost predlagaitelja.
Zgoraj navedena zemljišCa ležijo na območju zazadalnega otoka CO — 1/17 »RTV«, za akterega velja prepoved gradnje in parcelacije na osnovl Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sploSni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljul> ljane (Uradni list SRS št. 50—954/71).
Krajevna skupnost »Kolodvor« soglaša, da se zaprošene parcele izvzamejo iz odloka o prepovedi graditve in par-celacije za zaprošene nadisldave objektov obeh organiza-cij združenega dela.
Izvršni svet Škup§čine občine Ljubljana Center, je na svoji 38. seji dne 4. 6. 1975 obravnaval predlog odloka o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter pre-povedi parcalacije zemljišč na območju zazidalnega oto-ka CO — 1/17 »RTV« in se strinja, da se dovoli izvzetje zemljišč parc. št. 133/2 in 106/11 k.o. Peter predmestje I. del iz odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o Isplošni prepovedl graditve ter prepovedi parcelacije zem-ljišč za nadzidavo objekta ob Pražakovi ulici in dvorišft' nega objekta MHklošičeva c. št. 30.
Izvršni svet Skupščine občlne Ljubljana Center PREDLAGA
Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnostl Skupščine občdne Ljubljana Center, da sprejme sklep o izvzetju zgoraj navedenih parcel in predlagata Skup-ščini mesta Ljubljane v sprejem Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi gradltve ter prepovedi par-celaoije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del obmofija zazidalnega otoka CO — 1/17 »RTV«. Ljubljana, 10/6—1975
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center
Odgovori na delegatska vprašanja
Postavljena na 9. seji zbora združenega dela
VPRAŠANJE:
Po odtoku o zaklonlžčih SM I^jubljane odivajamo prt novogradmjah in nadzidavah 2 % od predračunske vrednosti v sktod oa gradnjo zaklomišč. Ker nam ni znaoo, da bi v Ljubajani graddM nova zakloniSČa aU adajpUrali stara, nastaja vprašanje:
—  koiikšna sredstiva so zbrana v tem sfcladu,
—  v kakšme nameme se vodijo in
— kako se sklad iaogiba izgutoam zaradi inftecije.
ODGOVOR:
Pred knatMm je bdla aadelana šfeudoja o zaklanijaniju na območju mesta Ljubljajne. Iz te šbudije je razvidno, da je še posebno fcritična situacija aaklanjanija v centru IdubJjane, kjer se lahko tirenaitno zaklorai samo okoli 2 % prebrvatotiva, in še to zaklomišča, kd niso priilagojena da-našnjim poterebam. Ker je s&tTsacdja v dmgih ljabljanskih občtoah razem Cenitra in Viča zmaitoo boljša so skoraj vsa sredsfcva sklada letos in še nekaj prihodnjih let ptred-videna za davršditev obstoječdh zaMoinišč v cenfaru to gra-datev novdih zatalooišč po posebnefti na&rtu. Težave so v tem, da ni na raapolago priinerinih prostorov, kj«c bi se lahtoo zaklomišča giradila.
Po določilili 26. in 27. čtana odtoka o zafclonlSČiih na obtnodju mesta LjuWjane so doJžna anvestitorjd ntvvih stanovapjslkdh in posflovnih agradb, ki so bdli oprošče-ni gfradnije zaklondšč, piačati v siklad za gradnjo, vadrže-vanje in opireaiiljanoe javnih zaMopišč 2 % prrdspevek od gradfoene cene objekta. Imetadtei pravice uporabe stanovanjskiih in postovndh zgradb ter poslovnih pro-storov kot posameznih delov zgradib dn organdzacije za upraviljainije s stanovanjskimi in poslovmimi zgnadibaml t družbena lastininfl plaonjeoo tnimesečno v sklad 1 % na cedotoo stanarino ald najemnino.
Na podlagi navedenih doJoM je v sklad aa grad-njo, vadiržeivainoe in opremijaivie javnih zaklomišč do sedaj Bbrandih 9^52.786,81 dinarjev sredstev.
ŠKlad upravlja upravind odbor, ki ga je dimeinciiwala mestna staupščama. So-edstva sklada se trošijo po ffi-nančaiem načrtu upravnega odbora sklada in mestoega sveta za LO in sicer za graditev, vzdrževainje in oprem-ijamjje jaimih zafldonišič.
Vletoi 1975 ®e bcxio ta aredsbva porabila takole: ,   — ureditev ain Taztšifitev zakloniišea Gknmji tirg;
— uirejaimje vhoda, dahodov in filitrovmtilacija v ssa-kioniSču Krekov trg;
— mreditev zaklonišča ob CeOiovSIci cesfti;
—  uirediteiv aakJonišča Magistrat;
— sfcrošJkd plačdJLnega pmaroeta, energetdlka in posio-ranje siklada.
Upravni odbor aklada Se z velikitni težavami izo glba >vpliiivo(m inftocdije prediwsam zato, ker upraiva za Ijudsteo obrambo, ki opravilja adaninistratiivino tetomdjčme posJe sMada nima zasedema sistemiafcrana deloTna rne-ata fiteokovnilh sodelaivcev, ki bi zagotavljaii popotoo reafttoaatiijo omenjenega programa gnadnje, vzidTžOTanija lo opreinljanja javnih zaManišč.
VPRASANJE:
Kiako je z zakonom urejeno izgorevanje goriva po prlvatmh kuriščiii glede vkopandii cistern pri indiviUiual-nih ali blokovskih gradnjah glede na onesnaževanoe araka m oikoflja?
ODGOVOR:
Uprava za nottranoe zadave SML Je poslala nasled-nji odgovoir:
uOdd.ea.ek za požarno vamost UNZ piri steua?S6ini mesta Ljubljane daje soglasja k lokacajam, projektom ta uporabi rezervoarjev za kurilno olje na osnovi do-
ločil praviLndka o spravijanju in hrambi kurakiega olja (Ur. Mst SFRJ št. 45/67). V teh sogtosjih se omejujerao predvsem na <sahit«ve z gledišča požaime varnosti.
Vprašanja glede onesnaževanja zraka in okolja re-Suje saoiitaima tošpekcija pri UIS skupščine mesta Ljuibijane. Tako kot oddelek za požamo vamost daje za navedene objekte tudi snitarna inšpetoaja svoja so-glasga.«
VPRASANJE:
Kako je z energetsko osHcrbo mesta LJubljane? Ka-ko Je z tovestiranjem fcratikoročniii In drugiiih progjramov glede oskrbe stanovanj, ker so te inirosticdje defdcitne? Kdaj bo narejena geogralska karta s podirodja oskrbe z enengijo mesta LJubljane? Kako je zamižijena inve-sticijslka politoka za podrodja, kl do sedaj še niso oskr-bovana z vsemd vki energdlje?
ODGOVOR:
Iavršnd syet SML je poslaa sledeč odgovoir: »1. Ljubljana se osfcrbuae s pnimaTndmi gocriiva raz-ličnega isBvora. Uporabljajo se vrste goriiv kot so: les, praroog, olije, mazut, nafta dn pMn. Zaradi hitirega raz-voja mesta je tudd sestav poteošoilkov raznolik. V pri-merjaivi z ostalrimi evropskimi mestd je LJubljana kasno pričeila intenajiivneje graditi sdstem komuinaitoe prestorbe z eoergijo (plinsika mreža daijinslko ogarevanae)5eOe t zadnjlh letih so biM izidelani in sdstematLčtno vkljiičenl v urbanistični načrt ta raavoj mesta tudi dolgOTo6ni programi za raavpj pltoairne in taplairne. To je zeilo po-membno, saj nam poleg dektrične energtije le <Mjin-> sko ogirevanje m plto amagočn hifcro in ceneno oekrbo ln zmanjšanije onesnaženja zraka v Loubljand.
PodatM fkažejo, da smo imeili v I^juibljani na primer leta 1970 pri ponmštai mlesta 177,16,106 ms, 213.600 pre-bivaldh in pri 64.000 motomMi voealili, stedečo porabo energye:
v MWh/2eto
1.  eaektrdi&na energlja                    '                        464200
2.  toplarna  (ogrevanje)                                       240.000
3.  plin (7,8 mao mJ/teto)                                       42500
4.  bemcin (50 tdsoC ton/leto)                              600.000
5.  pltaslko o4je (27 tisoč ton/leto)                      326.000
6.  fcuiriOino odije (23 trfsoč ton/ileito)                      278.000
7.  mazait in  ostali  naltai denivata
(78 ttsoč ton/leto)                                           870.000
8.  rjaivi premog (220 iisoG ton/leto)                     920.000
9.  lignit  (210 tdsoč tan/teto)                               635.000 10. toiplaTna-iporabljeno gorivo v toplaTrd
500 tisoč ton/leto                                           1,750.000
— toplama samo električna energija oca     1,510.000
Steupaj                                                 5,885.700
Iz pregieda iahaja, da je bila steupna poiraba na pre-bivalca 27,6 MWh/leto, aii poprečna pt*ra.ba energije na eno osebno vozMo 12,7 MWh/leto (1,05 ton/leto), na ene-ga prebivalca 14,1 MWh in to ca 2,18 MWh električne energije, ca 366 mVleto plina, ca 475/leto kiirilnega oJja in mazuta, ca 2020kg/leto premogainca 1,12 MWk/leto topl. topkrte. ZaTadi staki^a naraščanja porabe vseh vnst energije, ki se je v zadojih desetdh letdh (1960—1970) povečala za več kot 100 % (pa je Ljaibljam še vedno energeteko pasivna, saj proizvaja npr. le desetino po-trebne elekitrične enengdtje), je evidmtna nujnost pospe-šene izgirajdnije naprav za daloinsko ogirevamje, kar po-meni jagradnjo TopJame III, kot tudi zagot»v4tev pli-novttda in dirugih ustreandh objetetov in naprav, sanactje kurišč in povečanja t»plotne izolacdje v objektdh. V dojgoffočnem raBvoju pa tudd preui6evatii nadaljnje mož-nosti o^crbe z energijo In ne nazadnje z jedrsko energi-jo, kar je naloga eJalboraifea o esnergetsiki bManioi Ljublijfc ne.
2. Na podilagl toatkoiročinih &tudij je ttgotovHjeno, da bi potrebovala Ljiulbijana l«ta 1975 y dmievnem 6asu 407^ MW elefctrične energije, proazvodnja pa znaša 41,5 MW.
Zato je poittrebno energijo privesti v LjuMjano : to jo transformiTaitl Poferebe se kažejo v po-večaoju iastailrar ne moči v obstoječd RTP-ih (tudl RTP Center) in na-pajatoem etetotričnieSm omrežju, saj bd morala biti Ljuto-ljana že do leta 1980 povezana s tremi 380 KV daljno-vodi (proti Podlogu, Divači, NE Krško). Zgraditi bo po-trebno nove ETP Ljubljana II. (Beri<Sero-380 KV), RTP Troovo iin Pužine in preveriti trase vasoko napetostaega tranziitnega omTežja v šireem otamočju Ljulbljane to jdii soočiti s prostorskim razvojem.
Topianna je bdla z iag-radmjo oma-ežja usmerjena predvsem na abmočga, kjer je bila initeozivna stanovamj-ska in poslovna gradmja. Zato je veoja raavejanost omTežja prisatoa le v območju Cenfera in šiške. Za Be-žigradom se je omrežje pričelo širiti šele po letu 1972. Po programu Ploname ter na osntm emergetske poras-delitve med PHnairino in Komauinailino energetdko, bo del Siške (Koseze) ter Viča energetsško osifcrbovaa s pltoom, kar bo omogočil plinovod Koseze-Vlč. Klimatski pogoji In ponekod vdsofka tatoa iroda ditobirajo na Vičb kot najugodnejši enjergebska vir-pldii. Center je v večtjem že preskrbljen s toplotnim omrežjeim razen območja nad Ljubijanioo, Golovoem in Pruiami. Obstaječe kapaoi-tete y Mostah in šiški so že i^koniSčene. Zato se kaže prioriiteta zla&td v pospešeni graclitivi novih vlrov oairo-ma dograditvi nadaljndlh faz v Šištei in v Mostah, pri slednji v obliki komblnirane proizvxxtoe topdotine in eiefctrične energije.
Leta 1973 je bilo priJcliiuičeTuih na omrežje rnestne-ga in mežanega plina okoli 14 tlsoč gospodinjstev in 104 industrijskih potrošndkiav. Steupna instaltrana moč pSi-name ob Vodovodini oesti, v Kosezah in v Zatogu je 70 Gcal/h, kar znaša 256 kcal/preb. in pomeml lelo malo. Naloge nadaljnjega razvoja s© kažejo predvsem v osikr-hi z zemeljskim plinom, ki bi služil kot osnava, tdkoči plin pa kot rezervna suravina; povečanje lokalnih pli-nam in injdhova povezava v enotni sistem, za kar bo poferebno zgraiti precejšnjo dolžino sekundamega in prlmarnega omrežja.
Vse navedeme naioge bo potrebno družbeno verifi-cirati s planom doilgoročnega razvoja Loubljane do 1©-ta 2000, sredirajOTOčoiin diružbenim pianom 1976—1980 in drugo etapo staaiiovanjsko-kcaniinakiie graditve, pri če-mer bo v veMko pomoč energetsika biianca I^jubtljane, ki bo dzdedana še v tern letiu.
3. Prva raCTnišljamja komunataih ddovnfli orgainiBia-c*J o osraittau izhodišč za sestavo dsružbenega plaaw, Ijjnib-yana 1976—1980 kažejo, da bi inorali vtožiti maksdmiateie napore, tedd finaindne, če bi hoteli omdliti energetsfeo krlzo Ifluibljane in istočasno dohitevatd pospešeni tem-po stanovanjske ta ostale graditve. Zato je evddentao, da Tise vrste energetdfoe ne bo mogoče širliti na vsa po-dročja enatoo, vsaj v bližnji bodočnosti še ne. Vso po-zcnmost bo poftrebno posivetitd iEjgradiniji viroiv, primair-nerau otmrežjii in seteundarnemu, z absoluibno vsMade-nostjo tudi pri vzpostavitvi fiiiančne konstrulkclje, kot tudi pri opremlljainjai prtoritetruUi sosesik, ka so že dolo-6ene na podlagi ustremega odlotea SML oairoima, ki še bodo v penspefctTOi izbrana ali na podilagi odloka, aM pa z ustreznim družbenim dogovorOm vseh zaamtereslra-nih dejarvnilkov v mestu.
V  srednjeročnem razvojnem obdobju, ki je gred nasni (po zaoMh komunaikuh delcnviniih oongarazaoij), bi potretoovaHi za program Eeletotro-Ijjubljana mesto oteoli 207 maOtLjanov diinairjev, za progiram toptarme oikoli 560 roilijanoiv dinarjev, in za prograim pliname ofeoili 200 miilijonov dinarjev aM sfcupno preiko 900 mdlrLjonov di-narjev. Za premosfciitetf teh velikiih finainaniiih naporov bo potrebna temeajita preudamost pri odlooitvah o tem, aM amoTC(tno inivesticdije že do leta 1980, aill patoošmdlki prenesejo adekvatne večje otoremenitve in aili smo racio-nalno poraadeldili vire enengije dm UBtoezmo omTežje gle-de na prostor In glede na sposobnost uporabe tako zgrajenih kapaaitet po posamesniih pcxiroojdii mesta.
V  ilustracdijo navajamo za obdobje 1976—1980 nefoaj nuijuiih nalog s podiročjja energetfee, M M jih morali po
mnenju komunatoih organdzaciij, ki nudiijo tovrstne sto-ritve šteti kot priomtetne.
a)  Elektrika:
—  razširitev RTP Center in šiška ter gradnja novlh RTP Ljubljana Podje,   Beži®rad,   Pužine,   Trnovo    in Guincilje;
—  gradmja piriikilijui&raih daljnovodoiv 10 KV na RTP na trasi:   Beridevo—^Polj»—Pužine—Toplaima;   Vič—Tir-novo—Beričevo terpriikijučelk na RTP Bežigrad Gunolje;
— visotkoinapetostino in raavodno amrrežje do sosesk usmeo-jene staiKKvamjsike gradiftve.
b)  Toplotna energija
—  gradnja tretjega agregata kapacditJete 50 MV eleik-trlčne ertergije, 34 t/h tehndLoške pare 86 Gcail/h toplotne energije in 50 Gcad/h dodatae reBenve za konioe v pora-bd toploitine ©nergije;
— povečanje kapaditet toplarne v šlšiki   za     100 Goail/ih;
—  po&tavitev čapalne postaje »Ceinteir« oib Resljevi cesti;
—  izgiractoja prlmaTnega omrežja v neikaterih sose-skah;
—  i^radmja prtoiamih pove?!oivailnih toplovodov med posameandmi olbmočji, po linhartiovi, Pakqpališki, Šmar-tinski, Topraški in Vojkovi ulici;
c)  PUn:
—  iagradrnja sistema reaeirvoarjev za. mesteii ta me< šand pJin v Ko&eeah in Mostah in izgradnja ortiTežja ze-tneljslkega pMna tetr prikljiučiltev proirsvodnih obratov na Vodovodni cesiti v Koseeah in v Mostah na zemeljski piin;
—  delna in popolna asikifba v priorditetniih sosesikaJh;
—  povezovalini piinovod Koseze-^Vič in visokotlač-nl plinovod za mestnl plin Vodovod—Titova cesta.
4. Maborat o energetsikl bilanoi LduiMijape je Ia-vršni svet skupščine mesta Ljubljane naročil pri IB Eleiktro projekt Ljubljana, podpisane so tudi ustrezne pogodbe s sof inancerji, pii 6emer je rok Izd^lave 6 me, secev. Vselbinskl program elaborata obsega .ugotavlja-nje presflorbe z energijo na podTodjiu Iduibltjaine v letih 1968 do 1974, raavoj potreb, oeepo možnosti prestonb© .Ljubljane z energijo, vlogo distribucijskili sistemov in "organazaoija, predlog za možne nafime financiranja izT gradnje in -vizdTževanija energetskali objektov ter oMi-kovanjje predloga poditike in smemic raznroja enerigetdike aa podrooje Ljubijane. Vsebinski program je zelo ob-širen m zagotavlija res primemo predsitaro tega prolbie-ma, zato v tesm prtimeru geografisika kanta iz podcročtja oalnribe b eneirgijo mesta ni ikljiučni probiem, aapapaik sa-mo več ald manj shematični prikaz ugotovljemih ossiro-. ma predlagandh rešitev. Poudarilfei je pabrelbino še to, da bodo smernice za razvoj za rarane stopoje urbandEa-cije, dn sdcer: za gosto naseljeno področje, za predmesb-no podeželsko področije.«
VPRASANJE:
AM. je možno kafeo bolje prometno povezati seve-rozahod Ljubijane (Semtvid, Vižmarje, Brod, Pržanij itd.) z TOihodom IijiuibJljajne, zlastd s predeiom, llcjer je w Mko srednjlh in vdsdkah šod?
V
ODGOVOR:
Viator je posial nasdednji odgn>vor:
»Želja delovne organizacije mestnega pofcniSkega pro-meta v IoiU!b](jajni je, da bi s svojimii prevazi kair naij» boitje usbregiM pabrilkoim oeriiroma iob6anom nažega me* sta.
Broge javnega mestnega pobnišikega pnometa pa ne morejo poteikaJta ve&no teko, da bi medsebojinio darekihno paveasovale vse predeSe mesta. Takih ideaJmih rešitev ni ndfejer v svebu. To je imoč doseči s prestopom.
ITvediba proge 5 (Podutik—¦Kodeil)jevo) ima namen preko centora mesta povezaM. omentjeirai otamofiji mesta. Na oelotoi tfrasl (od Hnvatsikega tiiga do Kode]jeviega)
pa bo stekla, ko bodb podani vsi potrebni prometai — tehnddni pogoji.«                  -
VPRAŠANJE:
Na oestah na območju obffine Ljubljana Ceniter so postajališča mestoega avtobusnega prometa locirana ne-po&redno pred prehodi za pešce, kar povzroča precej sifcrbi pešcem, kd prečkajo cestššča neposredno pored avtobusnimi postajališči. AM so na&ntovani fcanikretni ukrepi aa re&Ltev te nevarne situacije?
ODGOVOR:
Urad za promet pri SML je posdal nasdednji odg6-vor:
»Prehodi za pešce se locirajo praviloma za avtobus-nimd postajališči, kar pa v vseh primerh ni možno. Vsi prehodi za pešce se looirajo kamisijsko ob udeležbi viseh pristojniiii dejavmikov. Kolaikor gTe za konkretem predlog za spremeimbo lokacije, potem bo pristojna sltižba občine sfclenila komdsijsko obravnavo, ki bo predtog preučla na toraju samem.«
VPRAŠANJE:
Kako občina kontrolira cene v uslužnostnl oziro-ma1 storitveni detfavmosti?
ODGOVOR:
Zakon o uireditvd nekaterih vprašamj družbene kon-trole ce«n v SR Sloveniji (Ur. 1. SES, St. 32/72) v 9. čle-nu določa, da občinski organi ukrepajo na področju cen in zagotavljajo neposredno družbeno kontrolo cen za protovode in sibonitve, raaen za tiste proizivode in sto-ritve, ki so pomeanbne za vso republiko ob. za vso državo.
2e leta 1965 je na osnovi zaitoona o 'spremernbah in dopolnitvah zakona o mestih, ki so razdeljena na ob-čine, sprejemanje predpisov in ukrepov s področja nad-zorstva nad cenami v Ljubljand kot zadeva skupnega po-meina za mesto, preneSeno v pristojmost takratnega me-stnega sveta Ljiubljane. Sedaj je ta pristojnost urejena s statutorn piesta Ljubljane.
Občdna Ljubljana Oenter in tudi ostale Stiri ljubljan-ske ofočtae aato ne sprejemajo predpisov in uikrepov na področiju cen in taiko ttidi ne kontrolirajo oen v sbooniit-vendh dejavnostdh. To kontrolo izvaja uprava za inšpek-cijske službe sfcupšžine mesta Ljubljana.   ,
Glede na to, da je ¦vsebtosika razMka med vpraša-njem, ki je fonriiuliTano v zapdsniku 12. redne seje kon-ference delegacij St. 23 in vprašanjem, kd je bilo pisme-no posmtovano na 10. sejd zbora združenega dela skup-ščine občine I^ubljana Center dne 26/5—1975, bomo v prlmeru, da odgovor ni zadovoljll, jasneje formulirano vpraSanje posredovali pristojnim organom skupščine mesta I^uibljane
Odgovori na delegatska vprašanja
postavljena na 10. seji zbora združenega dela 26.5.1975
VPRAŠANJE:
KANDARE BOJAN — KS KOLODVOR
Mlade družine so dobile iz solidarnostnega sklada stanovanja v Stepanjem naselju. Po petih letah se bodo rnorale družine iz stanovanj izseliti. Ker vedo, da se bodo morale izselitd, zelo nemorailino ravnajo s stano vanji. Ald obstaja možnost, da se da pravica odkupa sta-novanj tem družinam?
ODGOVOR:
Po dosedanjdh predpislh ni možen odkuip omenjenih stanovanj. Pač pa je dodočeno, da se mora taka družina po petlh letih izselitd.
Po sedanji poasitdvni stanavanjskl zakonodaji pa je , možna odpoved stanovanjske pravice tistemu, ki na stanovanju prizadeva škodo (1. odstavek 62. člena za-kona o stanavanjskih razjmerjili (Ur. 1. SRS St. 18/74).
Pri stlroikaviid službi otibara za dražbeno pomoč sta-novanjske skupnostd Ljubljana smo zvedeli, da priprav-ljajo ustrezno zakonodajo, kl bo amogočala odkup ta-kdh stanovanj.
Konferenca delegacij 36:       
VPRASANJE:
Pri urediitvii parka na Taboru je predviden vodomet. Sodimo, da bi bilo veliko bolje, če bi zadevo uredili tako, da bi tam posadili drevesa in zelendce in name-stUi klopl, kd naj bl jih uporabljali prebivalci doma upokojencev in njegove okolice. Veste koiiko je že tam betona, mai\jka pa zelemc!
ODGOVOR:
Postavljeno je bllo vprašanje, zakaj je pri ureditvi Tabora predviden vodomet in ne bodj intenzivna oae-lenitev?
Irovestiaiija je biia predvidena za dokomčanje že v lanskean letu, a se je zaradi pamanjkanja materialov oz. naprav za črpanje vode zavlekla v letošnje leto. Fontana, kot jo imenujemo, ni nikakršen vodomet, am-pak samo manjši bazen, na katerem stoji skulptura,— delo kiparja Rotarja. Drevesa in zelemice so zasejane v najvedji možnl meri m fontana predstavlja samo del te ureditve, naikakor pa ne pomenii to»beton«. Pri do-končtnd ureditvl bodo postavljene tudl klopi za potre-be obiskovaloev.
Beležke:
Beležke:
Priloga ,Dogovorov, glasila OK SZDL L]ubl]ana«Center — Odgovorni urednik Mišo Javornik
Tisk ČGP »Delo« — Ljubljana, 18. junija 1975