Razne stvari. Iz domačih krajev. Imenovanja. Sodni adjunkt dr. H. Watzulik je prestavljen iz Šoštanja v Ptuj. — Sodnima adjunktoma sta imenovana gosp. I. Kozina za deželni višjesodni okraj Gradec, g. I. Antloga za Mokronog na Dolenjskem. Osebne vesti. Gosp. prof. dr. K. Glaser, bivši profesor v Trstu, se preseli stalno v Gradec. — Slovenski avskultantje pri mariborskem okrožaem sodiš6u gg. Mihali6, Ziher, Vuk, Zemlji6 odidejo za eno leto iz Maribora, da zadostijo vojaški dolžnosti. Družba sv. Mohorja. Naša družba šteje letos 76.110 udov, to je 2486 udov manj kakor lani. Lavantinska škofija ima letos le 23.771 udov, 2.025 manj kakor lani. Z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig se je za6elo dnč 18. septembra. RazpoSiljale se bodo knjige po tem redu: Amerika in Afrika, lavantinska, krška, ljubljanska, tržaška in goriška Skofija ter razni kraji. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzro6ujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo 6ast. poverjenikom povrniti posamezni udje. Odbor. Naši dijaki. Da bo naša dijaška kuhinja mogla ustreči vsem dijakom, ki se obra6ajo v svoji revščini do nje, prosimo rodoljube, naj ji z mnogobrojnimi darovi prihitijo na pomo6. Naslov se glasi: Dijaška kuhinja v Mariboru. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je stal dne 11. t. m. urednik Majtner zaradi tiskovnega prestopka ter dobil dva meseca zapora. — Dne 12. t. m. se \e vršila obravnava proti gospodu A. Korošcu. O njej poročamo na drugem mestu obširneie. — Dne 13. t. m. je stala pred porotniki lŠletna Terezija Novak iz Peršetinc zavoljo detomora. Obsojena je na sedem let težke ječe. Povodenj. Vsled neprestanega deževja so nastale po mnogih krajih zopet velike povodnji, ki so povzročile mnogo škode. Iz C e 1 j a se poro6a, da je narasla Savinja in pritoki, in vodovje se je razlilo čez bregove ter poplavilo celo bližnjo okolico. Med P onikvami in Štorami je stopila na želežniški tir in promet je bil za nekoliko časa ustavljen. Tudi promet med Mariborom in Š t. 11 i e m se ni mogel vrSiti. Pri Št. Ilju so se potegnili plazovi. Predor pri Št. Ilju je bil po plazovih zadelan. Tudi M a r i b o rska okolica je bila pod vodo. Novi park je bil ves preplavlien. V predmestju Orešje je voda hudo razsajala, ker je izstopil po6gavski potok. Kanali so bili zadelani, ali pa niso mogli vsprejeti vse vode. Med ljudstvom ie vladalo vzDemirjenie. Iz S a v i n j s k e d oline se nam še poro6a: Povodenj je veliko škode naredila v nekaterih krajih savinjske doline. Veliko pokošene otave nam je odneslo, veliko se je je pokvarilo vsled dolgotrajnega dežja, veliko travnikov poblatilo, tako, da bo otava, kjer Se stoji, komaj za rabo. Posebno veliko škode }e po travnikih Grajskevasi in Gomilske in tudi Št. Pavla. Nekemu posestniku je vtrgal plaz velik kos vinograda, tu in tam kateremu kako brajdo, voda je razdirala škarpe in enemu posestniku naredila Skode nad 400 gld. Koliko pa je Skodoval ta dolgotrajni dež na polju in v vinogradih! Franc-Jožefova šola v Ljutomeru je izdala jako zanimivo letno poro6ilo. Vsebina obsega zgodovino ljutomerske Sole in šolska poročila. U6encem, starišem in sedaj ter nekdaj v Ljutomeru službujo6im katehetom, u6iteljem in u6iteljicam bo knjižica lep spomin. Star altar, še v dobrem stanu in celo pripraven za kako ubogo cerkev, se dobi na Vranskem. Ve6 se izve pri tamošnjem župnem uradu. Mariborska dijaška knhinja. Dne 13. septembra 1.1. imel je odbor mariborske dijaške kuhinje svojo redno letno sejo. Bilo je prvokrat, da se je osiroteli odbor zbral brez svojega bivšegapredsednika dr. IvanaKrižaniča, kije dijaško kuhinjo pred 20 leti ustanovil ter jo je kot vedni predsednik modro vodll in požrtvovalno podpiral do svoje prerane smrti, ki ga je letos v po6itnicah tako nenadoma in kruto zadela. Njegove zasluge za slovensko dijaško kuhinjo so neprecenljive; kakor dober in skrben o6e je pazno gledal na svoje ljube dijake, katere je krog sebe zbiral v dijaSki kuhinji ter jih je kot pravi usmiljeni Samaritan s potrebno hrano preskrblieval. Radi tega se je odbor v zadnji seji z neomejeno hvaležnostjo spominjal svojega nepozabljivega rajnega predsednika ter je z največjim priznanjem omenjal njegove res velike zasluge. Dosedanji blagajnik, kanonik dr. Ivan Mlakar je potem položil račun o minolem šolskem letu. Iz njega ie razvidno, da je imela dijaška kuhinja lani 5170 kron 40 vinarjev dohodkov in 5071 kron 31 vin. stroSkov; vsled vestne var6nosti se je dosegel celo majhen prebitek. Za velike dohodke se odbor iskreno zahvali vsem veledušnim darovalcem; Bog plati tisočkrat vsem vrlim domoljubom, ki so ob razli6nih prilikah, pri veselih svatbah, na narodnih sve6anostih, pri gostoljubnih godovanjih ali katerihkoli sestankih nabirali za dijaško kuhinjo mile darove! Živeli, lepo in plemenito narodno delo so storili! Posebno zdatno so društvo podpirale nekatere posojilnice, pred vsem njim na čelu mariborska posojilnica, slava njim! Izmed naših posebnih podpornikov moramo s priznanjem omeniti gg.: f dr. Iv. K r i ž a n i 6 a, dr. Jernej Glan6nika, mag. Jel. Ferka, dr. Iv. M1 a k a r i a, kan. H a j š e k a in dek. Gaberca; g. nadžup. Ivan Lenart je poklonil dijaški kuhinji v vedni spomin na rajnega dr. Križani6a ustanovo 100 kron, kar ie zelo hvalevredno. Kako koristno in vspešno je dijaška huhinja tudi lani delovala, kažejo sledeče zdatne Stevilke: Vsaki dan je dobivalo opoludne dobro in prav te6no hrano 45 do 49 ubogih dijakov, v6asih še več; celo leto se je torej med nje razdelilo 13440 obedov! Po blagainikovem poro6ilu so se v odborovi seji vršile volitve; na prvo mesto nepozabljivega dr. Ivana Križani6a je bil za predsednika izvoljen gosp. kanonik dr. I v a n Mlakar, za tajnika profesor dr. Anton M e d v e d in za blagajnika profesor J a k o b Kav6i6. Odbor se bode trudil, dijaško kuhinjo i nadalje voditi po poti požrtvovalne ljubezni do predrage nam srednješolske dijaške mladine, ki je podpore potrebna, patudivredna. Dabi diiaški kuhinji le zvesti ostali vsi dosedanji dobrotniki ter nam Se novih pridobili! Mili rojaki! Kakor srčno se vam zahvalimo za dosedanjo podporo in pomo6, tako iskreno Vas prosimo tudi za nadaljno naklonjenost. Uboštvo pri mnogobrojnih dijakih je veliko, pomanikanje hudo, zato i pomo6 nujna. Zbirajte marljivo vsak v svojem krogu darove, ne zabite naših srednjeSolskih diiakov! Ves narod Vam bo hvaležen. Prva nčenka na realki. Na mariborski realki se je dala vpisati gdč. Elza Glowacka, hčerka gospoda gimnazijskega ravnatelja. Celjski hajlovci so imeli preteklo nedeljo ve6er mnogo posla s sprejemom slovenskih druStev vra6aiočih se iz Šmarja. Pritihotapili so se celo na peron in nas že tam pozdravili, na kar se njim je primerno odzdravilo. Pred vsako gostilno je stalo po nekaj teh pono6njakov, menda kot *6astna straža.» Lepa hvala! Zanimivo je posluSati, kako se ti «Nemci» med seboj imajo. Neki redar pomirjeval je n. pr. te barabe, kakor kake nevbogljive otroke z besedami: »ali se že ho6ete zopet tepsti; to je 6udno, da brez tepeža ne morete biti!> Nam se to ne zdi dudno, dokler jih redarji božajo. Ta večer so se celo nekateri vojaki-brambovci vmeSavali v prepir! V Gelji je vse mogo6e! V Ribtarovcih pri Radgoni je pri ob6inskih volitvah zopet zmagala posilinemSka stranka. Iz Vidma nam pišejo z dne 14. t. m.: Vreme je skrajno neugodno. 14 dni že neprenehoma dežuje, 6e izvzamemo par vsaj deloma lepih dni. Kaj bo z letino, ki je Se zmiraj na polji, sam Bog zna. Grozno Skodo trpijo gospodarji, ki so malo pred nastopom deževja pokosili otavo. Vsled silne suše je bilo le prav pičlo sena, 3 do 4krat manj, kakor lani; pokošena otava pa je le samo za gnop6e; a trava, ki Se ni pokoSena, po ravnini, vsa blatna. Da niso mogle bučelice iz ajdovega cveta nanositi skoraj nobene strdi, je razumljivo. Zraven tega so po nekod potočiči grozno narasli in je voda prihrula v mnoge hiše, Ieže6e v ravnini. S silnim strahom se ljudje povpraSujejo, kaj bo ? Lepo vreme pa še noče nastopiti. Uravnava Sotle. Ve6 inženirjev, naSih in hrvatskih, pregleduje že nekaj tednov sem Sotlino strugo, ki se mora vendar enkrat uravnati. Zdaj prebivajo v Brežicah. Te dni je Sotla vsled dolgotrajnega deževja zopet izstopila. Pred svojim izlivom v Savo je vdarila nazaj prav blizu Dobovske cerkve. Gospodje zemljemerci se lahko sedaj sami na licu mesta prepri6ajo, kako resni6ne so bile v deželnem in državnem zboru pritožbe naSega poslanca g. Žičkarja o silni škodi, ktero provzroča Sotla leto za letom. TJtonil je v Dravi dne 17. t. m. Erbež Franc, desetletni učenec Poberžke šole, ko je lovil naplovljena drva. Od Sv. Barbare v Halozah smo dobili poro6ilo o dobrodelni tomboli dne 3. septembra, žal, da za ta list prepozno. Cisti dobi6ek znaša 200 K, kar kaže, da je prireditev dosegla svoj namen. Umrla je v Celju dne 12. t. m. gdč. Zora Vre6kova, najstarejša h6i odvetnika dr. Josip Vre6ko, v nežni starosti 17 let. Bila je veselje svoiih starišev. Duhovniške vesti. Č. g. Jožef Gunčer je dobil župnijo Vurberg, Alojzij Cilenšek je dobil župnijo Poličane, Ivan Medvešek je dobil župnijo Tinje. Na Planini so se na god Šešerkov zbrali ondotni «fajerberkarji» v Šešerkovi gostilni ter ondi med glasovi pleh muzike krepko Gut-Heil-ali. PoskuSali so tudi peti nemške pesmi. Šešerko je imel nemški nagovor. Fajerberkarji so sami rojeni Slovenci. Ako bi v nemškem trgu kje na Gornjem Štajerskem začeli nemški požarniki živijo klicati in popevati slovenske pesmi, kaj bi rekli ljudje k temu. Narodne zavednosti in narodnega ponosa manjka še na Planini v veliki meri. Poštarica — agitira. Dne 11. t. m. je prišla neka ženska na neko pošto na Spodnjein Štajarskem (imena so poštni višji oblasti pri nas na razpolago) po denar v znesku 500 gld. = 1000 kron, katero svoto ji je njen mož iz Amerike poslal. Na vprašanje poStne ekspeditorice, kaj bo z denarji, jej žena mirno odgovori, v kaso — posojilnico na Re6ici bom jih dala. Nato pa pravi ekspeditorica: » ... ne dajte tukaj, re6i6ka posoiilnica je zaprta in nima več pravice denarja sprejemati in ga bodete zgubili, dajte denar rajši v Ljubensko posojilnico, ki je boljša.« Od kod neki ima naša ekspeditorica kot uradna oseba dovoljenje in pravico agitirati zoper javne denarne zavode, ki so kme6kemu ljudstvu v pomoč? To je pa6 skrajno drzno. Gnadliva frava! kedar bodete imeli denar na razpolaganje, blagovolite ga le poslati v posojilnico, v katero ho6ete, nas pa pustite pri miru! Društvene zadeve. Drnžbi sv. Cirila in Metoda so od 23. avgusta do 6. septembra poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Posojilnica v Slatini 50 K, podružnica v Gornji Radgoni 217 K 30 v, podružnica v Ptuju 39 K, slov. abiturijentje 1891. 1. ob desetletnici 28 K. — Družba je imela meseca avgusta 372583 K dohodkov in 4192.74 K stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali: V6. g. Tomaž Mraz, kn. šk. duh. svetovalec in nadžupnik v pok. 22 K, kaplan Jakob Kosi pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, župnik Mat. Kelemina v Šentilju v Slov. gor. in odvetnik dr. N. Lemež v Slov. Bistrici po 10 K; župnik France Crnenšek v Cirkovcah 20 K, slav. učiteljstvo v Sv. Trojici v Slov. gor. 6 K, kaplan Fr. Roškar pri Sv. Ilju v Slov. gor. 3 K, kaplan Martin Agrež v Dolu 4 K, prof. Anton Cestnik v Celju, duhovnik Vinko Bauman na Krembergu in posestnik Fr. Ferk v Šentilju v Slov. gor. po 1 K. Cecilijino društvo. Prihodnji pondeljek, dne 23. septembra t. 1. bode imelo Cecilijino društvo ob 11. uri predpoldne za lavantinsko Skofijo v svojih prostorih v Mariboru izvanreden ob6ni zbor. Na dnevnem redu so med drugimi to6kami tudi volitev novega predsednika na mesto pokojnega 6. gosp. Lud. Hudovernika. Ako bi bil prvi zbor nesklep6en, bo se vršil ob pol 12. uri drugi zbor pri vsakem številu navzočih udov. — Udje, pridite na na važno zborovanje. Posebna povabila se ne bodo razpošiljala. pdbor. Zveza slovenskih kolesarjev ima v soboto dne 21. sept. v Narodnem domu v Ljubljani obCni zbor ob 8. uri zvečer. »Drustvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celji" vabi k izrednemu zborovanju, ki se vrSi v nedeljo, dne 22. septembra 1.1. ob 2. uri popoldne v gostilni pri Radeju v Celju na Bregu. Vspored: 1. Nedeljski po6itek; 2. zavarovanje za starost; 3. razni predlogi. Vsa delujo6a bratska društva naše države sklicujejo vzajemne shode glede predsloječih najbolj perečih vprašanj, ter se bodo dotični sklepi spravili na dnevni red pri shodu vseh avstrijskih zasebnih uradnikov, vrSe6em se v kratkem na Dunaju. — Tovariši, 6asi so resni! Naj torej nikdo ne manjka pri tem važnem zborovanju. Sklep istega naj bode kakor glas vseh slov. kolegov, kakor klic obupnosti našega zatiranega stanu! — Celje, dne 7. sept. 1901. O d b o r. Kmetijska zadrnga pri Sv. Trojici v Slov. goricah ima v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob 3. uri izvanredni ob6ni zbor s slede6im sporedom: 1. Govor gospoda na6elnika o dosedanjem delovanju mlekarnice. 2. Posvetovanje o nadaljnem delovanju. 3. Slučajnosti. V smislu društvenih pravil § 36 se opozarjajo tisti udje, kateri še niso deležev vplačali, da jih vsaj do 29. t. m. pla6ajo. Ker je ta občni zbor posebne važnosti, so vsi udje k prav obilni vdeležbi vabljeni. Odbor. Knietijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptnju bode imelo svoj redni ob6ni zbor v nedeljo, 22. septembra 1.1. v gostilni gospoda Blaž Vindiš-a na Štukih ob 4. uri popoldne z raznovrstnim vsporedom. K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor. Katoliško izobraževalno društvo v St. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo, 22. sptembra ob 3. uri popoldne pod župniskim kozolcem pou6no zabavo s slede6im sporedom: Govor gosp. prefekta A. Korošca iz Maribora. Šaloigra »Kozlovska sodba v Višnji gori«. Igra ob nebeSkih vratih. K obilni vdeležbi vabi odbor. Ljutomer. Namesto venca na grob nam nepozabljivega prijatelja, zdravnika in znanca g. dr. Antona Mihali6a darovali so za družbo sv. Cirila in Metoda: Sever Franc, dr. Leo Kreft, Kav6i6 Edmund po 10 K; dr. Grossmann 5 K; Srabo6an Anton, dr. Omulec, Ivanči6 Nina, Razlag Erna, Wessner Josipina, Karba Janko po 4 K; Skuhala Ivan, Rauter Jakob, Postružnik Marija, Volavec Jakob, Mikl Anton, Rajh Joškc, Kreft Ivan, Podrepšek Feliks, Kralj Dav., Bohanec Ivan, Mursa Jožef, Schneider Franc, Zacherl Frane po 2 K; Mihali6 Vincenc, Mihali6 Franc, Mihali6 Alojz po 3 K; Pušenjak Tomaž, Mavrič Matilda, Štibler Fran6iSka, Čulek Josip, Vargazon Ernst, Puienjak Ivan, Mavrič Karol, SmodiS iz Ljutomera, Dijak Fric, Kosi Josip, Kosi Vinc, Dunaj Franc, Lah Ivan, gasilno društvo «Pristova-Stro6javes», Brun6i6 Ivan, Rožman Julika, Bernot Ivan, Ceh Fran, Špindler Franc, Kunce Ivan, Štuhec Franc, dr. Lebar Josip, Neimenovan, Repič Franc, Lassbacher Alb., Lasič Peter, Dijak Janko, Rajh mlj. po 1 K; Cimerman Anton 60 h; Ludvik Anton, Velnar Josip, Seršen Franc po 40 h; Megla, Fekonja Bogomil po 30 h; Murat Jože, Vargazon Franc, Babie Martin, Filipič Seb. po 20 h. Bog plati! Pri g. Kukovec se je nabralo 1. sept. za to društvo 26 K.  Iz drugih krajev. Tržaški škof monsig. Šterk je dne 17. septembra v Trstu umrl. Iz Roga6ke Slatine se je vra6al precej zdrav v Trst, a potovanje mu je nemara naškodovalo. Slovenci žalujejo za svojim zvestim sinom, vladikovina za svojim blagim vladikom. Rajni je bil v 74. letu svoje dobe. Pokoj plemeniti duši!