SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXVI (60) • ©TEV. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 1 de marzo - 1. marca 2007
POST ALI HOJA ZA KRISTUSOM 2007
O izvajanju zakona o Slovencih zunaj meja
JANEZ CRH
Pustne norčije so mimo in pepelnična sreda nas je spomnila, da smo ljudje tudi na pragu tretjega tisočletja, kljub vsem zagotovilom porabnipke družbe, samo prah in pepel. Če hočemo preživeti lastno smrt, potrebujemo božjo pomoč in ljubezen. V pastirskem pismu, ki so ga za letopnji postni čas napisali napi pkofje, smo lahko prebrali, da je temeljna naloga Cerkve oznanjevanje ,,Besede življenja". Ta Beseda življenja je ,iJezus Kristus, ki se je rodil kot človepki otrok v Betlehemu, ki je ljudi učil ljubiti, kakor jih ljubi Bog sam, in ki je na koncu prav zaradi tega dal svoje življenje — iz zvestobe svojemu nebepkemu Očetu in svojim človepkim bratom in sestram — zatem pa je vstal od mrtvih, kajti Božja ljubezen je močnejpa od smrti". Škofje so nas povabili, naj v letu Svetega pisma radi prebiramo in premipljujemo Sveto pismo in po njem naravnavamo svoj življenjski kompas.
Postni čas je povabilo, da vsakdo izmed nas nekaj od te ,,temeljne naloge Cerkve" poskusi uresničiti v svojem vsakdanjem življenju. Možnosti za ,,dobra dela" je zelo veliko, zato pri izbiri najbrž ne bomo v zadregi. Če pa kdo res ne ve, za kaj naj bi se odločil, ima, na primer, na voljo pobudo Slovenske karitas, ki predlaga, da v postnem času ne pijemo alkohola, prihranjen denar pa podarimo v dobrodelne namene. Zelo zanimiva in mikavna poteza, ki marsikomu med nami lahko služi tudi za test odvisnosti od alkohola, ki je sicer za nobeno ceno ne bi hoteli priznati ne sebi ne drugim. 40 dni ni dolga doba, vendar za mnoge zelo dolga in predolga ^
Povsem drugačno postno priložnost ponuja novi zakon o verski svobodi, ki so ga nedavno sprejeli v državnem zboru in je objavljen v Uradnem listu. Ker gre za pomemben zakon, ki v skladu z demokratičnimi standardi ureja položaj katolipke Cerkve in drugih verskih skupnosti, ga moramo verni ljudje dobro poznati. Novi zakon lahko skrbno preberemo in preučimo za ,,postno pokoro". Predvsem zato, ker je bilo njegovo sprejemanje povezano z velikim nasprotovanjem, žolčnimi debatami in tudi z očitki zlasti na račun katolipke Cerkve. Če bomo zakon poznali, se bomo z njegovimi nasprotniki in kritiki lažje pogovarjali in jim morda pomagali razjasniti kakpen predsodek ali napačno predstavo o katolipki Cerkvi ali veri na splopno.
Post je lepa priložnost tudi za razmislek o nas samih in napem krpčanskem življenju tako na osebni kot tudi pirpi cerkveni ravni. Kakpno je nape osebno, družinsko, župnijsko, pkofijsko pričevanje za Boga in njegovo vse obsegajočo ljubezen? Imamo dovolj odprte oči, dlani in srce za različne stiske ljudi, ki živijo med nami? Ali ne zapravimo preveč časa in moči za druge, manj pomembne stvari? Kar nekaj znamenj je, ki govorijo o tem, da so se porabnipka miselnost, z njo povezan način življenja in pretirana skrb za ta svet močno razpasle tudi med kristjani in pozornost preveč oddaljile od duhovnega in božjega. Ne sme nam biti vseeno, če se nekateri sloji vedno bolj oddaljujejo od vere in Cerkve. Zakaj je med njimi toliko mladih in dinamičnih ljudi? Kaj pa, če v napih župnijah premalo pozornosti namenjamo novi evangelizaciji, sodobni kulturi, dialogu med vero in kulturo, etiki v poslovnem svetu, družbeni pravičnosti in odgovornosti ter podobnemu? Ali ljudje ne hodijo več k mapi zato, ker v cerkvi ne dobijo odgovorov na svoje stiske in težave?
Post je čas za premislek, molitev in iskanje odgovorov. Jezusov zgled je poučen. Svoje oznanilo odrepenja je zaupal ubogim, ljudem, ki so bili na družbenem robu. Biti kristjan in hoditi za Kristusom pomeni upor proti vsemu, kar žali človekovo dostojanstvo in ovira solidarnost z ubogimi in trpečimi. Prihodnost krpčanstva je v veliki meri odvisna od tega, ali se bomo v Cerkvi znali osvoboditi samozadostne miselnosti in utečenih navad v odnosu do posameznih skupin v danapnji pluralni in pridobitnipki družbi. Ni pomembno, ali nas napadajo desni ali levi politiki, stari ali novi mediji. Hudo narobe bi bilo, če bi nas samo hvalili. Važno je nekaj povsem drugega. Ali slovenski katoličani zmoremo več evangeljske občutljivosti za vse ptevilne oblike novodobnih stisk, več sočutja z vsemi, bližnjimi in daljnimi žrtvami globalizacije in tranzicije? V času kulturne brezbrižnosti in vsesplopne ravnodupnosti bo takpno ravnanje Cerkve delovalo kot novost, osvoboditev in krepost. Odločitev za uboge, kdorkoli in kjerkoli ti že so, ostaja merilo hoje za Kristusom. Postni čas nas vabi, da z novo odločnostjo krenemo po tej poti!
(Po Družini)
Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je seznanila z dejavnostmi urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri pripravi podzakonskih aktov, ki izhajajo iz lani sprejetega zakona o odnosih ^ RS s Slovenci zunaj njenih meja. Člani komisije so na seji spregovorili tudi o nedavni ustanovni seji Sveta za Slovence v zamejstvu, ob tem pa je državni sekretar Zorko Pelikan izrazil pričakovanje, da se bo poleti na ustanovni seji sestal tudi Svet za Slovence po svetu.
Vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Pelikan je povedal, da je urad takoj po sprejetju zakona, ki ga je DZ sprejel 4. aprila lani, stopil v stik z ministrstvi, da bi jim uspelo v predpisanem roku 12 mesecev pripraviti zahtevane podzakonske akte in strategije.
Komisija se je nato seznanila s konstituiranjem Sveta za Slovence v zamejstvu — ustanovna seja je potekala minuli teden —, pri čemer pa
sta imela predsednik Janeza Kram-bergerja (SLS) in Samo Bevk (SD) pripombo na obliko poslovnika tega sveta. Ta v 4. členu določa, da svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in I9 članov, med njimi pet predstavnikov državnih organov in institucij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije. Podobno je pri sicer pe ne konstituiranem Svetu za Slovence po svetu, le da ima ta pest članov iz Slovenije.
pri slovencih v avstraliji
Delegacija parlamenta za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa je pretekli teden obiskala Slovence v Avstraliji. Delegacija pod vodstvom predsednika komisije Janeza Krambergerja je obiskala Sydney, Melbourne in Canberro. Med njimi je pe podpredsednik komisije Miro Petek ter Samo Bevk in Franc Žnidarpič. Komisija je govorila s predstavniki slovenske skupnosti v Avstraliji, kjer delo v slovenskih druptvih zadnja leta upada, sloven-
ski jezik pa izginja. Namen obiska je tudi ohranjanje in krepitev stikov.
Ob obisku je delegacija slovensko skupnost seznanila z ukrepi Slovenije na področju skrbi za Slovence po svetu. V fazi ustanavljanja je tudi posvetovalno telo slovenske vlade — Svet za Slovence po svetu, v katerega naj bi Slovenci v Avstraliji imenovali dva svoja predstavnika.
Kot napovedujejo v DZ, se bo delegacija o položaju slovenske skupnosti pogovarjala tudi s predstavniki avstralskih oblasti, s člani parlamentarne skupine prijateljstva s Slovenijo, poslanko slovenskega rodu Tanyo Plibersek ter parlamentarno sekretarko avstralskega ministra za priseljevanje in večkulturne zadeve Tereso Gambaro.
V Avstraliji po različnih ocenah živi med 15.000 in 30.000 Slovencev. Na popisu prebivalstva leta 2002 se je za slovenskih narodni izvor opredelilo okoli 13.000 oseb, okoli 5000 pa jih je navedlo, da so se v Avstralijo preselili iz Slovenije.
Krajevnim tablam dodali tablice
Delavci cestne uprave so na zgolj nempke krajevne table v Pliberku in Drvepi vasi na avstrijskem Koropkem pripeli majhne tablice s slovenskim imenom kraja. Tako naj bi bila po prepričanju deželnega glavarja avstrijske Koropke Joer-ga Haiderja izpolnjena odločba avstrijskega ustavnega sodipča o dvojezični topografiji, vendar so vodilni avstrijski pravniki ta ukrep ocenili kot nedopusten in diskriminatoren. Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS) je medtem napovedal kazensko ovadbo.
Haider je nato avgusta pod nempke krajevne table v omenjenih krajih pripel dodatne tablice v velikosti avtomobilskih registrskih tablic s slovenskim imenom kraja. Ustavni sodniki so obsodili ta ukrep, nakar je Haider napovedal, da bodo odločbo o dvojezičnih krajevnih tablah izpolnili tako, da bodo majhne dodatne tablice pripeli na veliko enojezično krajevno tablo. To so delavci cestne uprave pri ptirih krajevnih tablah v Pliberku in Drvepi vasi opravili.
NSKS je po „ponovnem zasmehovanju in ponižan-
ju slovenske narodne skupnosti" pozval avstrijsko vlado, da nujno ukrepa. Ob tem opozarja, da krajevne table, na katere so pripete dodatne majhne tablice s slovenskim imenom kraja, nikakor ne ustrezajo 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP) in odločbam ustavnega sodipča. Table v Pliberku in Drvepi vasi, ki pomenijo tudi omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, so po oceni NSKS sedaj neveljavne. Zato naj bi veljala splopna dovoljena hitrost 100 kilometrov na uro. Po prepričanju NSKS sta Haider in njegov namestnik ter deželni referent za promet Gerhard Doerfler odgovorna za ogrožanje prometne varnosti in naj bi osebno jamčila za morebitno nastalo pkodo. NSKS je zato napovedal, da bo proti Haiderju in Doerflerju podal kazensko ovadbo, med drugim zaradi zlorabe uradnega položaja in povzročitve splopne nevarnosti.
Haider pa je v sredo 21. februarja zvečer znova, že tretjič od leta 1991, napovedal razglasitev ,,svobodne države Koropke". To ime naj bi odražalo ,,posebno vlogo in zgodovino" Koropke znotraj Avstrije, bilo pa naj bi tudi odziv na odnos avstrijskih zveznih oblasti do te zvezne dežele. Kot primer slednjega je sicer Haider navedel vprapanje dvojezičnih krajevnih tabel, vlado na Dunaju pa je tudi kritiziral, da se ne odziva na ,,provokacije" iz Slovenije.
Razstava o prikritih grobi pčih
Minister za pravosodje Lovro Šturm je v galeriji Dolenjskega muzeja odprl razstavo z naslovom ,,Skrito in očem zakrito, prikrita grobipča 60 let po koncu druge svetovne vojne", avtorja Mitje Ferenca. V Dolenjskem muzeju s to razstavo gostuje Muzej novejpe zgodovine Celje, kjer je bila razstava na ogled v letu 2005. Ob razstavi so predstavljeni rezultati raziskav v letu 2006, ki so pomenili prelomnico v njem urejanju prikritih grobipč. Tam so bili že iznepeni posmrtni ostanki okoli 88 oseb iz miniranega brezna v Konfinu 1. Z antropolopko metodo so bila tudi že sistematično raziskana grobipča v Lescah, izvedene sondaže v Škofji Loki, na Pohorju. Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali tudi osebne predmete, ki so bili najdeni poleg žrtev.
Razstava naj bi obiskovalca
podrobneje seznanila z razsežnostmi in podrobnostmi prikritih grobipč v Sloveniji, ponudila predloge o urejenosti oz. zaznamovanosti tovrstnih prostorov in predvsem opozorila na prikrito plat posledic druge svetovne vojne. Načela priprave projekta so bila vzpostaviti in izdelati fotografsko ter dokumentacijsko podkrepljeno resnico, ki naj bi resornemu ministrstvu služila za pripravo razstave prikritih grobipč. Vsebuje podatke, na podlagi katerih bi država lažje odločala o postavitvah spominskih znamenj in o urejanje grobipč.
Delu je bilo dodanih okoli 4400 fotografij, postavljeno 1225 topografskih kart, zbrano in preneseno eno okoli 3100 skic, zemljevidov, fotografij , pripravljeno 732 kart s parcelnimi ptevilkami ter ptevilni avdio in video zapisi. Z razstavo želijo v Novem
mestu tudi vzbuditi zavest in zavedanje do ureditve pe danes prikritih grobipč, kar je zahtevan dolg sedanje generacije do napih prednikov. Namen razstave pa bi bilo vnovično obujanje travm pretekle zgodovine naroda.
1	
1 BERI^	
PUST IN POST	
V SLOVENIJI............	... 2
NAŠE REVIJE:	
MEDDOBJE 2006 ...	.... 3
DOŽIVET OBISK	
DOMOVINE STARŠEV 4	
Stran 2			1. marca 2007 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Za eno črko razlike
TONE MIZERIT
V tem slovenskem brezsnežnem zimskem času je pust lepa priložnost za sprostitev in nekateri se je kar poslužijo. Za pojme nekoga, ki je vse življenje dobival novice le o pustovanju v Rio, ali v Gualeguaychu, je slovensko pustovanje kar nekam čudno. Navade so pač navade in se prilagajajo oziroma so sad človekovega značaja in klimatskih okolipčin.
Pustni čas soupada s nolskim in učenci imajo priložnost, da pridejo napemljeni v polo. Ne samo to: v poli jih spodbujajo, naj se napemijo in tudi učiteljice se napemijo! Ne: učiteljice se ne napemijo, ampak pridejo (in odidejo) napemljene! Če nisi navajen, te kar čudno spreleti.
Tudi v srednji poli, na gimnazijah se pozna pust. Tudi dijaki se smejo napemiti in se sprehajati po poli, vstopati v razrede in motiti pouk. To je pa pe bolj čudno, saj morajo profesorji izpolniti načrte (realizacijo ur) in jim taki posegi prekrižajo načrte. A to so pridobljene pravice in drugih ne moti več to prekinjanje učnega vzdupja, razen tistih, ki so vse svoje življenje doživljali pusta med polskimi počitnicami ... — Tudi dijaki pridejo in odhajajo napemljeni in se taki vozijo po avtobusih. Pa ne samo to: tudi kakpen profesor/ica si bo upal/a izzivati možnost, da se osmepi. Dejstvo, da se napemijo odrasli, ne bi v oči padlo, če bi se pustna pema podala na ,,corso", na pustno veselico: človek ni navajen, da se tak poda na delovno mesto. In da to njegovega pefa ne moti...
Po pustu pride na vrsto post. Štirideset dni predvsem notranje, duhovne priprave na Pasijon in Vstajenje. To seveda velja za katoličane, saj se drugi velikokrat ne zavejo, da se je zamenjala ena črka. Vendar je v javnost letos ponovno vstopila akcija ,,40 dni brez alkohola", ki jo je sprožila Slovenska Karitas s sodelovanjem Direkcije RS za ceste Ministrstva za promet in Med.Over.Net,
zavoda za izboljpanje kvalitete življenja. Akcija ima svojo odmevnost ravno zaradi podpore Cerkve in države.
Marsikdo se vprapa, kje je napredek, če se bodo zdržali alkohola tisti, ki niso zasvojeni z njim. Smisel akcije je drugje: spodbuda predstavlja simbol skupnih prizadevanj za zmanjpanje posledic prekomernega uživanja alkohola. S pridružitvijo pobudi ,,40 dni brez alkohola" lahko simbolno izrazimo solidarnost z vsemi, ki se trudijo repiti iz sveta zasvojenosti z alkoholom in z vsemi, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, zaradi nesreč na cestah in zaradi nasilja v družinah.
Tako pipe tudi na spletipču www.brezalkohola.si
Številke, s katerimi razpolagajo pobudniki akcije, so zastrapujoče. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji 170.000 ljudi težave z alkoholom. Njim je treba pripteti pe ljudi, ki so v ožjem stiku z njimi, z družinskimi člani, kar lahko enostavno povemo, da je vsaj ena četrtina družin v Sloveniji podvržena posledicam čezmernega uživanja alkohola.
Na omjenjenem spletipču najdemo kar zastrapujoče ptevilke. Že lanske so bile hude; letopnje niso nič manjpe. Hudo je septevati umrle za cirozo jeter, za smrtno ponesrečene v prometu zaradi alkohola, — a pe bolj žalostno je pomisliti na družbene posledice pri tistih, ki trpijo ob njih: nasilje nad zakoncem, otroki in bližnjimi, razbitje družin, onesposobljenost za delo in s tem združeno znižanje dohodkov, izoliranost ali oddaljenost ...
Zima se počasi poslavlja, poljske rožice že dolgo krasijo travnike in obcestne zelenice. Bog daj, da bi pa tudi zaradi Karitasove pobude kaj več ljudi, ki ne bi bili ,,v rožicah" ...
GB
Pismo o žgoči sedanjosti
Preboleli smo virozo, ki je zajela vso Slovenijo. Veliko otrok je izostalo od pouka, ljudje niso hodili v službo in zdravniki niso imeli nobene moči pomagati z zdravili ampak so samo svetovali, počivajte, pijte veliko tekočine in zaužijte vitamine. Tudi nas je obpla viroza.
Vsemu je kriva letopnja zima. Ali si lahko predstavljap da je pri nas v Kranju in tudi po ostalem de u Slovenije le enkrat padel sneg in v 14. dneh tudi skopnel. Le enkrat sem moral kidati. Pri nas pred hipo, ko naj bi bilo pe na kupe skidanega snega, je zelena trava in na njej cvetijo zvončki, srajčke, krokusi in podlesek. Prava pomlad. Vsak čas bo zacvetela pe forzicija.
Tukaj so spet nastali konflikti med Drnovpkom in Janpo, predvsem zato,
ker parlament ni potrdil za guvernerja Banke Slovenije dosedanjega Gasparija, zato ker je Janpa menil, da Mencinger (stalni nergač in pesimist) ni primeren in ker tretjega kandidata, Ranta, tudi ne bodo potrdili v parlamentu. V LDS pa se nadaljuje razpad. Trije poslanci, Gantar,Terčon in Posedel, so izstopili iz poslanskega kluba LDS in tudi iz stranke. Z Lahovnikom, ki je izstopil že preje, so ustanovili novo poslansko skupino. Pričakuje se, da se bo pe nekaj poslancev LDS odločilo za izstop iz stranke.
Trend pozitivne rasti gospodarstva se nadaljuje, zmanjpuje se tudi brezposelnost. Na evro se počasi privajamo. Bankovce in kovance že dobro poznamo, vedno pa preračunavamo cene v tolarje in ugotavljamo ali je
drago ali poceni. Dokler se nam v glavi ne bo zasidral evro, bomo pe vedno računali vse v dveh valutah.
Določene posledice uvedbe evra pa se že poznajo. Preje nismo cenili kovancev in drobiž, do 10 ali 20 tolarjev se je tudi pupčal na blagajnah, napitnine so bile same po sebi umevne. Sedaj pa se ceni vsak stotin. Ljudje ne pupčajo več drobiža in napitnine so usahnile. Kar naenkrat je v napih glavah postal denar vrednost, ki ga spoptujemo in cenimo. Natakarji in frizerji že stokajo, da so jim lepe napitnine usahnile. Vsi mi pa brskamo po denarnicah in ipčemo male kovance pri plačilih in tudi natanko preptevamo tiste, ki smo jih dobili vrnjene. Zanimivo, kako se kar čez noč spremeni odnos do denarja.
Sedaj pa tudi v vesolje
Evropski poslanec Alojz Peterle, sicer pobudnik začetka sodelovanja med Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), je na novinarski konferenci ob obisku delegacije ESA v Sloveniji menil, da bi podpis okvirnega sporazuma o sodelovanju med agencijo in Slovenijo ojačal kandidaturo Slovenije za nadzorni organ evropskega satelitsko-naviga-cijskega sistema Galileo. Sporazum bi lahko bil sklenjen v času od treh do pestih mesecev, je menil Peterle.
Kot je namreč pojasnil državni sekretar na ministrstvu za visoko polstvo, znanost in tehnologijo Dupan Lesjak, Slovenija izpolnjuje vse pogoje, da začne na podlagi okvirnega sporazuma sodelovati z ESA. Pri tem ne gre niti za pridruženo, niti za polnopravno članstvo, saj bi ti obliki sodelovanja za Slovenijo pomenili preveliko finančno breme.
Sodelovanje z ESA je zelo pomembno predvsem z vidika različnih tehnologij in ne toliko z vidika popiljanja prvega slovenskega astronavta v vesolje, je menil Peterle. Obstaja veliko interesa v različnih institucijah, je poudaril Peterle, Lesjak pa je ob tem menil, da bo sporazum Slovenije z ESA spodbuda tako raziskovalcem kot gospodarstvu. Slednje bo največ pridobilo, predvsem zaradi vzpostavljanja stikov in mreženja. V zvezi s sedežem nadzornega organa Galilea, za katerega se Slovenija poteguje v konkurenci z desetimi drugimi članicami Evropske unije, je Peterle sicer pe menil, da ima Slovenija pri kandidaturi izrazite primerjalne prednosti. Treba bi bilo vztrajati pri tem, da se sedež podeli novi članici EU, kakor to določajo sklepi unije, vsekakor pa se pri tem vprapanju ne sme čakati predolgo. Je pa Peterle menil, da se EU v zvezi s sedežem nadzornega organa Galilea ne bliža hitri odločitvi.
Na robu rev pčine
V Sloveniji živi po podatkih iz leta 2004 na robu revpčine 12 odstotkov ljudi, kar je za ptiri odstotke pod povprečjem eU, izhaja iz dokumentov o socialni varnosti, ki jih je objavila Evropska komisija. Vendar pa je ta odstotek precej vipji v posameznih skupinah: z revpčino se sooča 45 odstotkov starejpih, ki živijo sami, 25 odstotkov brezposelnih, 22,4 odstotka starpev samohranilcev in 26 odstotkov žensk nad 65 let. Brez socialnih prispevkov bi na robu revpčine živelo 42 odstotkov Slovencev.
Število prejemnikov socialne pomoči narapča, povzema komisija za nacionalni stratepki načrt na področju sociale. Med prejemniki pomoči jih je 41 odstotkov mlajpih od 27 let, 15 odstotkov jih je dolgotrajno brezposelnih. Čeprav je stopnja izobraženosti med mladimi precej visoka, je 41 odstotkov prejemnikov socialne pomoči pe vedno slabo izobraženih.
Evropska komisija sicer v skupnem poročilu o socialni varnosti in vključenosti ugotavlja, da sodelovanje na evropski ravni državam članicam pomaga pri izboljpevanju politik na področju socialne kohezije in pri učinkovitejpi porabi sredstev v ta namen.
Pretekli teden se je odvijal pod zvezdo krajevnih volitev v prestolnem mestu Buenos Aires. Tako opozicija kot vlada so vso pozornost in vse sile usmerili v politični položaj, ki je nastal po napovedi, da bomo nove mestne oblasti volili že prvo junijsko nedeljo.
Zakaj tak kaos? Da
bomo bolje razumeli položaj moramo imeti jasen pogled na argentinski republikanski sistem. To je predsednipka demokracija, kot n. pr. francoska ali severnoameripka, v nasprotju s parlamentarno, kot jo imata Slovenija ali Italija. Zato je v Sloveniji vse bolj pregledno in — vsaj v tem pogledu — bolj demokratično. V Sloveniji imamo troje volitev popolnoma ločenih: parlamentarne (volimo poslance v Državni zbor, od tu izide vlada), predsednipke (za skoraj dekorativno predsednipko figuro) in lokalne (za župane in občinske svetnike). V Argentini pa federalni sistem dopupča popolno atomizacijo volitev. Edino pozitivno v zadnjem času je, da se vsedržavne volitve (za predsednika, državne poslance in državne senatorje) izvaja povsod istočasno. Provincijske volitve (za guvernerje in lokalne parlamente) pa vsaka provinca svobodno določi, kakor se krajevni vladi zdi pametno ali koristno za lastne interese.
Kdo se okoripča. V tem je pravzaprav vzrok kaosa. Ker krajevne oblasti svobodno določajo datum (v skladu s provincijskimi ustavami), a se zanj odločajo po vetru ljudske naklonjenosti. Poglejmo primer pre-stolnega mesta. Vodja mestne avtonomne vlade (Jorge Telerman) je napovedal, da bo ponovno kandidiral. Predsednik Kirchner pa je izbral drugega kandidata (vzgojni minister Daniel Fil-mus). Telerman ve, da če bodo krajevne volitve skupaj z državnimi, bo priimek Kirchner potegnil za seboj ogromno ptevilo glasov, s katerimi se bo okoristil Fil-mus. Treba je torej mestne volitve organizirati posebej, v čim večjem časovnem razdobju z državnimi. Enako se dogaja po provincah: kjer sedanje vlade računajo, da se bodo njihovi kandidati okoristili s kandidaturo zakoncev Kirchner, bodo krajevne volitve istočasno kot državne; kjer bi jim to pkodilo, bodo pro-vincijske kandidate volili prej.
Razbita sredina. Napoved predhodnih mestnih volitev (glej zadnjo ptevil-ko) je odjeknila na vsem političnem odru in skrajpala čas napovedi. Tako bo v teh dneh sredinski vodja Mauricio Macri napovedal, da bo kandidiral za vodjo avtonomne mestne vlade (istoveteno guvernerski
funkciji). S tem se je odpovedal predsednipki kandidaturi in upati je bilo, da bo odslej Lavagna skupni kandidat sredine. A ne. Lopez Murphy je že napovedal, da se bo on predstavil kot predsednipki kandidat v povezavi z Macrijem. Kaj bo ob tem naredil neukenski guverner Sobisch, ki je tudi jahal na tej povezavi, je neznanka. Medtem pa Lavagna plete svojo fronto in se pogaja z radikali glede podpredsednika. Vsi pa gledajo, kako bi zasedli mesto ,,vodje opozicije", z očmi bolj uprtimi v leto 2011, kot pa v letopnje volitve.
Vsi združeni. V vladi stvari zaenkrat potekajo bolj enostavno. Vse kaže, da bo končno gospa Cristi-na kandidirala za predsednico, ipčejo ji le pe tovaripa za podpredsednipko mesto. Provizorično listo sestavljajo trije: mendopčan Julio Cobos iz radikalnih vrst, senator iz Santa Fe Carlos Reutemann in sedanji buenosairepki guverner Felipe Sola. Največ možnosti ima Cobos, saj bi njegova prisotnost na vladni listi potrdila ,,pluralizem" vladnega nastopanja. Sedanji podpredsednik Scioli pa mirno izvaja kampanjo v provinci Buenos Aires. Zanimivo je, da je dobil javne izraze simpatije s strani sindikatov. Glavni tajnik CGT Hugo Moyano ga je obiskal in mu izrazil delavsko podporo, a pod pogojem, da v poslanske kandidatne liste vključi tretjino sindikalistov. To pa navaja na staro peronistič-no prakso. Se pe kdo spomni? V prvih letih peronizma so kandidatne liste sestavljali tako: ena tretjina kandidatnih mest je bila za politično vejo, ena za sindikalno, ena pa za žensko vejo. Sam Peron je takrat sindikate imenoval „hrbtenico pe-ronističnega gibanja". Res smo v volilnem letu, res bodo sindikalisti to izkoristili tudi za povipice plač, težko pa verjamemo, da bi Kirchner pristal na politično pogojevanje sindikatov, ne sedaj, pe manj v naslednjih ptirih letih. Takrat namreč namerava (medtem, ko naj bi predsednikovala njegova žena) postaviti temelje politične formacije, ki naj bi presegla peronizem in se spremenila v novo — tretje zgodovinsko gibanje.
Številke, samo ptevilke. Končno smo zvedeli, da je inflacija meseca januarja dosegla 1,2%. Nadaljuje pa se polemika okoli državne ustanove za statistike, kateri javnost vedno manj verjame. Vladi je seveda mnogo na tem, da bi inflacija v volilnem letu ostala v dostojnih mejah. Zato je tudi kmetijstvu namenila podporo 600 milijonov dolarjev in si s tem zagotovila, da cene prehrani ne bodo poskočile preko zaželene meje.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN
Sreča se spu pča na sleherno stvar
Tudi medve sva je v polni meri deležni. NebePki vrtnar je poskrbel, da znova bujno zeleniva in brstiva. Poleg naju pa so srečo okupali učiteljice in 40 učenk in učencev Rožmanove pole, ki so v soboto 2. decembra srečno zaključili 54. polsko leto.
Starpi, učenci in učiteljice so se zbrali na dvoripču Doma in pred kapelico Marije Pomagaj imeli zahvalno sv. mapo. Nap katehet in župnik, dr. Jure Rode je otrokom govoril o sreči. Srečni so otroci, ker imajo družine in ker so zdravi dokončali leto. Opomnil jih je, naj se v adventu duhovno pripravijo na Jezusovo rojstvo.
Srečanje smo nadaljevali v spodnji dvorani. Vera Breznikar Podržaj je pozdravila navzoče, posebno pe predsednika Doma inž. Toneta Podržaja ter dolgoletni učiteljici Katico Dimnik in Sapo Golob. Najprej smo sprejeli argentinsko in slovensko zastavo ter zapeli narodni himni. Zastavonopi sta bili najboljpi učenki 8. razreda Ivana Petkovpek in Lorena Simčič. Zastavi sta sprejela najboljpa učenca 7. razreda Niko Žagar in Dominika Beltrami.
Nato je predvsem starpe nagovorila voditeljica Nina Pristovnik D^az. Opisala je, kako poteka sobotni pouk slovenskega jezika, se zahvalila starpem za pomoč in sodelovanje in jih prosila, naj z zgledom otroke navdupujejo za slovenski jezik.
Ob poskočni melodiji so na prizoripče priple-sali učenci vipjih razredov, ki so pod vodstvom Monike Filipič pripravili posrečen ples. Publika je ugibala, zakaj so na pisanih majicah vsi nosili črko S. Vso stvar sta razjasnila Dominika in Niko, predstavnika Sindikata slovenskih slovničarjev. Sporočila sta, da ima nova slovenska abeceda same črke S. Njihov slogan se glasi: Sreča se spupča na sleherno stvar. Za uresničitev tega slogana pa sta priporočala vsakdanjo uporabo besed: spoptovanje, sodelovanje, srčnost, svoboda, smeh, skupnost, sporazumevanje, solidarnost, samostojnost, slovenpčina, sladoled in sladkorčki. Črka S je postala rdeča nit celotnega programa.
S to črko se začenjata besedi Simon in slavček, ki smo ju takoj povezali z goripkim slavčkom. Učenci 7. in 8. razreda so se spomnili sto letnice smrti Simona Gregorčiča in nam doživeto podali pesem Mavrica. Vipja skupina nam je veselo
zapela Gregorčičevo Zakrivljeno palico v rok, v kateri pastir razmiplja o pravi sreči.
Učenci 5. in 6. razreda so si izbrali sebi ne preveč priljubljeno besedo slovnica. Recitirali so pesem Glagol (Berta Golob). Svetnipka beseda je doletela otroke 3. in 4. razred, ki so s pesmijo Sveti Miklavž nestrpno čakali na njegov obisk.
Ni je toplejpe besedice, kot sonce. Otroci iz otropkega vrtca, 1. in 2. razreda so se s pesmijo Mi gremo pa na morje podali v sončne kraje in nam kar na obali ljubko pe recitirali.
Na vseh zaključkih pride na vrsto beseda slovo. Na oder so se uvrstili osmopolke in osmopolci: Ivan Delich, Lorena Simčič, Tomaž Praprotnik, Ivana Petkovpek, Pavel Jerman in Ljudmila Ravarotto (odsotna zaradi polskega potovanja). Od njih se je toplo poslovila voditeljica ga. Nina in jim izročila spričevala. Osmopolci so za slovo recitirali Gregorčičevo pesem Sam. Njihova učiteljica Vera Podržaj jim je poklonila nekaj bodrilnih misli. Predsednik Doma Tone Podržaj je osmopolcem čestital in jih obdaril s slovenskimi knjigami. Osmopolci so nas osrečili s prisrčnimi besedami zahvale Bogu, starpem in vsem učiteljicam ter učiteljem.
Z zahvalami je nadaljeval predsednik Odbora starpev Janez Filipič, ki je skrbel za zvok in luči, in povabil na oder ves učiteljski zbor. V priznanje in zahvalo so prejeli slovenski popek voditeljica Nina D^az, katehet dr. Jure Rode, Zofija Kastelic, Lučka Petkovpek, Marta Jerman, Magda Petkovpek, Vera Podržaj, Marjeta Žagar (petje) in Olga Kociman.
Po tem prisrčnem programu so otroci pohiteli v razrede po spričevala, pe hitreje pa so bili v vrsti za malico. Potem pa nazaj v dvorano, kjer je bilo vse pripravljeno za obisk sv. Miklavža. Njegov prihod so naznanili angelčki, ki so veselo zarajali v priredbi Veronike Jerman. Prav kmalu so se pojavili tudi hudobci (Hvala, Veronika Malovrh, za maski-ranje!) in malce prestrapili otroke. In že je slavnostno vstopil sam sv. Miklavž, otroke ljubeče nagovoril, vsakega kaj povprapal in bogato obdaril. Glasnik nebepke sreče je pripel med nas!
Z nekoliko truda in precej dobre volje se nama je posrečilo pe to zadnje poročilo v letu. Vsem bralcem želiva srečno Gospodovo leto 2007!
Sanmartinski lipi
G. JOŽE RAZMIŠLJA
40 let dela ljubezni
Zveza slovenskih mater in žena je lansko leto praznovala 40 let dela ljubezni do bližnjega. To je nad vse lepa doba dejavne ljubezni in od katere imamo vsi velike koristi: tisti, ki so te dejavne ljubezni deležni, oni, ki jo izvrpujejo in ostali, ki nam dobri zgledi pomagajo, da jih posnemamo.
Koliko ljubezni do bižnjega, na duhovnem polju in v minljivih stvareh vsakdanjega življenja, je bilo pokaza-ne in doprinesene v teh 40 letih nesebičnega dela za potrebe rojakov.
Zvezi gre prav zato veliko priznanje in zahvala. Vse kar se na raznih proslavah pove in izreče, je malo in pe daleč ne pove vse resnice o opravljenem delu. Ljubezen pač nima meja in to v nobenem smislu. Ona ne gleda na človeka, na nje-
govo postavo, na barvo oči in las, na njegovo mipljenje in ne na kulturno izobrazbo. Kjer je človek, tam so potrebe, in repitev teh je dejavna ljubezen.
Zveza in njeno delo in članice, ki to zvezo sestavljajo, niti ne mislijo na to, kakpno plačilo jih čaka v nebesih. Že s strani ljudi jim gre veliko priznanje. S strani Boga pa pe več. Če en kozarec vode ne bo ostal brez plačila, kaj moremo reči o 40 letih delovanja ljubezni do bližnjega, kar se z enim kozarcem vode sploh ne more primerjati.
Vse to je tiho delo, da se ga skoraj ne opazi in da levica sploh ne ve, kaj dela desnica. In to zmore samo ljubezen, ki je iznajdljiva in ne ipče sebe in svojih koristi. In vse, kar ste storili komu teh najmlajpih, ste meni storili.
Zato v tem letu z ljubeznijo naprej pe novih 40 let.
Obisk v Rožmanovem domu
Že proti koncu lanskega polskega leta je prof. Mirjam Oblak predlagala učencem drugega letnika Slovenskega srednjepolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, da bi obiskali nape rojake v zavetipču pkofa Gregorija Rožmana.
Z veseljem smo sprejeli njen predlog in začeli s pripravami. Nekatere sopolke so bile odgovorne za recitacije, druge smo pripravile pesmi s katerimi naj bi nastopili, vsi pa smo preskrbeli pecivo.
Tako smo se 1 6. decembra zbrali v domu v San Justu, kjer smo vadili pesmi ob spremljavi kitar, pa pripravljali recitacije, povezavo in propnje za sv. mapo.
Ko se nam je pridružil pe g. katehet Franci Cukjati smo se odpravili v zavetipče kjer nas je že čakala ravnateljica napega tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Takoj smo pripravili prostor za sv. mapo, ki jo je daroval g. Franci Cukjati za nas in za stanovalce doma.
Po mapi smo zbranim rojakom na kratko predstavili napo skupino, potem smo nastopili s programom, ki smo ga pripravili v ta namen, končno pa smo stanovalce pe razveselili z majhnim darilom. Sledila je skupna malica pri kateri smo imeli priložnost pogovarjati se s prijaznimi stanovalci doma in tako se je čas hitro iztekel.
Zadovoljni smo preživeli prijetno in za nas nepozabno popoldne skupaj s stanovalci doma, ki tako lepo skrbi za ostarele rojake nape skupnosti.
Tatjana Rožanec
NAŠE REVIJE
Meddobje 2006, pt. 3-4
Proti koncu lanskega leta je izpla druga polovica Meddobja za leto 2006, to je ptevilka 3-4. Uvodnik je napisal glavni (tehnični) urednik Tone Mizerit. Kot je že običajno, tudi on govori o problemu krize v SKA, a je zelo optimističen, kar pove že naslov ,,Ne bojmo se". Njegovo mnenje je, da je treba ohraniti ustanovo in revijo -dokler se da.
Sledi zanimiva pesem Branka Rebozova ,,Prihod slovenskih beguncev v Argentino" iz leta 1972 in ki je bila popravljena leta 2005. Opisuje misli in negotovost ob vožnji čez ocean, pričevanja o žalostni usodi Slovencev v Argentini, hrepenenje in pričakovanja v ,,novi domovini".
Gregor Papež objavlja pesem ,,Pod nebom...", ki govori o povezavi živih in mrtvih. Kako to, da je objavljen samo prevod v slovenpčino Branka Rebozova, ne pa tudi ppanski original?
Alep Gopar - Albin Magister ima več pesmi. Prva je Fatamorgana, ki govori o božjem molku. Druge so iz sedanjosti in zavesti smrti, med njimi ena o padlih domobrancih in njih zvestobi veri.
S tremi zanimivimi poezijami (Čutim, Dogma, Glas) se je udeležil tudi mladi Damijan Ahlin.
Iz arhiva je objavljeno delo pokojnega Lojzeta Novaka ,,Most svobode", dramski spev v treh delih, ki je bil uprizorjen junija 1969 v San Justu na spominski proslavi. V tej daljpi pesnitvi je glavna oseba Pesnik, ki
ga skupa Antikrist, ki pa je končno premagan in Pesnik ostane zvest svojim soborcem v teharskih jamah. Nastopa pe Duhovnik ter Glas ter se konča v viziji prihodnosti.
Janja Žitnik, raziskovalka iz Slovenije, je prispevala ptudijo o Mileni Merlak Det-eli, ki je pred kratkim umrla na Dunaju. Analizira njene knjige Sodba od spodaj, Beseda brez besede, Skrivnost drevesa, Zimzelene luči, Kaj je povedala noč, nempka Die zehnte Tochter ter Svet svitanje, ki je izpla leta 1979 pri Mohorjevi in je nekak pregled vsega njenega literarnega dela. Ceni jo visoko, ker so njeni verzi ,,razpeti med neposrednostjo pesnipkega nagiba in programirano enigmatičnostjo pesnipkega izraza" Dodana je pokojničina fotografija.
Vinko Rode je objavil svoje predavanje o Kocbeku, ki ga je imel pri SKA. Govori o njegovem sodelovanju s komunisti med revolucijo in po njej, dokler ga niso oblastniki odstranili. V glavnem se je opiral na esej dr. Tineta Hribarja Kocbekovo očipčevanje, kjer zvemo o Kocbekovem sicer le privatnem priznanju, da se je tedaj motil. Prizna, ,,da mi je postalo žal ... da sem se odločil za partizanstvo. Komunizem je resnično satansko mapčevalna in infer-nalna sila". Javno pa tega ni priznal nikoli, le svojemu dnevniku je to zaupal.
Sledi objava Glasbeno pedagopko in glasbeno poustvarjalno delo Marka Bajuka, ki ga je napisala Marija Sorli, ptudentka
muzikologije v Ljubljani. Obravnava njegovo predvojno delo, pa pe njegovo de o v Argentini, ustanovitev Pevske zveze, razne koncerte (npr. Ob 150-letnici argentinske samostojnosti) in podobno. Prizna mu veliko delo za slovenski narod, tako doma kot v Argentini.
Nato je objavljena utemeljitev propnje, da se podeli naslov ,,častni senator univerze" filozofu dr. Milanu Komarju, ki sta ga napisala dr. Janez Juhant in dr. Robert Petkovpek. Tu je podrobno obravnavano delo in vrednost Komarjevega učenja predvsem o tomizmu. Predstavljeno je njegovo raziskovanje Christiana Wolffa in Tomaža Akvinskega. Povzeto je njegovo delo med Slovenci ter njegove knjige.
Dr. Jože Rant je priobčil začetek svoje knjige Slovenski eksodus 1945, ki bo izpla v slovenpčini, ppanpčini in anglepčini. Že objavljeno Kazalo kaže, da bo to delo globoko poseglo v svet, predvsem med mlajpe, ki ne berejo več slovensko.
Objavljeni sta pe dve mnenji o usodi SKA. Dr. Jože Rant je podal misli o začetku SKA, o težavah, ki jih je srečno prestala, in konča z mislijo, da nam je pe potrebna in koristna. Čeprav je malo ostarela, ohromela, a pe vedno živa.
Branko Rebozov je mnenja, da bi morala biti SKA in Meddobje bolj znana v Slovenji, mladi kulturniki naj bi pli v Slovenijo na bolj intenziven ptudij slovenpčine, če bo treba, omejiti izdajanje, dobiti lektorje iz Slovenije ali objavljati prevode.
Podobno je Pismo uredniptvu dr. Jožeta Ranta
o uvodniku arh. Marijana Eiletza v prejpnji ptevilki Meddobja, kjer se ne strinja z njegovim mnenjem in podaja razloge.
Številko zaključujejo razne ocene knjig.
Prva je ocena dr. Jožeta Ranta Žontarjeve knjige o Franju Sircu iz Kranja, očetu dr. Ljuba Sirca. Tu govori dr. Rant o kranjskih liberalcih, o dr. Ljubu Sircu, o ekonomiji v Kranju in sodstvu pod komunisti. Druga je Skrivnost kominterne, ki jo je napisal Silvin Eiletz in o njej poroča tudi dr. Rant. Za nas je knjiga zelo zanimiva, ker zvemo veliko o delu kominterne, ki je tudi pri nas odigrala veliko vlogo. Zvemo, kako je bila to le Stalinova podaljpana roka po svetu, o njeni dvolični politiki, ki je odgovarjala Stalinovim trenutnim potrebam, o njenem delu v Jugoslaviji in Sloveniji. Tu se dr. Rant preveč obregne ob slovenpčino pisca.
Revijo krasita pe ^dve reprodukciji del mlade slikarke Irene Žužek, ki dobro kažeta Irenin razvoj v zrelo umetnico.
Uredniptvo Meddobja sestavljajo Tone Mizerit (tehnični urednik), Dr. Jože Rant, Vinko Rode, Branko Rebozov in Lev Dete-la (urednik za Evropo); zunanja oprema je delo Irene Žužek.
Treba bi bilo pe omeniti, da je tako v tej kot v prejpnji ptevilki pomota. Revija namreč dobiva podporo od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS, ne pa več od
ministrstva za kulturo.
Tine Debeljak
Moje doživetje v Sloveniji
Gospa Nevenka Golob in njen mož Polde sta v mesecu juliju 2006 spoznala Slovenijo s svojimi oči in jo občudovala. V teh vrsticah nam bralcem opiiie svoj obisk in čustva, ki so se pojavljala, ko se je ozrla po prelepi deželi in tako izpolnila svojo otroko željo.
Sanje ^ Sanje so se začele ko sem jaz bila pe majhen otrok. Takrat so staral vedno govorili o Sloveniji in kako je čudovito lepa. Pripovedovali so o zimi, da je bila mrzla in bela, kako so se smučali in sankali po snegu. Tudi sneženi mož jih je pripel obiskat. Veselo so se kepali med seboj ... Zvončki, trobentice in vijolice so pokukale in lepo pozdravljale: ,,Dobro jutro, pomlad!" In sladko zaspale na zelenem travniku. Vse je dipalo in natrgali so lep popek, za mamico ... Z barvasto obleko se je bližala jesen: rumene, oranžne in rjave barve so se zlivale med seboj in hladen veter se je med njimi igral in popleskal pokrajino.
Obljuba je bila, da v letu 2006 z možem potujeva v Slovenijo. Jaz nisem preveč mislila na to, ker je bilo ne precej daleč; le sanjala sem z odprtimi očmi. Mislila, ali je res, da bova nla? Bala sem se razočaranja.
Mesec julij je bil tu. Odpeljala sva se v nepoznano a preljubo deželo. Ko je letalo vzletelo je napetost popustila in sva se oddahnila. Ko sva pripa v Benetke, sva vzela vlak do Ljubljane. Med potjo sva ogledovala naravo: polja, gozdove, reke in gore; vse je bilo čudovito domače, kakor da bi to poznala, a videla sem jih bila le v slikah. Nan prvi pogled na deželo je bil pretresljiv. Nič drugače kakor so nas učili in nam govorili. Sonce in modro nebo milo ogrinjata čudovito zemljo, ki nama z odprtimi rokami izreka dobrodopico.
Doma sem na vse načine premipjevala in si zamipjala srečanje z domačimi. Bilo je zelo enostavno. Topel objem in poljub in včasih je slana solzica pritekla iz nanh oči. Vsi združeni pri Markovi domačiji v Črngro-bu — Škofji Loki, smo peli in pili na zdravje ter se pozno vrnili domov.
Tega ne bom nikoli pozabila! Hvala Vsem!
Slovenija, moje srce hrepeni po tebi, pokaži mi svoje darove! Kam greva danes? Do kranjskega parka Goričko. V njem je največji grad Slovenije. Ima 356 sob in votlino, kjer je nekoč živel zmaj z zlato krono na glavi. So tudi zanimive legende in zgodbice o življenju na gradu. Princ pride iskati princeso in oba zbežita na lepem belem konju. Kako romantično!
Obiskala sva Blejsko jezero in se tam kopala. S čolnom sva se peljala do cerkvice sredi otočka. Ko sva prispela, sva prosila tri želje in trikrat pozvonila, da bi se želje izpolnile. Med potjo sva se ustavila ob Bohinjskem jezeru, hodila okoli in se slikala. Spoznala sva Gorenjsko, Trento, Vrnč in Kranjsko goro. Čutila in videla mogočnost narave. Skrito med gorami, z zelenimi gozdovi in travniki, sva zagledala očarljivo pokrajino, Sorico, sanjajoči kraj.
Očetovo rojstno hino v Novem mestu in materino v Ribnici sva tudi obiskala. Zelo me je ganilo, razmipjevala sem, kako bi bilo vse drugače, če bi starn takrat ostali v Sloveniji. Srce mi je bilo, bolj in bolj. Možu sem rekla: ,,Vidin v tej dolini se je mama igrala in veselila s svojimi brati in sestrami". Ta podoba mi bo vedno ostala v spominu.
Naslednji dan sva se odločila za morje. Koper in Portorož sta naju razveselila in ohladila in tako sva preživela krasen dan.
Na vrsto sta ^^^^^^^^^^^^^^
pripa Predjam- -
ski grad in Po stoj nska jama. Kaj vse narava in voda stori! Moran vi-
deti, da lahko verjamen. Prekrasno!
Povabili so^ naju na gasilsko veselico. Tam so igrali Čuki in orkester Jožeta Slaka; plesala sva in vriskala do pozne ure.
Na Brezjah sva se ustavila in prosila Marijo Pomagaj za zdravje, mir in srečno pot. Nisva pozabila na Kočevski Rog, kjer so pokopani nan domobranci. Naj počivajo v miru!
Še in ne bi lahko napisala a bi bilo preveč dolgo. Ne morem pozabiti na te zaželene in sanjske počitnice. Hvaležna sem možu, ker je izpolnil obljubo. Vsak dan, ko vstanem, zajtrkujem in gledam slike; to mi da energijo za naprej. Nisem bila razočarana, bila sem očarana!
Nana hvaležnost vsem sorodnikom, ki so se zelo potrudili, da bi spoznala čim več Slovenije: muzeje, cerkve, gradove in naravo. Oh, pozabila sem na Ljubljano, čisto in urejeno mesto. Tudi gospodinjo moram pohvaliti, ker se zelo trudi, da ima najlepne rože, na vrtu in pri hin.
Korenine so sedaj bolj močne in trdne. Zavedala sva se, da imava slovensko kri, čeprav sva in bova po rojstvu Argentinca. Menala so se nana čustva a jasno je bilo, da je nane srce polno ljubezni za obe kulturi in državi. Take priložnosti nima vsak človek.
Nan bratranec Janez je vpranal, sklenil in z obljubo potrdil prihodnji obisk.
Nevenka Golob
Praznovanje v Rožmanovem domu
V Rožmanovem domu so stanovalci 20. februarja praznovali bolj redek dogodek; tega dne je namreč prebivalec v tem domu Ivan Rode praznoval svoj 92. rojstni dan, kar ne doživi veliko ljudi.
Že ves popoldan so se sostanovalci, kakor tudi člani družine trudili s pripravljanjem popoldanske proslave. Z balončki in trakovi so okrasili lepo pogrnjene mize, za katere so posedli povabljenci. Bilo jih je kar precej med stanovalci, sorodniki in prijatelji.
Najprej so vsi navzoči, med katerimi sta bila sorodnika, predsednik ZS Lojze Rezelj in delegat dunnega pastirstva prelat dr. Jure Rode, zapeli pesem čestitko, potem pa se je ob torti in sladkarijah razvilo lepo in veselo petje, ki ga je navduneno vodila njegova hčerka Ani s svojim lepim glasom. Petju kar ni hotelo biti konca, dokler se zaradi pozne ure niso začeli gostje poslavljati.
Vsi poznamo Ivana Rodeta zaradi njegovega dela kot cerkovnika v Slovenski hin in mu k njegovemu tako visokem rojstnemu dnevu iskreno čestitamo.
Dežela Kranjska nima lep'nga kraja
Ob 70-letnici smrti Lojzeta Bratuža
V	Gorici so bile na pokopalinču, v Podgori in Kulturnem centru Lojze Bratuž tri med seboj povezane spominske slovesnosti ob 70. obletnici smrti glasbenika, kulturnika in pevovodje Lojzeta Bratuža, žrtve fanstičnega nasilja nad Slovenci. Tržanki pisatelj Boris Pahor je v slavnostnem nagovoru v centru, ki nosi ime prav po Bratužu, izpostavil njegov pomen za primorske Slovence, nekaj ostrih besed pa je namenil tudi nedavnim izjavam italijanskega predsednika Giorgia Napolitana.
Na gorinkem pokopalinču je o tem zavednem Slovencu spregovoril Tomaž Pavnč, molitev za pokojnim pa je v slovenskem jeziku opravil gorinki nadnkof msgr. Dino De Antoni.
V	Podgori so na pročelju hine, kjer so Bratuža mučili, postavili dvojezično spominsko obeležje. Spregovoril je gorinki pre-fekt Roberto De Lorenzo in obsodil fanstično nasilje ter se zavzel za sožitje.
Osrednja slovesnost je bila v prenatrpa-nem gorinkem centru, slavnostni govornik je bil 92-letni Bratužev sodobnik, pisatelj Pahor. Pahor se je dotaknil nedavnega Napolitanovega nastopa in s tem v zvezi poudaril, da ,,spada zastrupitev glasbenika Bratuža v najbolj grobo poglavje dvajsetletnega zločinstva in etničnega činčenja pri nas, ki ju je italijanski predsednik zamolčal, kot ju vedno zamolčuje italijanska ekstremna desnica". Ob teh grobih napadih na slovenski živelj je pisatelj kritično pripomnil, da je ,,sama slovenska oblast, kot ponavadi, pohlevno in potuhnjeno molčala, kot da se omemba krvoločnih Slovanov in njihovega ekspanzionizma nje ne tiče".
Lojze Bratuž se je rodil v Gorici 17. februarja leta 1902. Fansti so ga v Podgori prijeli v nedeljo, 27. decembra leta 1936, po man, pri kateri je vodil pevski zbor. Odpeljali so ga v bližnjo stavbo, kjer so ga prisilili, da je pil bencin in strojno olje. Zaradi zastrupitve je v težkih mukah umrl 1 6. februarja leta 1937 v gorinki bolninnici.
Bil je skladatelj in zborovodja, služboval je kot^ učitelj petja in zborovodja, nekaj časa v Šmartnem v Brdih in v malem semeninču v Gorici, kjer pa so ga kot zavednega Slovenca zaprli že leta 1929. Od leta 1930 je bil nadzornik cerkvenih pevskih zborov na Gorinkem in vodil slovenske pevske zbore na Gorinkem, v Posočju in na Vipavskem. Za življenja je objavil več svojih uglasbitev, največ za slovenske cerkvene pevske zbore, ki so bili edini dovoljeni pod fanzmom.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Vrhnika in ljubljansko barje
Vrhnika — 7100 prebivalcev. Mesto leži ob robu Ljubljanskega barja, naselje se je v davnini razvilo kot prometno križinče. Tovor, ki so ga s čolni vozili po Savi in Ljubljanici, so tu prelagali na vozove. Rimski zgodovinar P inij, iz 1. stoletja po K, omenja to naselje v zvezi z Argonavti = grnki mit, junaki, ki so nli pod Jazonovim vodstvom z ladjo Argo v Kolhido, na obali Črnega morja iskat mitolonko zlato runo. Ti naj bi med vračanjem pripluli po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike, od tu prenesli ladjo po kopnem do Jadranskega morja in pluli po morju naprej v Grčijo.
Arheolonke najdbe segajo v paleolitik — več kot 10.000 let nazaj; stalno naselje je pa iz vsaj 500 let pred K. Rimljani so imeli v bližini Nauportus. Prelagali so blago iz vozov na ladje, ki so potem plule proti vzhodu. V 3. stoletju so tu postavili 10 km dolg obrambni zid, ponekod lahko ne vidimo ostanke. Rimsko naselje so verjetno porunli Huni. V srednjem veku je bila Vrhnika spet prometno sredinče, s pristaninčem in mitnico. Od morja je nlo tu skozi vino in drugi sredozemski pridelki, v nasprotno smer pa zlasti ogrsko žito. Promet
je privabil v Vrhniko trgovce, krčmarje in najrazličnejne obrtnike. S cesto Dunaj — Trst, zgrajeno v začetku 19 stoletja, je pristaninče zgubljalo pomen, prometno vlogo pa je Vrhnika povsem izgubila, ko jo je železnica Dunaj — Trst (1857) obnla.
Od leta 1899 je lokalna železninka povezava z Ljubljano poživela nekaj industrije, predvsem usnjarske in opekarske. Ob izvirih Ljubljanice so delovale žage, po 2. svetovni vojni so zgradili tovarni živil in vozil.
Ob Vrhniki je več kot 12 krankih izvirov Ljubljanice, ki tu začenja svoj povrnnski tok. Najbolj znana izvira sta Mali in Veliki Močilnik. Druga skupina izvirov je južno od mesta, v Retovju, najslikovitejna izvira sta Malo in Veliko okence.
Nad mestom, na griču Tičnica stoji cerkev sv. Trojice iz 1630, notri so zlati oltarji in slike J. Petkovnka. Do cerkve vodi križev pot. Pod Klancem stoji manjna cerkev sv. Lenarta. V župnijski cerkvi sv Pavla (1850) so v prezbiteriju slike J. Wolfa. Na Klancu, pod Tičnico je rojstna hina največjega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja (18761918), ki te kraje v svojih spisih večkrat opisuje. V hin je spominski muzej
Če gremo iz Vrhnike proti jugu, pridemo ob krankih izvirih do kraja Bistra. Tu je stal kartuzijanski samostan iz začetkov 13. stoletja. Sedaj je v večkrat prenovljeni stavbi, Tehnični muzej Slovenije.
Še naprej proti jugu je mesto Borovnica — 2000 prebivalcev, manjne industrijsko sredinče. V bližini so ob gradnji železnice 1857 zgradili 500 m dolg in 48 m visok zidan dvonadstropni železninki viadukt. Med 2. svetovno vojno so ga zavezniki večkrat bombardirali, leta 1944 pa porunli.
Južno od Borovnice je Borovninčica izdolbla sotesko Pekel. Mimo slapov in brzic je napeljana zavarovana pot. Zanimivo je rastlinstvo, z nekaterimi prav redkimi primerki.
Od sotenke proti vzhodu je planota Rakitna, na kateri je umetno jezero in je obiskana izletna točka. V vasi Rakitna je otronko klimatično zdravilinče.
Ljubljansko barje: okoli 20 km dolga in 10 km nroka ravnina, južno od Ljubljane, naseljena v glavnem le na robovih. Ob koncu ledene dobe — pred več kot 12.000 leti — je bilo tu plitvo jezero, ki se je pozneje spremenilo v močvirje in barje. V dobi ojezeritve so prebivalci postavljali svoja bivalinča nad jezersko gladino na lesenih koleh, zato so dobila ime kolinča, prebivalci
pa mostinčarji (od ok. 2300 do 1700 pred K). Ukvarjali so se z ribolovom, lovom, pa tudi z živino in poljedelstvom. Pustili so bogate sledove za seboj: glinaste posode, orodje iz kosti in rogovja, v deblo izdolbene čolne, predmete iz bakra. Te najdbe so razstavljene v Mestnem in Narodnem muzeju v Ljubljani.
Naravo Barja je človek spremenil. Že Rimljani so regulirali Ljubljanico, v 18. stoletju so Barje začeli izsunevati — Grubar-jev prekop — da bi zmanjnali poplave in pridobili zemljinča za obdelavo. Barje je bilo prekrito s noto (= zogleneli ostanki mahovja na barju), ki je skoraj vsa izginila, ker so jo rezali in uporabljali za kurjavo in vrtnarstvo. Značilnega rastlinstva je le ne malo, ne vedno pa tu gnezdijo in prezimu-jejo ntevilne vrste ptic.
Barje pa ne ni čisto osuneno, zaradi pritokov se voda na njem večkrat nabira, kar je tudi vzrok pogoste megle nad Ljubljano.
Na južnem robu Barja leži naselje Ig — 1800 prebivalcev. Prej le kmečko naselje, ima sedaj manjno kovinsko industrijo. Arheolonka izkopavanja so odkrila v bližini območja kolinčarskih naselbin, z bogatimi najdbami. Blizu je Ižanski grad, zadnjikrat renesančno predelan 1672. V njem je sedaj ženska kaznilnica.
Zbral in uredil Franci Markež
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
zanimiva zamenjava
Družba za avtoceste v RS (DARS) je v prvi polovici januarja pri nalaganju dobroimetja na kartice za elektronsko cestninjenje, ko so imeli 2,6 milijona transakcij, zabeležila 38 primerov, ko so se tolarski zneski napačno preknjižili v evrske (na primer 200 tolarjev v 200 evrov. Rerali so 37 primerov, nekaj je bilo daljph postopkov, trenutno pa imajo pe en nerepen primer.
pokop in zažig pusta
Najstarejpo in po obsegu najmnožičnejpo pustno-karne-valsko prireditev v Sloveniji, pa tudi rarpe na območju srednje Evrope, tradicionalno že 47. kurentovanje na Ptuju, so organizatorji sklenili s tradicionalnim pokopom pusta. Na pustni torek je osrednje popoldansko dogajanje potekalo pred ptujsko mestno hipo, kjer se je odvijala žalna slovesnost ob pokopu pusta in vrnitev mestnih ključev iz rok princa letopnjega karnevala Slavka plemenitega Kacherla podžupanu Mirku Kekcu. - S pokopom Kurenta -popoldne so ga zažgali in z mostu vrgli v Krko - so se tudi v "dolenjskih Benetkah" (Kostanjevica pri Krki) končale letopnje pustne prireditve, pelmanje imenovane, ki imajo že več kot stoletno tradicijo.
uradni jezik evropske zveze
"Slovencem nikakor ni treba zardevati zaradi majhnega ptevila ljudi, ki govorijo slovensko," ob mednarodnem dnevu maternega jezika poudarja evropski poslanec Lojze Peterle. Za Peterleta je dan maternega jezika 21. februarja, ki ga je razglasila organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, UNESCO, priložnost, da se spomnimo na položaj slovenpčine, "ki je ne samo uradni jezik nape domovine, temveč tudi eden izmed uradnih jezikov Evropske unije".
PO SVETU
srbija
Meddržavno sodipče v Haagu je izreklo zgodovinsko razsodbo o tožbi, ki jo je proti nekdanji Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Srbiji in Črni gori leta 1993 vložila Bosna in Hercegovina zaradi napada nanjo in genocida. Sodba potrjuje, da Srbija ni izkoristila svojega očitnega vpliva na bosanske Srbe, da bi preprečila genocid v Srebrenici. Hkrati pa je sodipče Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za druge poboje med vojno v tem delu Balkana. Pred tem je sodipče odločilo, da je predstavljal pokol skoraj 8 tisoč Muslimanov v Srebrenici leta 1995 genocid, da pa množične poboje v drugih delih Bosne in Hercegovine ne moremo enačiti z genocidom.
pogovor ali vojna
Namestnik iranskega zunanjega ministra Mohamadi je poudaril, da je država pripravljena tako na pogovore z ZDA kot na vojno. Deja je, da so se pripravljeni pogajati brez predhodnega pogojevanja, vendar Američani te ponudbe pe niso sprejeli. Mohamadi je tudi dodal, da so se Iranci s predstavniki ZdA do zdaj neformalno sestali glede Afganistana in Iraka, pred začetkom formalnih pogovorov pa Američani vztrajajo, da mora Iran najprej sprejeti ameripke pogoje. Ameripka zunanja ministrica Condoleez-za Rice je tako poudarila, da se bo s svojim iranskim kolegom sestala le, če Iran najprej ustavi bogatenje urana.
SLOVENCI IN ŠPORT
pazite se urške!
Slovenska judoistka Urpka Žolnir je odlično nastopila na tekmi svetovnega pokala v nempkem Hamburgu. Članica celjskega judo kluba Sankaku je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila prvo mesto, potem ko je v finalu premagala domačo predstavnico.
dvakrat jerman
Slovenski alpski smučar Andrej Jerman je zmagal na tekmi svetovnega pokala v smuku v nempkem Garmisch-Partenkirchnu. Drugo mesto je osvojil Avstrijec Grugger, ki je zaostal 22 stotink. Devetindvajsetletni Jerman je Sloveniji prismučal prvo zmago v smukih za svetovni pokal, kar je jubilejna 50. zmaga slovenskih smučark in smučarjev. A to mu ni bilo zadosti. Na drugi smukapki preizkupnji svetovnega pokala alpskih smučarjev je slovenski tekmovalec spet stopil na zmagovalne stopničke: osvojil je drugo mesto.
veni, vidi — vinčec!
Slovenski jadralec v olimpijskem razredu finn Gapper Vinčec je v predolimpijsko sezono zajadral z zmago na regati v francoskem Cannesu. Vinčec je v zadnjih treh plovih osvojil dve prvi in pesto mesto, skupno pa je zbral 27 točk. Drugo mesto je osvojil Hrvat Ivan Klajkovič-Gappič (31), tretje pa Francoz Pierre Ponsot (36 točk).
obisk škofa dr. gregorija rožmana v mendozi
Škof dr. Gregorji Rožman je prispel v Mendozo v sredo 13 t. m. z opoldanskim letalom iz Buenos Airesa v spremstvu g. dir. Oreharja. Živahen in kot vedno prijazno nasmejan, se je pojavil na vratih letala in nam prisrčno mahal s stopnic v prvi pozdrav. Na letalipču El Plumerillo se je zbralo k sprejemu zastopstvo mendopkih rojakov, med njimi dupni pastir g. Jože Horn, rav. Marko Bajuk, predsednik Druptva Slovencev Jože Bajda in drugi.
osebne novice
Poroka. V soboto dne 23. februarja 1957 sta se v župni cerkvi v mestu San Justo poročila g. Jože Lovpin, in gdč. Angelca Moder. Mladi par je poročil g. dr. Lojze Starc, za priči sta pa bila: ženinu g. Ivan Prijatelj, nevesti pa njena sestra gdč. Katica Moder. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter mu želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
Družinska sreča: Krpčeni so bili: Alojzij Drenpek, sin Štefana in Irene, roj. Knavs, Alfred Marko Pr puh, sin Janeza in ge. Zalke ter Marjeta Sonja Kožar, hči Staneta in Lojzke, roj. Adamič. Srečnim starpem nape čestitke.
lanus
V soboto zvečer 23. t. m. je bila v novi vikariji v slovenski vasi prva poroka. V začasni kapelici sta stopila pred oltar, ki je bil za to priliko lepo okrapen, ter sklenila sveti zakon g. Japelj Anton, doma z Vrhnike in gdč. Mehle Marija iz Grosupeljske občine. Vsa soseska se je v večerni uri zbrala pred slovenskim domom ter vstopila za mladim parom v dvorano, kjer je z zanimanjem sledila poročnemu obredu. Želimo mladima poročence-ma vso srečo na novi življenjski poti.
vsakoletni izlet
je preteklo nedeljo priredila Slovenska deklipka organizacija. Skazalo se je, da je ,,deklipka" imela letos v vremenu neprimerno boljpega in bolj zaupnega zaveznika kot pa ,,fantovska". Saj tak dan bi si edinole po želji mogli zamisliti. To dejstvo spričuje lepo ptevilo udeleženk, ki so polno zasedle dva omnibusa. Pesem in smeh sta bila zvesta spremljevalca vso pot do izletnipke točke v R^o Cascallares. Pa prav zares v ,,r^o", kajti razen redkih izjem so bila vsa dekleta kaj urno pod vodo in na čolnu.
Kadar se gre na ,,rajžo", je razumljivo, da se tudi želodčku nekoliko boljpe postreže. Tudi to doprinese svoj delež k splopnemu zadovoljstvu in izletnipkemu razpoloženju, ki je bilo to nedeljo zares na vipku. Morda je omeniti pe to, da tokrat ni bil registriran kak težji primer sončnih posledic, ki bi naslednji dan zahteval bolnipki dopust v službi. Zato bi o napem izletu z enim stavkom takole povedali: z malenkostnimi stropki smo se vse bogato okoristile. MB
Svobodna Slovenija, 28. februarja 1957 — vtt. 9
OSEBNE NOVICE
RESUMEN DE ESTA EDICION
Družinska sreča
17. januarja se je rodil Tob^as Joaqu^n Valencia Grbec. Očka je Saul, mamica pa Marija Itat^. Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Poroke
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se 3. februarja poročila Silvia Pavla Burja in Marcelo Fernandez Becerra. Priče so bili ženinovi in nevestini starp. Med slovesno mapo ju je poročil nevestin brat Toni Burja.
V	cerkvi Nuestra Senora de la Esperanza v Puerto Madero sta se 10. februarja poročila Roxana Lorena Forlini in Mario Čampa. Za priče so bili njuni starp.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se 24. februarja poročila Marija Itatf Grbec in Saul Valencia. Priči so bili nevestin oče Jože Grbec in ženinova mati Lidia Alvarez. Med sveto mapo ju je poročil nevestin stric Mirko Grbec.
Vsem novoporočencem čestitamo in želimo obilo sreče!
los carteles no se ven
La disputa por los carteles bilingües continua en la region eslovena de Koropka en Austria. El gobernador Joerg Haider coloco en cada uno de los carteles que indican el nombre de los pueblos en idioma aleman, un pequeno cartel en esloveno. De este modo, segun sus dichos, cumplio con la decision judicial. Esta medida fue conside-rada por los juristas como una forma de discriminacion a la minor^a eslovena que habita la region. Por su parte, el gobernador volvio a expresarse, por tercera vez desde 1991, a favor de la independencia de la region de Koropka.
(Pig 1)
frio en carnaval
Como se festejara el carnaval en epoca invernal. Dif^cil saberlo salvo si se esta en Eslovenia. Nuestro corresponsal nos cuenta lo divertido que es ir a la escuela en epoca de carnaval. Los alumnos de primaria y secundaria visten disfraces. Las maestras tambien se disfrazan y caminan as^ por las calles de la ciudad. Es comun cruzarse con personas disfrazadas en los colectivos y por las calles. Todo es alegr^a.
Luego, para los catolicos se inicia el tiempo de cuaresma. Por ello, Caritas de Eslovenia lanzo una campana bajo el nombre de "40 d^as sin alcohol". Es para concientizar sobre las consecuencias fatales de la excesiva ingesta de alcohol para quien lo consume y todo su entorno, que padece tambien la enfermedad. A esta iniciativa se unio el gobierno debido al elevado ^ndice de accidentes por causa del alcohol. (Pig. 2)
las madres y su amor
El padre Jose reflexiona acerca del trabajo de la Asociacion Eslovena Benefica de Madres, que el ano pasado celebro sus 40 anos de incansable labor. Hace hincapie en su mision de dar amor al projimo de manera desinteresada. Donde existen los hombres, all^ hay necesi-dades. El amor no conoce de razas ni estratos sociales y el brindarlo alimenta el alma de quien lo da y de quien lo recibe. El amor al otro no tiene l^mites y sera recompensa-do en el cielo. (Pig. 3)
v^ctima del facismo
En Gorica se conmemoro el 70° aniversario de la muerte del compositor y director de coro Lojze Bratuž quien fuera envenenado en manos del fascismo. Bratuž fue un gran hombre de la cultura en la region de Primorska. El 27 de diciembre de 1936 tras dirigir el coro durante la misa fue secuestrado y obligado a ingerir bencina y aceite para maquinas. Por la intoxicacion fallecio el 16 de febrero en el hospital. En el edifico donde fue torturado se coloco una placa conmemorativa bilingüe y durante la ceremonia se condeno duramente al fascismo y su accionar en la region. (Pig. 4)
un viaje a eslovenia
A Nevenka Golob y su esposo Polde se les cumplio un viejo anhelo: visitar Eslovenia, que solamente conoc^an por el relato de sus padres y por las fotos. El viaje fue un sueno, poblado de encuentros con los familiares y con los paisajes de un pa^s maravilloso. En el relato desfilan Bled, Bohinj, Postojna, Kranjska gora, Škofja Loka, ademas de los lugares donde su padres pasaron la ninez. A pesar de haber nacido en la Argentina y sentirse argentinos, viven a Eslovenia como algo muy propio. (Pig. 4)
cuidado con urška
La yudoka eslovena Urpka Žolnir tuvo una destacada participacion en las competencias por el campeonato mundial en Hamburgo, Alemania. Miembro del club de yudo Sankaku de la ciudad de Celje, Urpka obtuvo el primer puesto en la categor^a hasta 63 kilos, despues de vencer en la final a la yudoka local. (Pig. 5)
Smrt
Umrli so: v Grand Bourg g. Karel Gričar (88); v San Justu pa g. Bogo Urbančič (82) in France Erjavec (89). Naj počivajo v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Branko Rebozov, Vera Breznikar Podržaj, Tatjana Rožanec in Nevenka Golob.
Mediji: STA, Radio OgnjipčE, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popiljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OCLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo 4. marca 2006 ob 15.30 uri
1.	dobitek: televizijski sprejemnik + DVD
2.	dobitek: hladilnik z zmrzovalno skrinjo
3. dobitek: mikrovalovna pečica
in pe veliko drugih bogatih dobitkov
Tablice v predprodaji po znižani ceni.
Pričakujemo Vas!
Začetna prireditev Slovenskih osnovnih pol
v nedeljo, 11. marca 2007 v Slovenski hira. Ob 1 6: sv. mapa na čast sv. Duhu Ob 1 7: pevski nastop Balantičeve pole ob njeni 55-letnici, pod geslom
,,Pri nas je pesem doma"
Lepo vabljeni!
OBVESTILA
SREDA, 28. februarja:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hira. SOBOTA, 3. marca
Sprejemni izpiti na Srednjepolskemu tečaju R.M.B. v
Slovenski hira ob 9. uri. NEDELJA, 4. marca: Tombola na Pristavi, ob 15.30.
Kosilo upokojencev v San Justu; prosimo da se prijavite po
telefonu. SOBOTA, 10. marca
Popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sv.
mapa S.T.R.M.B. v Slovenski hira. NEDELJA, 11. marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih pol v Slovenski hira.
Prva napa pesem bo žalostno zadonela brez tebe,
draga Veronika
V spominu nam bodo ostali tvoj dinamičen značaj, vestnost, pripravljenost za delo in navdupenje ter ljubezen do petja.
Zadnjič si z nami presrečna pela za praznik Gospodovega rojstva. Sedaj prepevap Njemu, ki te je poklical v večno življenje. Pripel bo dan, ko Mu bomo znova skupaj peli. Domačim in nam naj bodo v tolažbo besede sv. Avguptina: ,,Obrira solze in ne jokaj, če me ljubip'.
Uživaj božji mir!
Lučka K., Marjeta M., Marjeta Z., Irena, Marija, Marta, Ivanka, Silva, Magdalena, Gabrijela, Zofija, Lučka S., Vera, Marko, Jože, Daniel, Lojze, Gabrijel, Tone, Andrej.
Slovenski pevski zbor San Mart^n
Cooperativa de Consume y Vivienda "CASTELLI" LIMITADA
Matricula I.N.A.C. y M. N°6932 Castelli N° 28 - 1704 Ramos Mejia Provincia de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De conformidad con lo dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuerdo al Acta n° 457 el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dia 18 de marzo de 2007 a las 9.30 horas en la sede social, Castelli N° 28 Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
2)	Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3)	Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Evolucion del Patrimonio Cooperativo Neto, Estado de Resultados, Anexos I y II e Informe del Sindico y el Auditor correspondientes al Ejercicio N° 36 iniciado el 1° de Enero de 2006 y finalizado el 31 de Diciembre de 2006.
4)	Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion segun lo determinado por los arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por tres anos: 1 Vocal Titular; por un ano: 5 Vocales suplentes.
5)	Eleccion de Sindico Titular y Sindico Suplente por el termino de un ano.
Ramos Mej^a, 7 de febrero de 2007
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
_	,,Bodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja"
Raz. 2.1
Z globoko žalostjo sporočamo, da je 19. februarja 2007 pri 89. letih odpel h Gospodu nap ljubi mož, ata, stari ata, praded, gospod
FRANC ERJAVEC
Iz srca smo hvaležni za tolažilne besede, za molitev in petje ob krsti. Hvala vsem prijateljem in znancem za tako spoptljivo spremstvo ob slovesu.
Posebna zahvala msgr. Juretu Rodetu, č. g. Pavletu Novaku, č. g. Pablo Caruso za molitev ob krsti ter č. g. Franciju Cukjatiju, ki je daroval sv. mapo in vodil pogrebni obred.
Žalujoči:
žena: Angela roj. Močnik sinova: Tone in Janez hčerke: Ana, Martina in Irena zet in snahi: Rafael, Irena in Norma
vnuki: Albi, Marko, Monika, Marjanca, Irena, Franci, Nadja,
Romina, Juan Pablo, Rafael, Andrej in Fredy pravnuki: Juan Manuel in Alejandro.
Buenos Aires - Misiones - Dolenji Globodol, Mirna Peč, Slovenija
,,Jaz sem vstajenje in življenje: _	kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje"
Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po dolgi in težki bolezni v ponedeljek, 19. februarja 2007, zapustil nap mož, ata, stari ata, stric, gospod
JOŽE MALOVRH
Iskrena zahvala delegatu mgsr. dr. Juretu Rodetu, g. Francetu Cukjatiju in g. Pavlu Novaku za molitve ob krsti in daritev pogrebne sv. mape.
Napa topla zahvala vsem ptevilnim rojakom in prijateljem, ki so ga pripi kropit in zanj molili ter ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči:
žena Zlata roj. Alep; sestra Marija por. Drnovpek;
hčerke Gabrijela, Kristina in mož Juan Roa, Veronika in mož
Andrej Osterc; sin Andrej in žena Alenka Čop; vnuki: Natapa, Katja, Michela, Mar^a Sol in Mart^n; svakinji: Eli Alep por. Ristič in Ani Alep por. D' Amore; svak: Marjan Schiffrer;
nečaki: Karla, Klavdija, Sandra, Cvetka, Eva, Franci,
Elizabeta, Monika, Tomaž, Stanko z družinami; družina Zupan;
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana, Radovljica.
_	Kdor poslupa mojo besedo
in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo temveč je prestopil iz smrti v življenje.
Janez, 5; 19
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 17. januarja v 92. letu starosti v Gospodu zaspal nap dragi oče, ded in stric
Inž. Marko Bajuk
Naslednjega dne smo ga položili k zadnjemu počitku na pokopalipču Parque de Descanso v Mendozi.
Posebna zahvala mendopkemu dupnemu pastirju g. Jožetu Hornu za pogrebno sveto mapo na domu in vsem, ki so ga spremili na poslednji poti.
Žalujoči:
hčeri: Barbara in Danijela;
sinovi: Martin, Gregorio in Marcos;
snahi in tast: Loretta Corradi, Mar^a del Carmen Suarez ter
Peter Hirschegger ; vnuki: Christian, Helena, Martin, Nikolas, Natalija, Emiliano
Pablo, Irena in Lucas; nečaki: Marko, Božidar, Jurij in Andrej z družinami.
Mendoza, San Luis, Buenos Aires, Ljubljana