ČETRTEK 7.APRIL 2016/ ŠTEVILKA 1147, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR smobil ko Pn\/oi nol/ai lonona Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC MANDRAČ NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 a Problem niso milijoni ampak 1€ Prebral sem, da se predsednik stranke upokojencev bori za usklajevanje pokojnin z rastjo BDP-ja, Lepo od njega, čeprav to lahko pomeni, da se bo nekaterim pokojnina povečala le za dober Euro, Kar jih lahko še drago stane, (Mef) Zavod za pokojninsko in invalidno zavarovanje je konec februarja izglasoval predlog, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo, ena stranka vladne koalicije zdaj pri tem vztraja, druga jo menda malo podpira, tretja pa je odločno proti. Kot država bi verjetno delovali smešno, če bi vlada padla zaradi 0,4 odstotne uskladitve pokojnin, čeprav stara modrost pravi, da je kamen na kamen palača. Toda palač si ob napovedani obdavčitvi nepremičnin ne želi nihče več pa tudi usklajevanja se ne veselijo vsi, tako kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo je namreč, da takšna minimalna uskladitev pomeni v povprečju dodatna 2 in pol eura na upokojenca kar je ravno dovolj za eno pivo v lokalu ali hlebec zdravega kruha. Vsekakor pa je premalo, da bi si lahko privoščil eno malico v delavski menzi ali en obisk kinopred-stave. Lahko pa ta dva in pol Evra povzročita čisto druge vrste težav. Upravljanje z javnimi sredstvi ne pozna prav veliko kriterijev za njihovo razdeljevanje. Najpogostejši, pa tudi najbolj objektiven in nepravičen hkrati pa je tisti z limitom. V našem primeru seveda govorimo o upokojencih ali upravičencih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki se jim obeta omenjena 0.4 odstotna uskladitev. Večini se zaradi tega povišanja življenje ne bo prav nič spremenilo, nekaterim pa se lahko marsikaj postavi na glavo. Recimo tisti upokojenci, ki bodo s to uskladitvijo za Evro ali dva presegli 750 evrov, ne bodo več upravičeni do izplačila letnega dodatka, ki bi v njihovem primeru znašal 140 Evrov, s tem povišanjem pa ga bodo nadoknadili v 56 mesecih oziroma v slabih petih letih. Podoben, čeprav manj boleč rez, se bo zgodil vsem tistim, ki zdaj prejemajo malo manj kot 414, 518 oziroma 622 Evrov pokojnine. Njim uskladitev ne bo prinašala ampak, vsaj na kratek rok, odnašala. S krivičnostjo limita se ne srečujemo le pri dodatkih k pokojninam, ampak tudi pri otroških dodatkih, pravici do znižanega plačila vrtca, pri dodelitvi državnih štipendij, pri odobritvi denarne socialne pomoči, pri varstvenem dodatku, subvencioniranju najemnine in tako naprej. Vsak od nas se je verjetno že znašel na tej ali oni strani te nevidne črte, ki prinaša in odnaša. Če ne drugače pa na cesti, pri kontroli hitrosti. A glej ga vraga, niti policisti niso tako togi, kot država, saj nam dopuščajo minimalna odstopanja in nas ne kaznujejo za vsak preseženi kilometer. Država pa ne. Država si kaj takšnega na upa privoščiti. Ne upa si privoščiti niti znižanja pokojnin, čeprav je kar nekaj upokojencev, ki bi se odrekli 2.5 Evra povišice, da bi dobili od 140 do 390 Evrov pokojninskega dodatka. Zato vlada tega ne bo predlagala. Znižanje pokojnin bi bilo namreč za proračun večja težava kot povišanje. Križi in težave Rdečega križa Na izolskem območnem odboru Rdečega križa še vedno ni miru. Sestanek upravnega odbora se je menda končal z ugotovitvijo, da je denarja zgolj za enega zaposlenega, zaposlena pa sta trenutno dva. Doživeli so tudi dva obiska delovnega inšpektorja in, po predsednici, tudi odstop člana upravnega odbora, bivšega predsednika, Vlada Ostrouške. Za povrh občina še vedno po svoje tolmači amandma s katerim so svetniki Rdečemu križu namenili dodatnih 30 tisočakov. Brezdomci pa so itak zaupani nebesom. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno mr BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. SKRIVNOST PANAMSKIH PAPIRJEV Mossack Fonseca je četrta največja svetovna off-shore odvetniška kompa-nija na svetu. Deluje v 42 držav, znanih kot davčne oaze. Mossack Fonseca se ukvarja z prodajo takoimenovanih »shell družb« v Londonu, Zurichu in Hongkongu. Tudi za bedno ceno od 1000 dolarjev. Malo dražji so lažni direktorji teh kompanij, za katerimi se skrivajo resnični lastniki kapitala, utajenega od davkov, ali denarja s katerim delujejo preko »operaterjev« iz velikih bank, odvetniških pisarn, investicijskih kompanij. Za imeni operaterjev in lažnih direktorjev se skrivajo imena politikov in državnih voditeljev, utajevalcev davkov, pralcev denarja mamilaških kartelov in trgovcev z orožjem, terorističnih organizacij in združenj. Mossak Fonseca je tudi najbolj skrivnostna med vsemi od 80-timi znanimi off shore kompanijami. Tudi zaradi načina kako je nastala in zaradi prvih ustanoviteljev. Mossack Fonseca je v današnji obliki nastala leta 1986, z združitvijo male panamske odvetniške družbe, ki jo je vodil Ramon Fonseca z enako malo družbo, ki jo je vodil Jurgen Mossack. Ramon Fonseca je rojen v Panami, tam se je šolal, končal je pravno fakulteto in politične znanosti. Jurgen Mossack je rojen v Nemčiji leta 1948, v Panamo pa se je preselil leta 1960. Njegov oče je bil pripadnik Waffen SS , elitne Hitlerjeve garde. Po kapitulaciji nacistične Nemčije je svoje »znanje« ponudil Allenu Dullesu, šefu ameriške obveščevalne službe v Evropi, ki je, povedano za javnost, iskala in pred sodišča pripeljala nacistične funkcionarje, njena prava naloga pa je bila, da pripelje v Ameriko najbolj znane nemške znanstvenike, posebej tiste, ki so sodelovali v proizvodnji hitlerjevega »tajnega orožja«, raketnih sistemov, sposobnih za dolge polete in uničenja, kot tudi za polet v vesolje. Tako je v Ameriko prišel tudi Werner von Braun, tvorec ameriškega vesoljskega programa. Tudi general Reinhardt Gehlen bi končal na Nuenberškem sodišču, če ne bi ponudil Allenu Dullesu svojega znanja in svoje kadre, s katerim je neposredno pomagal ustanavljati današnjo CIO. Države Južne Amerike, Argentina, Čile, Panama, Kostarika, Dominikanska republika, so postale tajne oaze nacističnih veljakov, pobeglih iz Nemčije in pralnice nacističnega zlata. Posebej jbil aktiven argentinski diktator Huan Peron in dominikanski Trujillo, ki je v Vatikan poslal 70.000 argentinskih potnih listov. Škof Alois Hudal in duhovnik Krunoslav Draganič sta na tak način, nacistično in ustaško vrhuško, s pomočjo Vatikana in organizacije ODESSA, poslali v nacistične oaze. Te so začele delovati s pomočjo »Bormanovega zlata«, ki so ga, s pomočjo švicarskih bank, prenesli v južnoameriške nacistične enklave, ki so tako sčasoma postale davčne oaze, v katerih je oprani nacisični denar postal legalen. Iz nacističnih so nastale davčne oaze. Panamski papirji bodo samo odkrili to, kar poznamo - brezdušnost, pohlepnost, ravnodušnost, koruptivnost in prevarantstvo mednarodnega kapitalizma. Mednarodni kapital, ki je nastal na zločinu in z zločinom je ustvaril svoj vzporedni svet, s svojimi pravili, neviden za nas in nam nedostopen. Zahodni svet, v katerem mislimo, da živimo in da vanj spadamo, se ponaša s svojimi vrednotami, a zapira svoje meje pred preganjanimi ljudmi, hkrati pa sprejema umazani denar. Zločinci, politiki, ki grmijo proti tem nesrečnikom in na njihov račun zbirajo volilne glasove, so samo »koristni idioti« sistema, zasnovanega na panamskih papirjih. Govorjenje, da je treba začeti globalno vojno proti kriminalcem, lopovom, kradljivcem, je zgolj metanje peska v oči. Treba je delovati pri sebi, pred seboj in okrog sebe. V nasprotnem le zagotavljamo čas raznim Urošem Petrovičem, ki dokumentacijo vodijo tako, da so vsi drugi krivi, samo oni ne. In potem tudi sami izginejo in zgnijejo v nekakšni oazi. Kapital je gibljiv, morala je utrujajoča. V svetu globalnega kapitalizma denar ne pozna mej, njegovi bogati lastniki pa poznajo zakone. Meje in zakoni so samo za revne in neumne. Za nas. Nas strašijo z nesrečnimi begunci, ki jih vidi vsak. Davčni begunci nas ne zanimajo, ker so dovolj močni, da enostavno izginejo. Mali traven (april) v Izolo prinaša „Malo barko". Gre za projekt, ki povezuje ribiško mestece in Kvarner od 1. februarja 2015 in v katerem so vključeni: Občina Izola, Turistično združenje Izola, Primorsko goranska županija, ki je tudi vodilni partner in Turistična skupnost Primorsko -goranska županija. Z omenjenim projektom se ustvarja turistična valorizacija pomorske, ribiške in ladjedelniške dediščine severnega Jadrana z ustvarjanjem novih turističnih produktov. Relativno kratke razdalje med Izolo in Kvarnerjem namreč omogočajo obisk obeh držav in več destinacij v enem turističnem aranžmaju ter posledično organizacijo enovitega paketa. Povezati obe državi s posebnim turističnim aranžmajem, ki temelji na zgodovini in zgodbi o pomorstvu, je namreč osnovi cilj projekta skozi katerega bosta obe destinaciji lansirali tudi blagovno znamko Mala barka. V sklopu projekta bodo tako meseca aprila v Izoli uredili inter-pretacijski center na dveh lokacijah: v San Simonu in Muzeju Parenzana kjer se bo uredila soba z multimedijsko vsebino in z elementi razstave o ribiški dediščini. V sobi bo postavljena tudi replika ribiške kabine, kjer bodo lahko obiskovalci doživeli simulacijo plovbe po izolski obali. V San Simonu bo urejen tematski park, kjer bo na ogled postavljena restavrirana ribiška barka Biser. Turistično združenje Izola, predstavlja promocijski videospot Mala barka, ki ga bodo predvajali na pomembnejših TV postajah, v Promocijskem centru na Ljubljanski 17 v Izoli pa najdete ostale promocijske materiale. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www.malabarka. Konec aprila prihajajo oranžna vina Konec meseca aprila, natančneje 29. aprila, bo Izola gostila 3. Mednarodni festival belih maceriranih vin - Orange Wine, ki predstavlja eno največjih svetovnih predstavitev belih vin, ki zaradi posebnega načina pridelave, pri kateri mošt oziroma vino počiva na grozdnih jagodah, dobi značilno jantarno oziroma oranžno barvo. szj Pohod za srce Društvo za zdravje srca in ožilja za slovensko Istro vabi v nedeljo 10.04.2016 vse ljubitelje na spomladanski pohod Za srce in dušo: Poljane (pri Šmarjah) - koštabonske poljane - slap Supot - Labor-Pomjan - Poljane. Odhod z avtomobili od Vinakoper, pri koprskem pokopališču, je točno ob 8:00. Informacije Darko Turk (040564800). Občinski svet Večina svetnikov je zadovoljna s Komunalo Glede na razprave na različnih delovnih telesih občinskega sveta je bilo pričakovati, da bo tudi na seji občinskega sveta slišati pripombe na račun poslovnega poročila Komunale, še posebej ob upoštevanju napovedi v zvezi s spreminjanjem cen storitev naše Komunale. Pa je vse minilo mirno, kot da bi se medtem zgodil kakšen tihi dogovor. Četrtkova 10. redna seja Občinskega sveta občine Izola ni prinesla velikih presenečenj. Svetniki so najprej potrdili letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta občine Izola, ki ga je prirpavila Goriška lokalna energetska agencija. V razpravi, ki je sledila, je Danilo Markočič, svetnik DeSus, izrazil skrb nad poročilom, saj naj bi dobil občutek, da je poročilo dejansko le prirejeno poročilo občine Šentrupert iz leta 2012. Svetniki so sicer poročilo sprejeli. Po sprejetju predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o tržnem redu, so svetniki v drugi obravnavi soglasno sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za podjetništvo in razvojne projekte ADRION, po dolgi razpravi in velikem številu formalnih amandmajev pa so svetniki sklenili, da bodo v.d. direktorja novoustanovljenega javnega zavoda imenovali po predlogu župana na korespondenčni seji. Danes že vemo, da so na ta položaj za obdobje največ treh mesecev postavili Iztoka Škerli-ča, nekdanjega direktorja Univerzitetnega inkubatorja Primorske. Svetniki so sprejeli Letni program dela Občinskega sveta Občine Izola za leto 2016, ter prodajo nekaterih solastniških deležev stavb v njeni lasti. Svetniki zadovoljni z delom Komunale Direktor Komunale Denis Bele je svetnikom predstavil Poslovni načrt Javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. za leto 2016. Poslovni načrt za letošnje leto, pravi Bele, temelji na poslovnem uspehu za leto 2015. Cilji Komunale so ambiciozni, je še poudaril Bele, ki načrtuje 3% rast prihodkov. Gašperju Čehovinu iz Liste Izolani, ki ga je zanimalo, če je s prihodki povezan tudi dvig cen komunalnih stori- Zvonka Radojevič bo vodila CKSP Svetniki so za novo poslovno-pro-gramsko direktorico Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola na podlagi javnega razpisa in predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovali Zvonko Radojevič. Radojevičeva je svetnikom predstavila svojo vizijo vodenja zavoda, največji poudarek pa daje na sodelovanje. Ob koncu so svetniki podali pozitivno mnenje za dve kandidatki za direktorico OŠ Vojke Šmuc, sedanjo ravnateljico Lenčko Pre-lovšek in Melito Jelič, ne pa tudi za Ireno Sivka Horvat, kije dobila največ zaupanja v učiteljskem zboru in v svetu staršev. AM tev, je Bele odgovoril, da imajo v načrtu možnost minimalne podražitve kanalizacije, ravnanja z odpadki, priveznin in najemnin na pokopališču. Bele je tudi omenil, da odkar je postal direktor, so občutno zmanjšali zapadle terjatve iz nekdanjih 1,6 milijona na 600.000 evrov, kar pa je za tekoče poslovanje podjetja, ki ima na leto manj kot sedem milijonov evrov prihodkov, še vedno preveč. Bele je še povedal, da je revizija postopka za poroštveno jamstvo pri prošnji za okovljevarstveno dovoljenje izolske deponije ugodila pritožbi Komunale in postopek vrnila na prvo stopnjo, kar pa ne spremeni situacije, saj se je v tem času zakonodaja ravnanja z odpadki že spremenila. »Ostala nam je samo še odškodninska tožba, o kateri resno razmišljamo, saj je Občina zaradi tega izgubila več kot en milijon evrov«. Direktor Bele je omenil, da na Komunali razmišljajo o načinu možnosti za identifikacijo reciklaže in kako bi lahko še več naredili na tem področju. Pohvalil je testni program čipi-ranja zabojnikov, ki ga izvajajo v dveh ulicah v Jagodju, a bi za širitev sistema na celo mesto potrebovali okoli milijon evrov sredstev. Bele je za konec še naštel nerazrešene obveznosti iz preteklosti, ki jih je za kar 2.175.000 eur, najvišja od katerih je zadeva »Svetilnik«, težka dobrega pol milijona evrov. Začetek gradnje oskrbovanih stanovanj Konec tedna se bo na območju Livad pričela uvedba v delo za gradnjo oskrbovanih stanovanj in centra dnevnih aktivnosti za starejše. Območje bo predvidoma v četrtek, 7. aprila, predano investitorju projekta - Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V ponedeljek je bila že izvedena demontaža javne razsvetljave in postavljena potrebna signalizacija za zaporo makadamskega parkirišča ob OŠ Livade, kjer bodo stala oskrbovana stanovanja in center dnevnih aktivnosti za starejše občane. Parkirišče bo zaprto za promet in mora biti do četrtka, 7. aprila, zaradi priprave gradbišča izpraznjeno. Občina poziva vse, ki so parkirišče uporabljali, da svojih vozil na območju ne parkirajo več. Za parkiranje lahko koristijo novo označena parkirišča ob desnem robu ceste »A«, ki poteka neposredno ob parkirišču in izvedena asfaltna ali makadamska parkirišča na lokaciji navezave ceste »A« na Partizansko ulico oz. Ul. IX. Korpusa. Gradbeno dovoljenje za dela na območju Livad kjer bo postavljenih 60 oskrbovanih stanovanj in center dnevnih aktivnosti je postalo pravnomočno v začetku februarja. Območje bo predvidoma v četrtek, 7. aprila, predano investitorju - Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta bo po predaji izvedel uvedbo v delo z izbranim izvajalcem. Dela bodo predvidoma zaključena v drugi polovici leta 2017. Pogodba o sodelovanju med Občino Izola in Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bila sklenjena v aprilu 2014. S pogodbo je bila skladu podeljena neodplačna stavbna pravica v zameno za prednost Izolanov pri najemu oskrbovanih stanovanj. Poleg stanovanj pa bo sklad zgradil tudi center dnevnih aktivnosti za starejše, ki ga bo nato občini oddal v 40. letni najem. szj Kadrovanje Kadrovski zaplet ob obletnici sole Slučaj je hotel, da se istočasno s praznovanjem 70 letnice OŠ Vojke Šmuc zaokrožuje tudi mandat direktorja oziroma tretji mandat ravnateljice Lučke Prelovšek. Čeprav na njeno delo ni slišati posebnih pripomb pa so zaposleni in starši naklonjeni spremembi, politika pa ne. Sprejemanje mnenja o kandidatih za ravnatelja OŠ Vojke Šmuc v naslednjem mandatu, je na seji Občinskega sveta, predstavljalo kar majhno presenečenje. Še posebej ob upoštevanju mnenja, ki so ga sprejemali na svetu staršev in učiteljskem zboru. Svet šole je na svoji seji dne 14. 3. 2016 obravnaval prijave na razpis za delovno mesto ravnatelja in ugotovil, da so se na razpis prijavile tri kandidatke, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in sicer: Irena Sivka Horvat, Melita Jelič in Lenčka Prelovšek. Svet šole mora, pred končno odločitvijo, o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenje učiteljskega zbora, lokalne skupnosti in sveta staršev. Želja po spremembah? Pridobivanje mnenja učiteljskega zbora in sveta staršev je prineslo prvo presenečenje, saj je učiteljski zbor z veliko večino podprl kandidaturo Irene Sivka Horvat, podobno je bilo tudi glasovanje na svetu staršev, kjer pa je dosedanja ravnateljica prejela presenetljivo majhno podporo. To pravzaprav preseneča, saj na račun njenega dela, vsaj kolikor je nam znanega, ni bilo pripomb, razen tega je bila šola deležna lepega števila priznanj za šolske in obšolske dejavnosti. Politika pa drugače Drugo presenečenje se je zgodilo na seji Občinskega sveta, saj so svetniki v gradivu prejeli dokumentacijo z vse tri kandidatke, vendar je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala soglasje le k dvema kandidatkama. O tem, kdo bo vodil šolo v naslednjem mandatu bodo odločali: Vesna Hrovatin PEČARIČ, Ales-sandro GRISONICH in Barbara DOBRILA (predstavniki ustanovitelja), Damjan ŠAVKO, Gregor VRAČKO in Nataša DOLENC OR-BANIČ (predstavniki staršev), ter Željka LIČAN ADAMČIČ, Suzana LOVRIČ, Sonja KMETIČ, Deana PROTNER in Blanka URŠIČ (predstavniki delavcev). ur Zvonka Radojevič je diplomirana ekonomistka, ki je kulturi predana že skoraj 30 let. Bila je tudi ena glavnih pobudnic ustanovitve zavoda, ki ga namerava v petletnem mandatu predvsem reorganizirati, motivirati in usmeriti k mladim. Kandidaturi Irene Sivka Horvat, KVIAZ ni dal pozitivnega mnenja. Že po priloženem gradivu je bilo sicer mogoče zaslutiti, da ustanovitelj podpira kandidaturo dosedanje ravnateljice, saj so v gradivu zapisali, da je od septembra 2001 uspešno opravljala dela in naloge ravnateljice ter pri tem pomembno prispevala k doseženim vzgojnim in izobraževalnim ciljem, prepoznavnosti Osnovne šole Vojke Šmuc na različnih področjih šolske in okoliške dejavnosti ter vključevanju učencev in zaposlenih v družbeno okolje na ravni mesta in na območju krajevne skupnosti Korte ter tudi v širšem regijskem in mednarodnem prostoru. Odločitev o ravnateljici OŠ Vojke Šmuc bo tako sprejemal Svet šole, ki sicer šteje 11 članov. TKGOVIM Zfl ndLč ŽIVALI Ib HJIHOVE LJUBITELf PREŠERNOVA CESTA 53 URNIK: 8:30-12:00 in 15:00-1930, SOBOTA 9:00-13:00 TEL: 070 370 353 Zvonka Radojevič je direktorica Centra Imenovanje novega direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve pa bi predstavljalo presenečenje le za tiste, ki niso poznali predhodnega odločanja na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter na vseh treh organih Centra. Tako programska sveta za kulturo in šport, kot tudi Svet zavoda so namreč podprli kandidaturo Zvonke Radojevič, ki jih je očitno s svojim programom prepričala bolj kot dotedanji v.d. direktorja, Boris Kobal. Kobal si je sicer zastavil ambiciozen program, ki pa se je hitro začel sesedati ob pomanjkanju finančnih sredstev namenjenih prireditvam pa tudi ob zaostankih pri transferju sredstev od občine k Centru. Tudi zato člani organov Centra in člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je opravila izbor med prijavljenimi kandidati, niso verjeli, da je mogoče realizirati program s katerim je kandidiral, in so bolj zaupali programu Zvonke Radojevič, dolgoletne izolske kulturne delavke in aktualne vodje območnega Sklada za ljubiteljsko dejavnost. Občinski svetniki so, takorekoč brez razprave, soglasno imenovali Zvonko Radojevič za novo direktorico izolskega Centra, saj je pred tem s s svojim programom dela in razvojno vizijo že seznanila občinsko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, zatem še svet javnega zavoda Centra za kulturo, šport in prireditve pod vodstvom Denisa Kozloviča ter sveta za kulturo in šport. Glede na to, da se je enoletno vedejevstvo Borisa Kobala, končalo je nova direktorica, točno 1. aprila, nastopila petletni mandat v katerem jo čaka vrsta zhtevnih nalog. Napomembnejša pa bo gotovo ta, kako z bistveno zmanjšanimi proračunskimi sredstvi ohranjati že doseženo raven kulture in športa v občini Izola in jima morda dati tudi nekaj novega zagona in ambicij. Da o večnih sanjah, gradnji novega kulturnega centra, niti ne govorimo. Ur Korespondenčni direktor Javnega zavoda? Kmalu po redni seji občinskega sveta je župan že sklical korespondenčno sejo s predlogom sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki so ga ustanovili dan pred tem. V obrazložitvi so zapisali, da mora biti Javni zavod operativen takoj ob njegovi ustanovitvi, saj se bodo aktivnosti znotraj omenjenega programa pričele izvajati že 01. 05. 2016. V kolikor kateri koli partner (iz vseh osmih (8) držav članic) ne bi bil operativen, bi ogrozil celotno izvajanje projekta. Župan je Občinskemu svetu predlagal, da za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda, za tri mesece imenuje Iztoka Škerliča iz Kopra, ki se ga spominjamo iz različnih projektov v katere je bila vključena tudi izolska občina, pa tudi kot direktorja Univerzitetnega inkubatorja Primorske, zdaj pa je bil Vodja skupnega tehničnega Sekretariata Programa čezmejnega sodelovanja 1TA-SLO 2007-2013 v Italiji. Občinski svetniki so ga, z enim glasom proti, imenovali za v.d. direktorja tega našega novega javnega zavoda. Dan za spremembe-------------- 64 novih dreves v naslednjih nekaj letih V sklopu vseslovenske prostovoljske akcije, ki je bila letos posvečena strpnosti in boljšim odnosom med ljudmi, smo v Izoli sadili drevesa in urejali okolico. Tudi to je dobra sprememba. V zadnjih letih smo namreč, vsaj po naših arhivih, kljub drugačnim uradnim zagotovilom, posekali bistveno več dreves, kot smo jih posadili. Morda pa so ob poimenovanju akcije “Izola - zeleno mesto,” organizatorji imeli v mislih svoj odnos do mesta v prihodnje, saj so obljubili, da bodo na 6 lokacijah v mestu zasadili 64 novih dreves. Seveda pa vseh teh 64 dreves nismo dobili ob tej akciji ampak jih bodo toliko zasadili v naslednjih letih. Ob tem so organizatorji zapisali, da si Komunala Izola ves čas prizadeva, da bi bila Izola čim bolj zeleno mesto in da bi bila drevesa, ki so zaradi bolezni ali ogrožanja varnosti posekana, tudi nadomeščena. V zadnjih nekaj letih je bilo tako v občini zasajenih 47 novih dreves. Na plaži Svetilnik so zasadili ko-privovca in pinijo, ob otroškem igrišču v Jagodju bodo zasadili koprivovca, ob parkirišču pri ladjedelnici in na Tomažičevi ulici je predvidena zasaditev platan in oleandra, v Morovi ulici (pri Gostilni Sonja) bodo zrasli kostanji, v drevoredu na Prešernovi cesti pa bodo nadomestili pinje, ki so jih podrli zaradi gradnje Alcatraza, morda pa dosadili tiste, ki manjkajo, saj je drevored naravovarstveno zaščiten. Vsekakor je treba pohvaliti velik odziv občanov, društev in organizacij, saj so delavci Komunale ozelenili štiri ekološke otoke in nekatere očistili ter na stojnicah ozave-ščali o pravilnem ločevanju in delili cvetje ter semena. Na OŠ Livade so dodatno ozelenili in uredili šolsko okolico, podobno so naredili še v Srednji šoli Pietro Coppo in vrtcu Mavrica, enota Školjka, kjer so zasadili tudi novo drevo. Člani TD Šparžin so očistili okolico vodnega vira Frata in ozelenili okolico z rožmarinom, v KD Malija pa so iz plastičnih steklenic izdelovali različne uporabne predmete. V parku Pietro Copposo nastopili: gledališče STEPS, MoPZ Delfin Izola, ŽePZ Sinji galeb, MoPZ Izola, ŽePZ KD Korte, Vokalna skupina Tamariska, Mlade pevke šole za petje Cirque, Rudi Bučar in Lea Sirk. Nastopili so mladi plesalci Plesnega studia Lai, lutkarji Mari o net te pa so imeli ustvarjalno delavnico za otroke. V parku so ustvarjali in razstavljali tudi izolski likovniki: Društvo Lik in TUBA. Ob tej priložnosti je Mestna knjižnica Izola pripravila razstavo knjig o drevesih in ohranjanju narave in predavanje Viktorije Carli o urbanih vrtovih. V popoldanskem času so v Hotelu Delfin pripravili voden ogled njihovega Kneippovega vrta. Celotno akcijo je pospremilo pravo spomladansko vreme, tako da je bilo razpoloženje udeležencev res videti na vsakem koraku in pravzaprav ni nobene posebne potrebe, da je to lokalno angažiranje del vseslovenske akcije za spremembe, ki je bila letos posvečena povsem drugim ciljem. In če bi jo imeli štirikrat letno bi bilo tudi prav. dm V Kortah so že bili samooskrbni Edvard Krbačič je Izolan, eden tistih, ki so obiskovali italijansko šolo in se izšolali za učitelja na slovenski šoli, Pot ga je vodila od Ospa in Gračišča do Izole in Kort, kjer je vodil tamkajšnjo podružnično šolo, ki je že takrat delovala tako, kot naj bi šole delovale po novem, Edo Krbavčič je še vedno živahen 83 letnik, ki zna pripovedovati in ima kaj povedati, saj se je, kot triletni otrok, z očetom Dušanom (Spiridone) in mamo Antonijo (Antonietta, Nina), leta 1936 preselil v Izolo. Tri leta so živeli v poljski kažeti v Casanovi (Jagodje), potem pa se je družina večkrat selila, Edvard pa je pomagal staršem pri raznih delih in hkrati obiskoval osnovno in strokovno šolo, dokler ni dobil vabila iz uprave slovenskega učiteljišča v Portorožu za vpis v pripravnico za učiteljišče. Sprejel je povabilo, čeprav takrat ni znal slovensko, ter pripravnico uspešno zaključil in nato nadaljeval šolanje do velike mature, ki jo je opravil leta 1953. Postal je eden prvih domačih slovenskih učiteljev v občini Izola. Z Malije v Osp - Šele pred časom sem izvedel, da sem bil menda kazensko premeščen iz Malije v Osp, razlog pa naj bi bil ta, da sem se izven šole družil s svojimi vrstniki iz mesta, ki pa so bili v veliki večini italijansko govoreči in to je nekega učitelja menda motilo. Kakorkoli že, začel sem na višji stopnji v Ospu, leta 1955, ko sem eno leto učil vseh osem razredov. Pravzaprav prvega in petega ni bilo in tako sem v šoli brez klopi učil tri razrede dopoldne in tri popoldne. Seveda sem se moral najprej učiti sam, da sem lahko potem učil šolarje. Po enem šolskem letu sem dobil pomoč moje kasnejše oziroma sedanje soproge. Iz Ospa vGračišče - Po štirih letih so otroci iz Ospa začeli hoditi v šolo v Dekane in zato sva s soprogo, prosila za premestitev v Gračišče. Pomagal nama je prijatelj in sošolec Jože Mejak, ki je bil kaznovan in ni smel učiti v Coni B, menda zato, ker da hodi v cerkev, čeprav to ni bilo res. In tako je lahko učil samo v Jugoslaviji, kar je pomenilo, da je imel polovico nižjo plačo kot učitelji v Coni B. V Gračišču sva bila z ženo tri leta in tam sem učil tudi tuj jezik -italijanščino. Iz tega obdobja je zanimiv dogodek v zvezi z mojim učenjem matematike in fizike. Za matematiko smo uporabljali star učbenik, ki je bil zelo zahteven in v njem so bili problemi, ki jih včasih niti jaz nisem znal rešiti. Zato sem nekatere preprosto črtal iz programa. Potem pa se je zgodilo sploh prvo preverjanje znanja iz matematike za pete in osme razrede in seveda sem bil kar malo prestrašen, kako se bo izšlo. Na moje in splošno presenečenje so bili osmošolci najboljši, petošolci pa tudi pri vrhu vseh osnovnih šol od Postojne do Pirana. Glede na to, da nisem imel ustrezne izobrazbe za učitelja matematike so me spraševali, kako je to mogče in sem jim povedal. Pa tudi razložil, da so prej malo maturo obiskovali izbrani učenci, zdaj pa so bili osmošolci vsi in je pač treba prilagoditi program. In sem nekako upravičil tisto črtanje nekaterih nalog. Socialni delavec - Ker nisem imel ustrezne izobrazbe za učitelja matematike, imel pa sem dobre uspehe, so ravnatelji imeli vedno težave, da sem lahko poučeval še naprej. Počasi smo se tega naveličali in odšel sem za socialnega delavca na Občino Izola. Pa ni trajalo dolgo, saj me je Pavletič iz Delamarisa povabil naj pridem za socialnega delavca k njim. In sem šel. Vpisal sem se tudi na študij socialnega delavca, vendar sem ob nekem težkem problemu ugotovil, da to delo ni zame. Takrat me je Zornikova povabila naj pridem spet na šolo, ker bodo odprli podružnično šolo v Kortah. Tako sva s soprogo eno leto učila na stari šoli, potem pa smo se že preselili v novo, montažno šolo. Šola povezana s krajem - Jaz sem si šolo predstavljal čisto drugače kot je bilo sicer v navadi v mestu in kasneje. Korte so bile kot narejene za šolo po mojem videnju. Poznal sem vse otroke, njihove starše, bil sem pri vseh doma, saj moraš vedeti v kakšnih pogojih živi kateri od učencev. Šola je bila za povrh nova, majhna, celodnevna in povezana s krajem. S predsednikom KS, Marinom Kle-vo, sva že prvo leto prekopala del zelenice in posadila jagode, ki so dobro obrodile. Naslednje leto smo vrt povečali, potem nam je eden od kmetov z oral njivo ob šoli in Vesel iz Kmetijske zadruge nam je pomagal urediti sadovnjak hrušk in češenj. Kasneje smo kupili dokaj veliko toplo gredo v kateri smo gojili marsikaj, od solate in ostalega za našo šolsko kuhinjo. Kupili smo tudi nekaj trt, pokojni Moškon, ki je bil vrtnar nas je poučeval, kako je treba poskrbeti za rastline, ki smo jih sadili in sejali. Ugotovili smo, da je istrska zemlja dobra za zdravilne in aromatične rastline pa smo se povezali z Drogo, ki nam je kupila traktor, mi pa smo pridelali okrog 300 kilogramov suhega origana. Glavno delo je seveda opravil hišnik, ki smo ga dobili ravno zaradi teh dejavnosti. Dva športna dneva smo izkoristili za nabiranje šipka, ki smo ga nabrali toliko, da smo kuhali čaj celo šolsko leto. Takrat smo zasadili tudi kakšnih 18 vrst zdravilnih zelišč in začeli smo se tudi učiti pripravljanja zdravilnih čajev. Starši v razredu - S starši učencev in krajani sploh smo imeli normalen odnos. Takoj na začetku so imeli dve nedeljski akciji s katerimi smo uredili okolico šole, saj je po gradnji ostalo tam marsikaj. Potem smo se dogovorili, da starši lahko kadarkoli pridejo v razred in se sami prepričajo, kako poteka pouk. In nekaj jih je tudi prišlo. Starši so tudi pomagali, da smo posadili več lip okog otroškega igrišča. Na šoli smo imeli tudi šahovski klub, na šoli smo ustanovili gasilsko društvo in še kaj. Takrat smo ustanovili šolsko zadrugo, ki je združevala vse te naše izvenšol-ske dejavnosti. Takrat so zadruge imeli v mnogih šolah. V Izoli jo je imela tudi italijanska šola, le da oni niso imeli zemlje, so pa vezali knjige ali nekaj podobnega. V bistvu so bile zadruge namenjene vzgajanju učencev v medsebojno razumevanje, sodelovanje, pomoč, odgovorno delo v skupnosti in sploh so bile, po mojem mnenju, zelo koristne za skupnost. Mi smo imeli v zadrugi tudi foto krožek, ki ga je vodil Anton Baloh, ki je sploh zelo aktiven takrat. Nezadovoljen ob slovesu - Ko je šolo zapustil Baloh sem odšel tudi jaz, saj se nisem strinjal z vizijo tistih, ki so prišli za menoj. Tudi nova oblast po osamosvojitvi ni razumela pomena šolskih zadrug, ki jih je verjetno imela za ostanek prejšnjega sistema, zdaj pa, kot berem, spet razmišljajo o zadružništvu. Skratka, takrat sem se upokojil in se posvetil slikarstvu, ki mi je, vsaj deloma, zapolnilo vrzel, ki jo je pustila šola. M.D. 70 LET ŠOLE Nada je neizčrpen vir spominov na šolo V Izoli nihče ni toliko dela in časa namenil zbiranju informacij o slovenskem šolstvu, kot je to vrsto let počela Nada Morato, zdaj 89 letna učiteljica iz Kort. Učiteljica, kulturnica, aktivistka, pisateljica in vrsto let gibalo dogajanja na izolskem podeželju lahko iz rokava strese podatke, ki jih bomo zaman iskali na spletu. Če se ne spomni pa pogleda v katero od svojih številnih knjig. Nada Morato iz Kort je osnovno šolo obiskovala v Repentabru, nato gospodinjsko v Tomaju, po vojni pa je maturirala na učiteljišču v Tolminu. Leta 1955 je diplomirala iz zemljepisa in zgodovine na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Izhaja iz družine, katere predniki so bili v velikem številu učitelji in duhovniki. Poučevala je že med vojno kot 16 letno dekle na Colu (danes v Italiji), bila je »partizanska« učiteljica, poučevala je tudi svoji mlajši sestri in brata. Po vojni je službovala najprej na Pivškem (Košana, Zagorje na Pivki, Studeno, Dekani). Eno leto je poučevala v osnovni šoli v Kortah, kjer je spoznala svojega bodočega moža, Albina Morata, nato pa do upokojitve v Izoli. Večino svojih delovnih let je poučevala na osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Z dekretom v Korte V Korte je bila poslana z dekretom leta 1954 in tam poučevala eno šolsko leto. Spominja se svoje selitve iz Dekanov v Korte: » 18. septembra sem se z avtobusom pripeljala iz Dekanov v Izolo, nato pa se peš namenila v še neznani kraj. Na križišču v Izoli sem vprašala moža z oslom, kje da so Korte in kako tja priti. »Non capisco lo slavo« se je glasil odgovor. Potem sem vprašala drugače: »Dove sono Korte?« Odgovoril je: »Li su, a quat-tro chilometri.«. Mislila sem si, »saj to ni veliko« in se pogumno odpravila na pot po ovinkasti makadamski cesti, ki je ni hotelo biti konca. Na Šaredu pa so mi povedali, da je šele od tam 4 km. Nisem mogla verjeti, utrujena in dehidrirana kot sem bila, pa še od sonca opečena! Tam me je sprejela Ada Smrke Če-Ihar ravno, ko je izpod Padne prišel voz z mojo prtljago! Ada me je začasno prijazno nastanila v svoje stanovanje in me - zgodovinarko in geografko - vprašala, ali bom učila slovenščino. Ob negativnem odgovoru se je sila začudila, saj da so prosili za učiteljico slovenščine! Takih nesporazumov je bilo takrat, ob velikem pomanjkanju učiteljev, zelo veliko, vseeno mi nikoli ni bilo prav jasno, zakaj je predstojnica za šolstvo gospa Beltramova prav mene poslala sem? Iz Kort v Izolo - V Kortah sem poučevala le eno šolsko leto, saj so nato sledili dnevi preseljevanja: Italijani, ki so op-tirali za Italijo, so se smeli izseliti v Trst. V njihove hiše v mestih pa so se naselili podeželani, Brkinci in Kraševci. Zato se je kortežanska nižja gimnazija preselila v Izolo in z njo tudi jaz.« Od šolskega leta 1955/56 do upokojitve leta je poučevala v Izoli zgodovino, zemljepis, temelje etike in morale, vodila klub OZN ... Velikokrat se spominja učencev: Dernikoviča, Klanjščka, Sakside, Klokočovnika in drugih ... Od izolskih kolegov pa so se ji najbolj vtisnili v spomin zakonci Humarjeva, Čelharjeva, Boljetova, Mejakova, Dodičeva, Prinčičeva, Krbavči-čeva, pa Čebronove, Čermeljeve, Mahneta, Jugove, Pibernikove, Kaligariča, Klevove, Jakopičeve, Bornška, Steinbacherja, Slekov-čeve, Zajčeve, Kosminove, Zorna-dove in drugih. Vsaj ob dnevu mrtvih se s prižigom svečke spomni pokojne Elke Kemprle. Šola v Kortah Veliko pomanjkanje učiteljev in želja, da bi slovensko besedo posredovali svojim ljudem, sta bila povod, da se je kar 11 učencev odločilo za učiteljski poklic: Norma Bernardi (Kleva, Malija), Aldo Cetin (Cetore), Dino Dodič (Cetore) , Emilija Grbec (Čedlje), Jolanda Grbec (Korte), Ruggero Grbec (Čedlje), Renato Kaligarič (Cetore), Miro Kleva (Malija), Jože Mejak (Medoši), Jolanda Mikac (Šared), Armido Novak (Čedlje) Sicer se je pouk v Kortah začel 14. 10. 1945. Nada Morato je še vedno neizčrpen vir spominov na izolsko šolstvo. Njena knjiga Stoji učilna zidana je nastala ob 180 obletnici ljudske šole v izolski občini. O šoli govori tudi igra v petnajstih slikah z naslovom Ne več tako. Njena zadnja knjižica ima naslov P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku. Izdalo jo je Kulturno društvo Korte, katerega ustanoviteljica je bila. Šolsko poslopje je bilo v državni lasti (današnji hostel Stara šola). Bili so brez opreme in učil, v prvem letu je šolo obiskovalo 183 otrok. Poučevali sta učiteljici Danica Kranjc iz Grahovega pri Cerknici in Marija Cucek iz Košane, kasneje se jima pridruži Silvester Petkovšek. Kot prva pa je v Korte prišla septembra 1945 Elka Kemprle in zbrala 9 učencev, ki so izdelali 4. razred. Te je pripravila na sprejem v nižjo gimnazijo in jih z vozom peljala v Koper. Sprejeti so bili vsi. Osemletko so ustanovili v šolskem letu 1950/51, v začetku s 4 razredi, ki jih poučujejo Boža Kavčič, Viktorija Velikonja, Marija Gačnik in Marica Humar, naslednje šol.leto ima že vseh 8 razredov (v petem kar 55 otrok!) Takrat in v kasnejših letih tam poučujejo Ada Smrke-Če-Ihar, Jože in Viktorija Velikonja, Stana Milkovič (Turk), Ivanka Gros, Boža Kavčič, Dragica Mi-halj, Vilma Bandi, Lojze Koršič, Miro Kocjan, Jurij Žlindra, Ciril Čelhar, Jože Bolje, Nada Ravbar (Morato). V letu 1954/55 ima šola več kot 150 otrok. 5. in 6. razred sta zelo številčna. Ob koncu šolskega leta pa se višji razredi osemletke preselijo v Izolo, v Kortah ostane samostojna petrazrednica. Šola na Maliji Pouk na Maliji se začne 18. 10. 1945 v deloma poškodovani stavbi z uničeno opremo, v 4 učilnicah. Šolo obiskuje 123 otrok. Poučujejo Katarina Verčič iz Cerknega, Darinka Krek iz Celja in Božena Zelinka. Šole v Izoli Prvo slovensko šolo v Izoli ustanovijo 19.10. 1945 in ima 75 učencev. Gostuje v prostorih italijanske šole, nato pa v stari loži, kjer poučuje Elka Kemprle. Naslednje leto pridejo na šolo Jožko Velikonja, Kati Muc, Marija Babnik, Kostanca Bevk in Mirko Tomažič. Kljub temu, da je zaradi sovražne propagande za Svobodno Istro mladina bežala v Trst, se je število učencev nenehno povečevalo: od 94 v letu 1953/54 vsako leto več: 205 , 374, 507. Leta 1955/56 se v Izolo preseli nižja gimnazija iz Kort, leto kasneje stavbi nadzidajo 4 učilnice. Preimenuje se v 2. osemletko in šteje 292 učencev (prva osemletka pa 434). Število otrok se še kar povečuje iz leta v leto, v letu 1962/63, ko se šoli združita, v šolski center, šteje šola 1261 otrok. Vse dotlej vlada velika prostorska stiska, zaradi katere del gostuje v vajeniški šoli, del pa v sindikalnem domu. Leta 1967/68 je vpisanih 1420 učencev, sledi upadanje do 1977/78, potem pa spet narašča. V šolskem letu 1965/66 šolo preimenujejo po padli partizanski učiteljici Vojki Šmuc, v letih 78/79 šolo adaptirajo za potrebe celodnevne šole, ki naj bi zaživela šele takrat, ko bi Izola dobila še eno šolsko stavbo. To pa je dobila šele v 1994/95 v Livadah, ko so bile celodnevne šole že ukinjene. Ni še konec Še prihodnji teden bomo dve strani časopisa namenili 70 letnici šole Vojke Šmuc in predstavili dve učiteljici in dve učenki te prve izolske slovenske šole. Ena najsodobnejših bolnic pri nas Splošna bolnišnica Izola se pripravlja na avtomatizirano posodobitev. Novi vrstomat bo namreč poskrbel za to, da bodo čakalne vrste čim manjše, za samo čakanje pa bo bolnišnica po novem veliko bolj udobna. V to je prepričan direktor Radivoj Nardin. Izolska bolnišnica je s koncem februarja bogatejša za novi, sodobni urgentni center. Gre za vrhunsko opremljeno urgenco, ki je bolnišnico, državo in Evropo stala polšesti milijon evrov (devetdeset odstotkov sredstev je vendarle prispevala Evropa) in ki nakazuje, v katero smer se goblje izolska bolnišnica. Splošna bolnišnica Izola je bila v zadnjih letih stalno v rdečih številkah. Razlog je bil menda ta, da je za takšno ustanovo, v naši regiji, takorekoč nemogoče pozitivno poslovati. »Rdeči trend« pa se je očitno spremenil s prihodom novega direktorja, nekdanjega občinskega svetnika, Radivoja Nardina, ki je vodenje bolnišnice kot v.d. direktorja prevzel avgusta leta 2014, naslednje leto pa je tudi formalno postal direktor Splošne bolnišnice Izola. - Pred dobrim mesecem ste prišli do novega urgentnega centra. - Rad poudarim, da je največja pridobitev na področju zdravstva v zadnjih dvajsetih letih pri nas vsekakor urgenca. Ni prišel samo prostor, ampak so prišle aparature. A še pomembneje kot to je, da se je začel nov filozofski pristop za obravnavanje pacientov. Zavedati se moramo, da na se urgenci obravnava urgentno stanje in tam imamo kader, ki je za to tudi usposobljen., Nekoč pa nisi niti vedel, ali je nekdo prišel zaradi urgentnega stanja, ali pa zato, ker ni imel časa, da bi šel k svojemu družinskemu zdravniku. Ločiti moramo tudi med dežurnim zdravnikom in urgenco. - Je bilo na tem področju doslej veliko improvizacije? - Še vedno se to dogaja. Zdravniki se še vedno ločijo na internistične urgentne zdravnike in kirurške interne zdravnike, kar ni isto. Dejstvo je, daje urgentni zdravnik posebna veja, ki odpravlja urgentno stanje. Ker v trenutku, ko življenje ni več ogroženo, ali pa ni več nevarnosti, da bi se stanje hitro poslabšalo, ne govorimo več o urgentnem zdravniku, ampak gremo k internistu. Naloga urgentnega zdravnika je, da zaustavi problem. - Vendarle govorimo o urgenci. - Obiskali smo bolnišnico na Nizozemskem, ki je podobna naši in ki pokriva tudi podoben okoliš. Ugotovili smo, da imamo mi v urgentnem centru letno 55.000 obiskov, medtem, ko jih imajo oni Z novim vhodom bodo prišla tudi nova parkirna mesta, razmišljajo pa tudi o tem, da bi premaknili avtobusno postajo ob novi vhod, kar naj bi omogočala gradnja novega krožnega prometa. Okolica bolnišnice to omogoča, a zadnja leta zaradi težkega finančnega položaja te možnosti niso izkoristili. v istem obdobju 17.000. Tam je namreč jasno, da kljub plačevanju dodatnega zavarovanja, če greš na urgenco ne, da bi imel urgentno stanje, plačaš 250 evrov. In vsak krepko premisli, če gre res za urgenco ali ne. - Pri nas so se ljudje ustrašili, da bodo morali sami sebi postavljati diagnozo, preden se odpravijo na urgenco, sicer jim grozi plačilo. - Pa saj to ni tako hudo. Če imamo vročino, vsekakor ne gre za urgentno stanje. Če smo si zlomili roko pred dvema tednoma, ali pa že dva tedna kašljamo, potem tudi to ni urgentno stanje. Zdravniki to dobro vedo. Urgenca je za zlom, ki se je zgodil v tistem trenutku, za ureznino, za hudo poslabšanje stanja, kar človek pri sebi tudi čuti. Nihče nikomur ne želi nič žalega, človek sam dobro ve, če gre za urgenco ali ne. - Težava je verjetno v tem, da ne ločimo med dežurstvom in urgenco. Če smo potrebni zdravniške pomoči med prazniki, kam, oziroma na koga, se obrnemo? - Ja, gremo k dežurnemu zdravniku. Imamo dežurnega zdravnika in imamo urgenco. Dežurstva imamo na sedežu zdravstvenih domov v Kopru, Izoli in Piranu. Tam delajo do sedme ure zvečer, ponoči in čez konec tedna pa imajo dežurstvo v prostorih bolnišnice. Vsak, ki ga boli glava in bi moral k dežurnemu zdravniku, po sedmi uri zvečer pride k nam in mi ga že ustrezno usmerimo. Če pa gre za urgenco in zdravnik ugotovi, da stanje zahteva urgentno znanje, potem ga usmeri v urgenti center. - Kako deluje zdaj urgentni center? - Deluej tako kot prej, s tem, da smo dodali triažo, ki usmerja ljudi in jih razporeja na podlagi tega, kako nujna je obravnava. Imamo paciente, ki jih je treba obravnavati takoj, drugi pa lahko počakajo. Imamo rdeči sektor, kjer so pacienti, ki potrebujejo tudi reanimacijo, nato imamo rumeni sektor, kjer gre prav tako za nujno stanje, ter modri in zeleni sektor, ki pomeni, da lahko čakamo tudi dlje časa brez nevarnosti, da bi se stanje hitro poslabšalo. - Triaža določi vrstni red pacientov? - Na urgenci nimamo več vrstnega reda, na to lahko kar pozabimo. Triaža določi prednostno vrsto glede na stanje bolnikov. Ni važno, kdaj si prišel, važno je, kako nujna je zdravniška oskrba. To ni specialistični pregled, ampak urgenca, kjer zdravniki določijo vrstni red obravnave. - Kako ste zadovoljni z delovanjem urgentnega centra po prvem mesecu? - Priznati moram, da sem celo bolj zadovoljen, kakor sem pričakoval. Pričakovali smo namreč večje zaplete, čeprav je dejstvo, da smo z ostalimi zdravstvenimi domovi že prej sodelovali dobro. Z vsemi direktorji zdravstvenih domov smo se na načelni ravni dogovorili, da se bo upoštevalo mnenje doktorja Goloba, ki je tudi predstojnik urgentnega centra. - Je pomanjkanje pediatra težava? Menda v urgenci niti ni predviden, kajne? - Tako je, pediater v urgentnem centru ni predviden. Problem pediatrije rešujemo tako, da imamo čez vikende skupno dežurno službo in zaenkrat ta sistem tudi deluje. So se pa na ministrstvu tudi zavezali, da, ko se »usede« urgentni center, se sistemsko pristopi tudi k reševanju pediatrije oziroma pediatrične urgence, ob tem pa so nam dali proste roke, da glede na izkušnje, ki jih imamo z zdravstvenimi domovi, se najprej poskušamo organizirati sami in vidimo, kje rabimo pomoč in bi potem skupaj iskali rešitve. Moramo namreč vedeti, da teh primerov ni toliko, da bi preneslo celo ekipo, kar za sabo prinese veliko denarja. Verjemite, da ni problem to zgraditi, ampak vzdrževati. - Urgentna ekipa, ki ni specializirana za pediatrijo, lahko sprejme otroka? - Povsod po svetu, z izjemo večjih krajev, naprimer v Ljubljani, kjer je večja kvantiteta in prenese to ekonomsko logiko, je organizirano tako, da pediatri, če je potreben kakšen poseben poseg ali reanimacija, to tako ali tako opravijo na urgenci, kjer imajo za to tudi primerne aparature. Ta sistem zaenkrat deluje, bo pa verjetno z novo reorganizacijo to dodana vrednost, vendar za vse to potrebujemo denar, ministrstvo pa ga za to ne namenja. Treba bo ugotoviti, kdo bo to plačeval. Sam podpiram, da se to naredi, ampak nekdo bo moral to plačati. - Je pa opaziti kar kontrast med novim urgentnim centrom in starim delom bolnišnice, ki že čuti zob časa. - Ja, tega se seveda zavedamo, saj je bolnišnica stara že trideset let in v tem času se je marsikaj spremenilo, pa ne samo v starosti objekta, temveč tudi v načinu procesiranja pacientov, če se lahko tako izrazim. Način, ki je bil v uporabi doslej, je že zastarel in danes gledamo novejše načine obravnave pacientov. Petposteljnih sob v svetu takorekoč že ne poznajo več, saj je pristop veliko bolj individualen. Ukrepi so hitrejši, vedno bolj se osredotočamo na pacienta. Ampak prostor je tisti, ki ga imamo in tudi v ostalih slovenskih bolnišnicah ni bistveno bolje. Zaradi tega si ogledujemo bolnišnice izven Slovenije, da ugotovimo, v katero smer prilagajanja moramo iti. Ker v tujini so v organizacijskem smislu vsaj kakšnih 20 ali 30 let pred nami, in če želimo videti, kako bo pri nas čez 30 let, moramo na Nizozemsko, v Avstrijo ali pa kam bolj na sever. - Se veliko zgledujete po modelu sodobnih bolnišnic v tujini? - Ja, seveda, saj ne moremo odkrivati tople vode. Vsi protokoli, vsi standardi, mi temu pravimo klinične poti, so jasni. Vse mora biti dorečeno, vsaka sprememba pa zahteva veliko dokazovanj. Nimamo pa niti znanja, ne ljudi, da bi lahko sami pri sebi izpeljali te spremembe. Delamo torej to, kar so delali Japonci pred petdesetimi leti, torej hodimo okoli, posnamemo stanje in pogledamo, kaj je uporabnega in to poskušamo vpeljati v naš način delovanja. - Lahko pričakujemo, da se bo bolnica v naslednjem obdobju posodabljala glede načina obravnave pacienta? - Postajamo zelo napredni in mislim, da v Sloveniji trenutno nihče ne drži koraka z nami. Pa ne govorim o aparaturah, ampak tudi o načinu procesiranja in približevanja pacientom. Kmalu bomo odprli nov vhod v bolnišnico, z novim »vrstomatom«, ki je prvi takšen v Sloveniji, in ki ga razvijamo v sodelovanju s podjetjem Infonet. Vrstomat bo omogočal razpršitev in enakomerno porazdelitev pacientov, da ne bo več treba čakati pred vrati ambulante. Hkrati se bomo pacientom približali tako, da bomo imeli odprte telefone osem ur, in ne več štiri, kot je bilo doslej. - Bodo z novim vrstomatom pacienti vedeli, kdaj bodo na vrsti? - Zavedati se moramo, da že eno leto delamo na tem, da iz nekdanjih kartonov preidemo na elektronsko poslovanje. V ambulantah ni več nobene dokumentacije, to hranimo le še v arhivih. To pa se seveda ni zgodilo kar samo od sebe, ampak smo morali najprej kupiti opremo, postaviti brezžično omrežje, na katerega se lahko brezplačno povežejo tudi gostje. Ko smo uvedli elektronsko poslovanje v samih ambulantah pa smo postavili temelje za uporabo tako-imenovanih elektronskih čakalnih knjig. Ko bo projekt končan, predvidoma v roku dveh ali treh mesecev, se bo možno naročiti direktno iz računalnika. - Bo s tem konec celodnevnih čakalnih vrst? - Naloga vrstomata bo, da te bo usmeril v katero ambulanto boš šel, kdaj boš na vrsti in koliko jih je še pred tabo. Ne bo več potrebno čakati pred ambulanto, razen če boš prišel toliko prej. Marsikatera vrsta je namreč nastajala zato, ker je marsikdo, ki je bil naročen ob enajstih, prihajal ob osmih. Zdaj pa bo vse jasno: če boš prišel prej se boš lahko sprehajal, monitorji pa bodo pokazali, kdaj bo kdo na vrsti, medtem ko bodo tisti, ki imajo pametne telefone preko kode lahko sami sledili, kdaj bodo na vrsti in koliko jih je pred njimi. Ta aplikacija bo dostopna tudi od doma in bomo lahko tudi od doma sledili, kdaj bomo predvidoma na vrsti. Gre za proces prilagajanja pacientu, da ne bi izgubljal časa. Prav zaradi tega smo zgradili nov vhod, saj je bila bolnišnica zgrajena v času, ko je bil način delovanja drugačen in zato imamo danes dolge vrste v tistih ozkih in slabo prezračevanih prostorih. Zdaj pa boš lahko čakal kjer boš hotel. - Bo ta avtomatizacija kaj spremenila tudi na kadrovskem področju? - Seveda bo. Sestra vas je na glavnem šalterju razporedila, v katero ambulanto boste šel, danes pa bo za to skrbel vrstomat, ki bo povedal v kateri ambulanti se morate zglasiti, kdaj je predviden vaš pregled in koliko jih je še pred vami, kar boste lahko sledili tudi na velikih ekranih po bolnišnici. Da to deluje pa moreš imet urejeno celotno verigo, od elektronske knjige, do elektronskih seznamov in elektronskih povezav, ker v trenutku, ko se boste prijavili v vrstomatu, se bo odprla vaša obravnava v ambulanti. Sestre, ki še delajo na glavnem šalterju se bodo tako preselile v takoimenova-ne »call centre«, kjer bodo skrbele za deljenje informacij in na ta način sem prepričan, da se bomo še dodatno približali pacientom. Torej ni potrebno da zmanjšujemo število zaposlenih, temveč gledamo na možnost dodane vrednosti. am Splošna bolnišnica Izola je v fazi prenove. Med drugim se pripravljajo na odprtje novih laboratorijev za sterilizacijo v prostorih, ki so bili zadnja leta povsem neuporabljeni. Teh je, pravi direktor Nardin, veliko, saj je bolnišnica večja, kot bi si laik lahko sploh predstavljal. Neizkoriščene prostore bodo v prihodnjem obdobju prenovili, med drugim z gradnjo nove kavarne s teraso, nove lekarne, obnovljene prostore za hemodializo in za radiologijo, kjer so se priključili projektu DORA. Kot je zapisano na spletni strani projekta, bo v naslednjih mesecih začel delovati tudi stacionarni presejalni center v Splošni bolnišnici Izola, kamor bodo povabljene vse ostale ustrezne ženske iz občin Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. V SB Izola trenutno potekajo aktivnosti preverjanja skladnosti z zahtevami za pridobitev certifikata presejalnega centra programa DORA. Investicije so težke milijon in pol evrov, sredstva pa si je bolnišnica zagotovila z dolgoročnimi krediti, ki jih je pridobila zaradi dobrega poslovanja zadnji dve leti. V nedeljo bodo tekači glavni v Izoli 3. SNL-zahod Rezultati 18. kroga: Bilje : Brda 0:3 (0:2) Cerknica : Adria Miren 1:2 (0:2) MNK Izola : Jadran Dekani 1:4 (1:2) Tabor Sežana : Ajd. Škou 3:1 (2:1) Farna Vipava : II. Bistrica 2:1 (0:0) MNK Izola : Jadran Dekani 1:4 (1:2) Izola, 02.04.2016 ob 17.00, gledalcev 80 MNK Izola: Lalič Goran, Čvokič Stevan, Božič Marko, Vidakovič Dražen, Mandir Marin, Čauševič Aron (Stipaničev Ivo 62'), Ilič Aleksander, Lee-Him Kristi-an Franklyn, Humar Žan (Lopez Acevedo Matias Enmanuel 77'), Mihailovič Nik, Podgajski Bosti-an (Bordon Aleks 62') Strelci: 0:1 - Obrstar Robi (8'), 1:1 - Mihailovič Nik (16', llm), 1:2 - Starc Vasja (21'), 1:3 - Šču-lac Gregor (58'), 1:4 - Vitezica Jakob (75') Vikend porazov Vikend, ki je za nami nam ne bo ostal v dobrem spominu. Najprej so ponovno razočarali člani, ki so jih na domačem igrišču po dolgih letih premagali Dekani. Potem, ko so nas v Dekanih premagali s 4:0, so bili tudi v Izoli boljši in dosegli zmago z 1:4, kar pomeni, da je mlada dekanska ekipa v letošnji sezoni našo mrežo zatresla kar 8 krat. O igri članske ekipe govori že sam rezultat in če se igralci, ki nosijo izolski dres ne zavedajo za kateri klub igrajo, lahko omenimo, da gledalci že dolga leta niso odhajali tako razočarani iz izolskega stadiona, kot odhajajo po zadnjih nekaj tekmah. Pogled na lestvico je zaskrbljujoč, saj se je moštvo še nekoliko približalo coni za obstanek v ligi. Po zmagi Sežane nad prvo uvrščeno Ajdovščino nas zdaj od izpada iz lige loči le še 6 točk. Neuspešni so bili tokrat tudi kadeti in mladinci. V gosteh so bile boljše Radomlje, ki zasedajo visoka mesta tako v kadetski kot mladinski ligi. Poraz je potrebno čim prej preboleti in se osredotočiti na naslednjo tekmo doma v nedeljo, ko k nam prihaja ekipa Šenčurja. Z drugačno miselnostjo in odnosom do klubskega dresa je potrebno prikazati spoštljiv odnos brez oddaje točk na domačem igrišču. Ekipa U15, ki letos nastopa v pomlajeni zasedbi, kateri se pridružujejo tudi nekateri člani iz ekipe U13 v trenutnem stanju na žalost ni konkurenčna v ligi. To dokazuje tudi nov poraz proti prvouvrščene-mu Jadranu (5:0). Slabe rezultate je nekoliko popravila zmaga ekipe U-13A v Dekanih in U-13B proti Piranu, s čimer so nakazali, da generacija U13 obeta. Ekipa A namreč zaseda drugo mesto v ligi, ekipa B pa 6.mesto od skupno 12 ekip. SlxEC3] BSCMiltU Na prelep sončen dan smo v Kraški gostili ekipo ŽRK Ptuj. Naša razigrane kadetinje so bile premočne na krilih sproščenosti in ljubezni do igre po odmevni zmagi nad ŽURD-ovkami in osvojitvijo prvega mesta na Koper Handball Cupu, s katero so ponovno dokazale, da so najboljša ženska kadetska ekipa na obali. Nepopustljivost v obrambi se je pokazala tudi v tem, da so kar dvakrat na parketu igrale samo 4 igralke, ki pa kljub temu niso prejele, ampak dajale gole. Zaradi velike razlike v golih, je trener dal priložnost in nove minutaže vsem igralkam. Tekma se je končala pri rezultatu 36 : 25. Naslednje tekme nas čakajo 9.4.16. S DA gostujejo pri RK Nazarje, kadetinje pa odhajajo v Litijo. l.SNTL-člani Arrigoni - Mengeš 1:5 V soboto se je končal redni del državnega prvenstva v vseh namiznoteniških ligah. Naši člani so igrali doma in sicer proti ekipi Mengša. Tudi tokrat je našim igralcem uspelo doseči le eno zmago. Za ekipo so nastopili Simon Frank, Matija Novel in Michele Vigini, ki je za ekipo vknjižil častno točko. Tako je Arrigoni dosegel v letošnjem prvenstvu deveto mesto, kar je nekoliko pod pričakovanji in cilju, ki smo si ga zadali pred začetkom. Maja meseca tako čakajo naše igralce kvalifikacije za obstanek med najboljšimi desetimi ekipami v državi. Pomerili se bodo proti ljubljanski Olimpiji, drugouvrščeni ekipi drugoliga-škega prvenstva. Članice brez boja na drugem mestu Članice zadnjega kroga doma žal niso odigrale. Ekipa Ptuja namreč zaradi bolezni ni pripotovala v Izolo. Naše igralke so tako po rednem delu prvenstva zasedle odlično drugo mesto, maja pa jih čaka končnica za državni naslov, v kateri se bodo pomerile najboljše štiri ekipe. Prvo tekmo bo Arrigoni igral proti Vesni iz Zaloga. Zmagovalna ekipa se bo v finalu najverjetneje pomerila z Muto za naslov državnih prvakinj. teimce Vaško brez regate za medalje Regata za pokal princese Sofije se je zaključila z regato za medalje, na kateri pa v razredu finn ni bilo jadral Vasilija Žbogarja, saj je končal izven najboljše deseterice, skupno na 17. mestu. Zadnji regatni dan je bil zelo dolg, kar osem ur so bili jadralci na vodi. “Dež, mraz, veter, vse je bilo in res smo se načakali," je povedal Izo-lan, ki je bil zadnji dan 10. in 17.: “Danes sem se počutil dosti bolje kot v preteklih dneh in zato sta tudi rezultata boljša. Obe regati sem odjadal solidno, sem pa vesel, daje konec." Še pred zaključkom regate za medalje je bil Vasilij na poti v Valen-cijo. “Jutri spakiramo in gremo v našo pripravljalno bazo, kjer bomo trenirali do svetovnega prvenstva, ki se 8. maja začne v Italiji, najprej pa se seveda moram spočiti," je o načrtih za naslednje dni povedal Žbogar in se še enkrat ozrl na tekmovalni teden na Palmi: “Težko ocenim to tekmovanje, saj smo pred začetkom vse čas trenirali, nisem se posebej pripravljal na to regato. Sigurno bi bilo lahko bolje, kar je, je. Nekaj smo se naučili, zdaj gremo naprej, cilj so olimpijske igre." Prvo mesto je po zadnjem dejanju osvojil Novozelandec Josh Junior, Britanec Giles Scott je bil tokrat drugi, tretje mesto pa si je prijadral Finec Tapio Nirkko. V razredu 470 sta se Tina Mrak in Veronika Macarol kot edini slovenski predstavnici uvrstili med deseterico najboljših. S šestega mesta sta startali v regati za medalje, v kateri sta v cilj prijadrali na devetem mestu in osvojili končno šesto mesto. Na prvo mesto sta se zavihteli Poljakinji Agnieszka Skrzypulec in Irmina Mrozek Gliszczynska, drugo mesto sta osvojili Brazilki Fernanda Olive-ira in Ana Barbachan, tretje mesto pa Britanki Amy Seabright in Anna Carpenter. V razredu laser in laser radial so slovenski predstavniki regato prav tako zaključili že pred zadnjim dnem. V razredu laser je Žan Luka Zelko prve dni dobro začel, se uvrstil v zlato skupino in do zadnjega dne ostajal v igri za olimpijsko vozovnico. Na koncu se je moral zadovoljiti s končnim 46. mestom, zadnji dve mesti na olimpijskih igrah pa sta svojima državama prijadrala Rus Sergej Komissarov na 20. mestu in Čeh Viktor Teply na 23. mestu. Nik Pletikos se je po prvih dveh dneh uvrstil v srebrno skupino in na koncu osvojil 70. mesto. Zmage se je veselil Novozelandec Andrevv MaIoney, na drugem mestu je končal Brazilec Robert Scheidt, tretje mesto pa je osvojil Hrvat Tonči Stipanovič. Kirn Pletikos v razredu laser radial je po zaključku kvalifikacijske serije z jadranjem nadaljevala v srebrni skupini in dosegla končno 67. mesto. Olimpijski normi za svoji državi sta osvojili Madžarka Maria Erdi na 8. mestu in Portugalka Sara Carmo na 13. mestu. Zmago je slavila Finka Tuula Tenkanen, drugo mesto je osvojila Belgijka Evi Van Acker, tretje mesto pa je osvojila Danka Anne-Marie Rin-dom. ‘utecs V ponedeljek 4 aprila je bil odigran letošnji 13.turnir v taroku za posameznike občine Izola. Maksimum je iztržil Ivica Gr-dič s 6 točkami in razliko +969, 5 točk je osvojil Cveto Ličen z najboljšo razliko +1295. Po 4,5 točke sta zbrala Gregor Mihevc in Anton Kosič. Razlika pa je šla v prid Mihevcu s + 749 pred Kosičem z razliko +531. Sledijo pa kar trije tarokaši s 4 točkami. Največjo razliko je zbral Miro Mezgec +680, sledita Boris Debeljak z razliko +623 in Zvonko Glušič z razliko + 126. Turnirja se je udeležilo 18 ta-rokašev. Naslednji turnir bo 11. aprila v kavarni hotela Delfin Izola. db BEmEnsas Zapore cest v Občini Izoli Nedelja, 10.4.2016: - Obalna cesta od Kopra do prvega krožišča v Izoli (Industrijska cesta), popolna zapora ceste 10.45 do 14.00. - Krožišče (Industrijska cesta), Cankarjev drevored, Drevored 1. maja, Dantejeve ulice, Morava cesta do krožišča v Jagodju, popolna zapora ceste 11.00 do 14.00. - Krožišče v Jagodju (Prešernova ulica), popolna zapora ceste od 10.20 do 12.30; delna zapora ceste od 12.30 do 14.10. - Južna cesta od krožišča Jagodje (Prešernova) do IX. korpusa (desna stran cestišča v smeri Jagodje, proti Kortam), popolna zapora ceste od 10.15 do 14.10. - Tomažičeva ulica od križišča Morave ulice do križišče San Simon, popolna zapora ceste od 10.20 do 11.30. - Pešpot San Simon do Marine, Lonke, popolna zapora od 10.25 do 11.45. Istrski maraton je vedno večji V portoroškem Avditoriju je bila 5.4,2016 tiskovna konferenca pred Banka Koper 3. Istrskem maratonom (BK3IM). Tiskovno konferenco je sklicalo Društvo Istrski maraton, ki tudi organizira prireditev. Podžupanja piranske občine, gostiteljice letošnje prireditve, Meira Hot je uvodoma povabila vse tekače in navijače v svojo občino, ki pripravljena pričakuje to največjo športno prireditev na Primorskem. Predsednica društva in vodja organizacijskega odbora Marijana Siko-šek je predstavila nekaj statističnih podatkov. Teklo bo več kot 4.000 ljudi. Največ tekačev prihaja iz Slovenije, približno 200 je Italijanov, več kot 70 je Hrvatov, sledijo Slovaki, Srbi, Avstrijci. Tekači so iz 21 evropskih držav in iz ZDA. Za varnost in dobro počutje tekačev bo poleg vseh profesionalnih služb skrbelo še 850 prostovoljcev. Proge bodo ustrezno označene in zavarovane. Nekaj cest in ulic bo v času prireditve, v soboto in nedeljo, zaprtih za promet. Marijana Sikošek je posebej opozorila na zaporo obalne ceste med Koprom in Izolo ter Portoroža. Vsi podatki o zaporah so na voljo na spletni strani Društva Istrski maraton: www.istrski-maraton.si. Da bi bilo nevšečnosti čimmanj, bo organiziran brezplačni avtobusni prevoz za tekače in prostovoljce na relaciji Koper-Lucija. Sikoškova je ob koncu povabila vse, da si pridejo ogledat prireditev, navijat za tekače in uživat v pestrem dogajanju v slovenski Istri. Predstavnik generalnega sponzorja, predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda, je dejal, da je njihova banka s ponosom glavna pokroviteljica tako dobro organiziranega maratona. Prav organizacija, okolje in ljudje, ki z odprtimi rokami sprejemajo tekače, so dodana vrednost tekom. Istrski maraton je po njegovem tudi ena najlepših prireditev daleč naokoli. Prek video zveze se je v tiskovno konferenco vključil tudi Alberto Cova, svetovni prvak leta 1983 na 10.000 metrov v Helsinkih in leto kasneje olimpijski prvak na isti razdalji v Los Angelesu. Dejal je, da bo z veseljem prišel v Istro in tekel na rekreativnem teku. Ob robu konference je Nina Peca iz Regionalnega razvojnega centra Koper predstavila mednarodni projekt HOST (Dediščina oljke za trajnostni turizem). Del projekta je tudi program usposabljanja podjetnikov s področja turizma in drugih turističnih delavcev, z namenom, da se turistična sezona v Italiji, Grčiji, Sloveniji in na Malti podaljša in obogati s sodobnimi prireditvami, tudi z množičnimi teki. V okviru projekta so z geslom Fit po oljčnih poteh povezani štirje mediteranski maratoni (Piša, otok Lesbos, Malta, slovenska Istra). - Sončno nabrežje. Veliki trg, do hotela Marina, popolna zapora ceste od 10.30 do 12.00. - Pešpot do svetilnika, do ceste Na pečini, zapora od 10.30 do 12.10. - Ulica Sergeja Mašere, Bevkova ulica, Ulica ob pečini, Tovarniška ulica, Zustovičeva ulica, popolna zapora ceste od 10.35 do 12.20. - Parencana od začetka Izole do Kopra, popolna zapora poti od 10.30 do 12.30. - Parencana od vključevanja na Južno cesto do Livad, predora Ša-let, do Strunjanske doline, zapora od 10.15 do 14.45. - Cesta Livade od Parencane od Južne ceste, popolna zapora ceste od 10.10 do 11.30. 7.4. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola Ob skorajšnjem vnovičnem začetku projekta PRIMORCI BEREMO Mestna knjižnica Izola vabi na predstavitev najnovejše knjige Franeta GoljevŠČka GOSPA MAJA ki je letos uvrščena v bralni seznam Primorci beremo 2016. Gospa Maja je zgodba o Maji Gruden in Simonu Knezu v njunih srednjih letih. Maja je etnologinja, vdova s hčerko srednješolko, Simon je strojni inženir in živi sam na svojem domu v goratem Liškem predelu nad Kanalom. Oba sta zaznamovana s težkimi življenjskimi izkušnjami, a ju usoda dobrohotno poveže. Pripoved vključuje veliko etnoloških sekvenc in trditev, veliko narečne izreke, dotika se določenih aktualnih vprašanj, predvsem pa vprašanj o človeških medsebojnih odnosih. Pogovor s pisateljem bo vodila Ksenija Orel. 19.00 Galerija Alga Izola Otvoritev razstave "Maja Alessio : Sledi preteklosti" Maja Alessio je oblikovalka, ki se je pri svojem delu ukvarjala z več zvrstmi likovnega ustvarjanja, zadnja leta pa predvsem slika. Razstavo Sledi preteklosti je posvetila Istri, kamnu in glagolici. / Razstava bo na ogled ves mesec. 19.30 Galerija Insula Izola Otvoritev razstave Mojca & Katja Smerdu : Kipi in njihov čas Razstava bo na ogled do 3. maja 2016. 8.4. petek 18.00 Manziolijeva palača Izola PLES, GIBANJE, TERAPIJA Mariella Zorzet bo vodila večer. Ples za vse, z praktičnimi vajami. 19.00 Kavarna Zvon Hvaležnost in (samo)spoštovanje Ali se sploh ljudje znamo zahvaliti iz srca, smo hvaležni za majhne drobne pozornosti, ki nam jih ponuja življenje... Ali znamo spoštovati sebe in ne samo druge, kakor nas uči vzgoja? Če bi ljudje spoštovali sebe bi bilo v našem življenju veliko več razumevanja in ljubezni in na drugi strani manj problemov in nezadovoljstva. Kajti »hvaležnost prihaja iz dna duše in je čista kot najčistejši kristal. Prihaja iz nas kot bilka, ki zrase in v nas vzbudi še več ljubezni in življenjske moči«. V svojo družbo vas vabi Barbara Šmon (raziskovalka in opazovalka lastnega življenja, katere diploma so lastne življenjske izkušnje...) 9.4. sobota 11.00 Galerija Plač Izolanov Otvoritev razstave likovnih del Franc Tominec : Raj, ki je že tukaj 20.00 Kulturni dom Izola Akustični koncert "Orlek-Unterzug" Zasavska KnapVroll zasedba Orlek je ob 25. letnici svojega delovanja posnela nov Alpen - Balkan groove album z naslovom Unterzug. Za razliko od klasičnega knapVroll programa so tokrat Orleki zaigrali akustično. Na albumu so pesmi iz celotnega obdobja ustvarjanja, posnet pa je bil pod kozolcem na kmetiji Kos z Razborca pri Zagorju. 20.30 Art kino Odeon Izola Fantomski deček animacija, Belgija, Francija, 2015 / režija Alain Gagnol, Jean-Loup Felicioli Leo živi v New Yorku, s čepico zakriva golo glavo in je zelo bolan. Svoji sestrici Titi rad bere detektivske zgodbe. Ko odide v bolnišnico, pa ugotovi, da je lahko s pomočjo svoje volje tudi sam nenavaden junak. Zapusti lahko svoje telo in leti naokoli, kot nekakšen fantom! 21.30 Hangar Izola M.O.R.T (blues, punk - Sinj, predstavitev novega albuma lužna Kocka) 12.4. torek 18.00 Kulturni dom Izola "Naša pomlad" revija otroških in mladinskih pevskih zborov Nastopili bodo Mlajši OPZ OŠ Livade, OPZ OŠ V.Šmuc, OPZ OŠ Livade, OPZ Glasbene šole Koper, OPZ Glasbene šole Izola, MPZ Vesela pomlad. Strokovna spremljevalka Zvonka Starc. Galerija Alga V četrtek 7.aprila ob 19.00 vas vabimo na otvorite razstave Maja Alessio Sledi preteklosti Maja Alessio je oblikovalka, ki se je pri svojem delu ukvarjala z več zvrstmi likovnega ustvarjanja, zadnja leta pa predvsem slika. Razstavo Sledi preteklosti je posvetila Istri, kamnu in glagolici. Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Insula V četrtek 7.aprila ob 19.30 vas vabimo na otvorite razstave Kipi in njihov čas Razstava bo na ogled do 3. maj 2016. Mojca in Katja Smerdu Galerija Plač Ljubljanska32 razstava risb s tušem akademske slikarke Tanje Milharčič iz Postojne f Kava bar TISA razstava fotografij Moja druga ljubezen - Žirovnica Irena Čarman Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola ■ četrtek, 7.4., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave Maja Alessio: SLEDI PRETEKLOSTI (org.: CK$P Izola). Vstop prost. ■ sobota, 9.4., ob 20.00, Kulturni dom Izola: akustični koncert ORLEK (org.: CK5P Izola). | Vstopnina: 10€ v predprodaji, 13 € na dan prireditve. ■ torek, 12.4., ob 18.00, Kulturni dom Izola: revija otroških in mladinskih pevskih zborov NAŠA POMLAD (org.: JSKD 01 Izola, ZPZS, CK$P Izola, Občina Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo v uri pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma Izola. NAPOVEDUJEMO ... ■ sobota, 16.4, ob 20.00, Kulturni dom Izola: globalna monodrama ŠEKUEVA ŠUNKICA ALI HAMLET PO SLOVENSKO (org.: CK5P Izola). Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10€ na dan prireditve. ■ sobota, 23.4, ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija DOKLER NAJU SEKS NE LOČI (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13€ na dan prireditve. GALERIJA ALGA IZOLA Do 3.5. je ogled razstava Maja Alessio: SLEDI PRETEKLOSTI. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA ■ četrtek, 7, sobota, 9, in torek, 12.4, ob 18.00 ter petek, 8, in nedelja, 10.4, ob 2030: drama SOBA: ■ četrtek, 7, in torek, 12.4, ob 20.30 ter petek, 8, nedelja, 10, in sreda, 13.4, ob 18.30: komedija ZAKLAD; ■ sobota, 9, in nedelja, 10.4, ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija KUNG FU PANDA 3; ■ sobota, 9.4, ob 20.30: CAPRISOVA PREMIERA: animacija FANTOMSKI DEČEK; ■ ponedeljek, 11.4, ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama OVNA; ■ ponedeljek, 11.4, ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama SUFRAŽETKE; • sreda, 13.4, ob 20.30: komična drama GOSPOD SODNIK. Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ STh www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Sledi preteklosti v galeriji Alga V galeriji Alga bodo v četrtek, 7. aprila ob 19.00 odprli razstavo del Maje Alessio, oblikovalke, ki se je pri svojem delu ukvarjala z več zvrstmi likovnega ustvarjanja: fotografijo, scenografijo, kostumografijo, televizijsko režijo, grafiko, izdelovanjem drobnih predmetov, otroških igrač ... Živi in ustvarja v Izoli. Razstavo, ki nosi naslov SLEDI PRETEKLOSTI je posvetila Istri, kamnu in glagolici starodavni slovanski pisavi Cirila in Metoda, ki je na tem prostoru še vedno znana in se je iz Balkana razširila vse do Trsta. V glagolici je na slikah zapisala kar nekaj Prešernovih pesmi: Vrba, Zdravljica, Memento mori, Magistrale ... in nekaj starih tekstov, ki se skozi razstavo pojavljajo na slikah. "Nekdanja sodelavka RTV Slovenija, Maja Alessio, je rojena v Ljubljani (1946), od svojega 24. leta pa živi na Primorskem. Svojo poklicno pot je kot oblikovalka začela na televiziji Ljubljana, nato pa v Regionalnem RTV-centru Koper-Capodistria. Na razstavi slik v galeriji Alga pod naslovom Sledi preteklosti se Maja Alessio posveti Istri, kamnu in glagolici. Pri svojem delu se dotika različnih likovnih tehnik, od dokaj črtne izraznosti do spogledovanja s esemblažem, pa do izrazne moči glagolice in besede kot take, ali kot ornamentalno dekorativnega izraznega pristopa. Ksenija Pfeifer, prof. likovne umetnosti Franc Tominec v Plaču Izolanov V soboto, 9. aprila ob 11.00 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo likovnih del Franca Tominca, pesnika, ki pa se ukvarja tudi slikarstvom, z naslovom - Raj, ki je že tukaj Kot je zapisal v svoji predstavitvi predstavlja dokaj enostavno ustvarjeno seriji slik v tehniki »olje na platnu« gledalca pa skuša s pomočjo upodobljenih simbolov sublimalno popeljati v globjo sfero stvaritev na platnu. Ta dela dopolnjuje še druga serija živobarvnih miniatur s preprostim naslovom »Enost«, ki tudi s pomočjo (puzzle) pomaga gledalcu, da se zazre v globino serije in poskuša razvozlati energijsko videnje življenja skozi avtorjeve ustvarjalne oči. »Duhovni aspekt razstave je moja srčnost, ki jo poskušam izpovedati skozi medij in predstaviti obiskovalcu na čisto svoj mogoče ne toliko tehnično dovršen način. Globoko v srcu si želim, da se moja dela dotaknejo opazovalca in mu vsaj za trenutek razširijo percepcijo gledanja na ta svet.« je zapisal avtor v svoji predstavitvi. Smerdu/Smerdu - kipi in njihov čas V galeriji Insula bodo v četrtek, 7. aprila ob 19.30 odprli razstavo dveh kipark, Mojce in Katje Smerdu. Umetniško sporočilo, ki ga razstava posreduje gledalcu je pričakovano pripovedno, saj se v soočenju znotraj galerijskega prostora njuni kipi (»in njihov čas«) razsežno »razgovorijo« v bogato narativnost. Generacijsko precej narazen, izvedbeno precej različni, tako v formah kot v materialu, imata avtorici, ki ju sorodstvena vez in družinsko poreklo v zavezanosti k umetnosti gotovo zaznamuje, precej skupnega v hotenje umetniškega izreka. Mojca Smerdu je svojih delih »masivno utelešena«. Tri razstavljene »sta-lagmitne« skulpture večjega formata in manjša horizontalni plastika odkrivajo umetničin ustaljeni pristop. Njena »arte del porre« je zelo ru-dimentarna, arhaična, haptično surova, neposredna. Izvedbeno je njeno dolgoletno delo razvojno. Izpeljevalo se je na podlagi različnih materialov. Terakotni opus je verjetno najobsežnejši. Keramična tvarina zahteva veliko izkušnje in poznavanja, da ustvarjalec adekvatno izkorišča silnice in zakonitosti, ki jih material omogoča. Izhodiščna cilindrična struktura stožca odkriva umetniški značaj, ki se tu odvija pod okriljem principov naravnega, preprostega, stabilnega in na meji abstraktnega predstavlja utrjeno avtorsko slogovnost kiparskega govora. Pri Katji gre sicer za nekoliko drugačno orientacijo ustvarjalnega profila, vendar sta izvedbeni material in oblikovna manira tudi v njenem delu izhodiščna. Figuralnost, ki ji je Katja vsekakor bolj naklonjena, razvija precej dinamično kreacijo forme, ki ima morda nekoliko bolj določen in omejen tematski okvir. Antropomorfna figuralika, ki je ujeta v različnih prizo-riščnih stanjih, poseduje določeno gestikulacijo, držo, ki je izrazno na-govorna. Katja je v svoji intimni izpovedi predana določenim vzorcem zasebne ikonografije, ki tematsko skoraj obvezno posega v odnose med ljudmi in naravo. Značilne kapljaste, solzne, kroglne oblike, vegetativne forme, razpotegnjene figurice feminilne značajskosti se izpeljuje skozi drobnejši, nežnejši ustvarjalni pristop. Vendar najpomembnejša avtorska opredelitev in atribut njenega kiparskega ustvarjanje je izbran izvedbeni način. Ključnega pomena je žična pletenina iz katere nastajajo artefakti omenjene zastavitve. Jeklena žica ni tako izrazito naravna kot glinena masa, vendar se v prepletu in prepletanju njena mrežna struktura izraža kot naravno tkanje, nekakšna gnezdna struktura z naturalno evokacijo. Vsekakor pa kot materialna podlaga z močjo ustvarjanja vizualne iluzije, ki se pretvarja v narativni izrek. Dejan Mehmedovič Že 20 let smo prijazni do kupcev skrbni do vaših vozil odgovorni do okolja in ponosni, da vse to delimo z Izolo in Izolani JIERl AVTO CENTER Mesto z nasmehom Vsako sodobno mesto ima urbane vrtove Ob Dnevu za spremembe in v sklopu akcije, Izola, zeleno mesto, je Mestna knjižnica postavila razstavo knjig na temo “drevesa so prijatelji", v čitalnici knjižnice pa je potekalo predavanje agronomke in prostovoljke Viktorije Carli na temo urbanih vrtov. Vsako mesto lahko postane še malo bolj zeleno, če se v njem postavijo urbani vrtovi. Zagotavljanje materialnega blagostanja vseh socialnih skupin v mestu v okviru zmogljivosti okolja je glavno socialno in gospodarsko načelo trajnostnega razvoja v urbanem okolju, urbani vrtovi pa prinašajo vrsto pozitivnih učinkov na razvoj mesta. »Ti učinki se kažejo v revitalizaciji in racionalni rabi mestnega prostora, ohranjanju odprtih zelenih površin, zmanjševanju odpadkov in optimalni uporabi obnovljivih in recikliranih materialov, v ohranjanju in bogatenju mestne raznolikosti, upoštevanju lokalne zmogljivosti okolja,« je v sobotnem predavanju pojasnila Viktorija Carli, ter dodala, da urbani vrtovi pripomorejo k povečani samooskrbi mesta pa tudi zagotavljajo primerne možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa in dokazano krepijo socialni kapital. Urbani vrtovi so tudi prostor učenja, tu lahko potekajo delavnice o vrtnarjenju, ekologiji in (permakulturnem) kmetovanju, ljudje pa se tam učijo tudi prilagajanja, sklepanja kompromisov ter na splošno delovanja znotraj skupnosti. Viktorija Carli se je z idejo urbanih vrtov seznanila sprva skozi delovanje in prizadevnost Roberta Sha-wa, berlinskega aktivista, ki je urbano vrtnarjenje spoznal med nekajletnim bivanjem na Kubi, kjer se je praksa urbanih vrtov razvila po razpadu Sovjetske zveze, ko se je pojavilo pomanjkanje hrane. X. 'vf v'' Solata sredi Berlina Leta 2009 je Robert Shavv na nekdanjem opustelem gradbišču v središču Berlina postavil urbani vrt, ki danes zaposluje preko 40 posameznikov. Ta urbani vrt je premičen, vse, kar pridelujejo raste v posebnih plastičnih zabojnikih in vrečah, ki jih lahko poljubno prestavljajo. Glavno pravilo berlinskega urbanega vrta je pridelovanje zgolj užitnih rastlin oz. tistega, kar se da pojesti. Sledijo ekološkim načelom kmetovanja, zato je vsa pridelava strogo ekološka, brez kemikalij in slabih semen. Kot glasniki trajnostnega razvoja mesta sledijo načelu ohranjanja in predvsem bogatenja mestne raznovrstnosti, tako na vrtu med drugim uspeva 44 različnih vrst fižola, 40 različnih vrst paradižnika, 15 vrst krompirja in 60 različnih vrst solate. Pobudniki pa so se na območju vrtov lotili tudi posebnega projekta gojenja mestnih čebel. Eno izmed pomembnih pravil je tudi skupna lastnina vseh površin, to pomeni, da če nekdo nekaj zasadi, je to last vseh, ki so del te skupnosti. Ideja o urbanih vrtovih je Viktorijo Carli tako prevzela, da je pred dvema letoma odrinila čez planke in se v Rimu kot prostovoljka udeležila enomesečnega »tabora«, kjer se je seznanila s postavitvijo, ureditvijo, organizacijo in načrtovanjem del v urbanem vrtu. Slovenija ne zaostaja V Sloveniji deluje že kar nekaj urbanih vrtov, na primer v Ljubljani, na Vrhniki in v Kranju, najbolj prepoznaven pa je gotovo skupnostni urbani eko vrt v Mariboru, ki ima tudi turistični učinek, saj v vrtu redno potekajo vodeni ogledi, tako, da ima Maribor še eno turistično atrakcijo več. Izola pa še čaka Kaj pa Izola? V okviru izolske civilne iniciative je bilo podanih že kar nekaj pobud s konkretnimi predlogi in tehtnimi utemeljitvami o smotrnosti ureditve urbanih vrtov v Izoli, a so te pobude doslej vsakokrat padle na nerodovitna tla občinskih odločevalcev. Viktorija Carli je v sobotni predstavitvi predstavila konkreten predlog, in sicer možnost, da se urbani vrt uredi na degradiranem območju med Hotelom Delfin in Simonovim zalivom ter pozvala občane k aktivnemu prizadevanju za uresničitev zamisli, ki bo mestu prinesla višjo kakovost bivanja, morda tudi nova delovna mesta in zakaj ne - tudi novo turistično ponudbo. Ksenija orel Piranski muzej ima največjo školjko Morda niste vedeli, da se v Piranu skriva zanimiv muzej Muzej školjk, kakršnih je tudi v Evropi zelo malo. V muzeju je na ogled okoli 4000 eksponatov. Tu so tudi izjemno redki primerki, ki jih redko vidimo tudi v drugih muzejih svetovnega formata. S pomočjo evropskih sredstev pa je muzej prišel tudi do najzahtevnejšega in največjega primerka, do 150 kg težke orjaške zeve Lize. Ta je sedaj največja školjka v Sloveniji, njena domovina pa je Tihi ocean. Zeve so posebne školjke, lahko se samo nastavljajo soncu in se tako hranijo. V svojem telesu imajo namreč na milijone alg, ki jim preko procesa fotosinteze delajo hrano. Tako lahko skozi leta zrastejo skoraj 1 meter in pol in veljajo za največje školjke na svetu! Da ostanemo še malo pri orjakih, tudi lupino 60 cm polža iz Avstralije lahko vidite v muzeju. So pa na ogled tudi stvari, ki jih ne moremo zlahka videti. Nekateri na prvi pogled izgledajo kot prah, ko pa jih obiskovalci postavijo pod digitalni mikroskop pa vidijo, da gre dejansko za polže, in to odrasle! Pri ogledu morate biti pozorni na rdeča očesa, to so oznake za izbrane zanimivosti, ki jih je v muzeju kar nekaj. Nekatere od teh opisujejo polže, ki si vase vgradijo druge lupine in tudi človeške proizvode, kot so npr. zamaški pijač. Z lahkoto pa boste spregledali tudi prozornega polža, ki živi 2000 metrov pod morsko gladino in celo življenje plava. Ali pa nekateri svetleči polži, ki so tako redki, da so jih do nedavnega samo po koščkih našli v želodcih globokomorskih rib? Prav tega polža boste v celoti videli v muzeju. Ne boste verjeli, ampak, nekateri polži za malico lovijo ribe, drugi pa s svojim strupom lahko ubijejo človeka. S slikovitimi animacijami vam bo v muzeju še bolj jasno kako to počnejo. jan simič Predzadnja 1. april je dan delovnih brigad Prvi april praznujemo tudi kot »Dan mladinskih delovnih brigad«, dan, ko se že 70. leto spominjamo nešteto lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcij, predvsem pa brigadirk in brigadirjev, ki smo prostovoljno pomagali pomoči potrebnim širom po naši domovini. Še vedno je veliko delujočih objektov, železniških prog, cest, vodovodov, poštnih kablov, tudi pri nas, zasluga prav mladih in pridnih rok, ki so v svoji rani mladosti nesebično prispevale k izgradnji svoje domovine. Gabrovica, Marezige, Boršt, Korte, Kozjansko, Kožbana, Kostanjevica, Kozje, Suha Krajina, Bela Krajina, Haloze, Goričko, Slovenske Gorice, Kobansko, Posočje, Istra, Brkini, so bile lokalne, republiške in zvezne delovne akcije po Sloveniji. Tovarištvo, solidarnost, prijateljstvo, so bile kvalitete, ki so krasile vse tiste, ki so odšli, tudi iz drugih republik in pokrajin, daleč stran od svojih domov in pomagali domačinom zgraditi in dograditi prepotrebne objekte ter drugo infrastrukturo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti brigad Rdečega Križa, ki so širom po Sloveniji v sklopu delovnih akcij pomagali pri zdravstveni negi, hišnih opravilih in zdravstveni oskrbi domačinov na področju, kjer so potekale akcije. Poleg tega so se na deloviščih in pri športnih ter kulturnih dejavnostih izkazali tudi vojaki, saj so obenem prispevali tudi svoje stroje in kompresorje. Pozabiti ne smemo niti uspešnega mednarodnega sodelovanja, saj je veliko tujih delegacij (dve istrski delovni brigadi je obiskala delegacija iz Kitajske) obiskalo delovišča na različnih delovnih akcijah in se pomerilo v zanimivih športnih dejavnostih. Vsem brigasirkam in brigadirjem želim lepo praznovanje našega dneva in obujanje lepih spominov na mladinsko prostovoljno delo! Zoran Ivančič: udeleženec ZMDA Slovenske gorice 1977, ZMDA Kozjansko 1978, MDA Istra 1979, ZMDA Istra 1980, MDA Brkini 81, ZMDA Suha Krajina 1982, MDA Goričko 1983, Kobansko 1984. Lep brigadirski Z-D-R-A-V-0 ! P®aDaOB Na območju Policijske uprave Koper se je pojavila skupina oseb, ki pred trgovinami, zdravstvenimi domovi, bolnicami ipd. zbira prostovoljne prispevke, in sicer pod pretvezo, da so gluhonemi. Pri tem kažejo lažno potrdilo nacionalne zveze gluhonemih ter seznam že opravljenih donacij. Osebe se vozijo s starejšim osebnim vozilom BMW, temno sive barve, francoskih registrskih tablic. Danes so policisti dva državljana Romunije na podlagi prijav občanov v Postojni in v Luciji že obravnavali in jim tudi izrekli globo (zbiranje prostovoljnih prispevkov brez dovoljenja - prekršek po 17. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru). Občane opozarjamo, naj ne nasedajo goljufom. Anita Leskovec Predstavnica PU Koper za odnose z javnostmi m ^moF/voa/' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... 1 SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Sečovlje\ Parecag Zahvala Ob boleči izgubi drage mame Ana Zennaro rojena Grbec (8.10.1932 -20.3.2016) Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Hčerki Mirjana in Virna z družinama Izola, april 2016 UMIUdlM tEMIČNINE PRODAMO - Prodam ali oddam za daljše obdobje opremljeno 2,5 sobno stanovanje v centru Izole, Ljubljanska ulica, tel 041 380 546 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924' - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 ODDAMO - Za daljše obdobje oddam garsonjero v Izoli. Cena po dogovoru. Informacije na gsm: 041-670-085 - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 KUPIMO - Iščem garsonjero v starem delu Izole. Lahko tudi podstrešno z oknom na sončno stran. Možnost odkupa do 30.000 eur. Tel. 051/399-970 NAJAMEMO - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 Emo® - Imate mogoče staro , še uporabno moško (športno) kolo in ga ne potrebujete več? En najstnik bi ga bil vesel. Tel: 031 275 873 - Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, črne barve, s premičnim naslonjalom in vzglavnikom. Dolžnina 310cm, globina HOcm, kotni del 200cm za 121 cm. Cena: 450 eur.Tel: 051 428 568. Po 13. uri. - Prodam kuhinjo SVEA, bela, visoki sijaj, s steklokeramično ploščo, pomivalnim strojem in koritom. Cena: 550 eur. Tel: 051 428 568. Po 13. uri. CDlZd® - Iščem promoterja ali promo-torko za prodajo kmetijskih izdelkov na stojnici. Delo bo dobro plačano. Tel: 031 861 013 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. GRILL ■ : vvr':^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. 1 ' ' ■ 1 1 11 ' T Tl ii LLU _ — zakaj izbrati NLB • Pri nas lahko izberete kakršen koli produkt za vsakodnevno poslovanje, naložbe, kredit ali zavarovanja Storitve redno nadgrajujemo in izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. • Z nami lahko stopite v stik 24/7 prek kontaktnega centra in upravljate svoje finance od kjerkoli prek mobilnega aplikacije, računalnika, Teledoma, bankomatov ali v naših številnih poslovalnicah. Naša mobilna ekipa pride tudi na dom ali kamor koli jo povabite. • Za vaše finance bodo skrbeli strokovno usposobljeni finančni svetovalci. Osebno finančno svetovanje je brezplačno. • Redno boste prejemali koristne vsebine na temo osebnih financ in povezanih vsebin, ki vam bodo pomagale urejati to področje, na voljo pa so vam tudi revije in bele knjige ter finančne delavnice po vsej Sloveniji • Deležni boste številnih ugodnosti, ki jih pripravljamo skupaj s partnerji - od kreditov po izredno ugodnih pogojih, plačevanja s karticami na obroke brez dodatnih stroškov, ali do izobraževanj v okviru Centra inovativnega podjetništva. ^ NLB Postanite naša stranka! Še ne prejemate plače na NLB Osebni račun? Začnite in izkoristite ugodnosti NLB Start. NLB Start Ponudba NLB Start je pisana na kožo vsem, ki potrebujete osnovne storitve za upravljanje denarja. Izrežite kupone in prejmite: 1 leto vodenja računa O € pristopnina O € 6 mesecev O € 1. leto članarina O € Dodatne ugodnosti Na vašo željo lahko v NLB Start vključimo še: • brezplačen motiv po želji na novoizdani NLB Plačilni kartici (BA Maestro, MasterCard ali Visa); • telefonsko banko NLB Teledom brez pristopnine; • 50 % popusta na stroške odobritve kredita** (v obdobju 1 leta od sklenitve ponudbe NLB Start). Za vse, ki od banke pričakujete več in imate višje prilive, smo pripravili ponudbo NLB Premium start, ki vam jo bo z veseljem predstavil naš finančni svetovalec. Izkoristite ugodnosti! Vse kar potrebujete za zamenjavo banke, lahko uredite pri nas. Vabljeni v Poslovalnico Izola, tel. št. 05 663 06 00. Lahko nam pošljete tudi elektronsko sporočilo na mobilni.svetovalci@nlb.si in se dogovorite za sestanek • Z enim identifikacijskim elementom. ** Znižani stroški odobritve kredita ne morejo biti nižji, kot so predvideni skladno z NLB Tarifo. Kredit vam odobrimo, če ste kreditno sposobni in izpolnjujete druge pogoje za pridobitev kredita. Oglasno sporočilo www.nlb.si