Od tedna do tedna HITLERJEV IDEAL Povsem napačno bi bilo, če bi verjeli ali menili, da ima Hitler monopol na znak kljukastega križa, že v davnih časih je služi¬ la svastika kot simbol raznim narodom, pa tudi danes še vedno označuje najbolj zvito in krvo¬ ločno indsko božanstvo, bogi¬ njo Kali. V okolici Kalkute so nagroma- deni hrami in altarji, posvečeni čaščenju najkrvoločnejšega ind- skega božanstva, boginje Kali. Predstavljajo jo kot žensko s štirimi rokami in s tremi očesi. Eno oko je obrnjeno proti pre¬ teklosti, drugo k sedanjosti, a tretje k bodočnosti. Ena roka vihti meč v obliki srpa, s katerim je odsekala boginja glavo mla¬ deniču in to glavo nosi v drugi roki. Njene noge gazijo po trup¬ lih, ki pokrivajo tla. Petnajst lobanj nanizanih na vrvico ji služi namestu ogrlice in kot vr¬ hunec groze jo predstavljajo z iztegnjenim jezikom, ki je o- gromen in pokrit s peno. Na sto tisoče vernikov se hodi klanjat v to boginji Kali po¬ svečeno svetišče. Eni zahtevajo številno potomstvo, drugi dežja, dobro žetev in bogat ribolov. Vsako leto žrtvujejo tej bogi¬ nji po eno človeško življenje. Mladeniča določenega za žrtev privežejo za steber. Množica ljudstva pleše ob spremijeva- nju gorečih molitev namenjenih boginji naravnost noro okrog njega : “O, Kali, mi ti žrtvujemo lepo žrtev in zato nam podari obilno žetev, zdravje in rodovit¬ no letno dobo. Sprejmi žrtev te¬ ga mladeniča, in naj ne pade ni¬ ti en greh na naše glave.” Med tem privedejo žrtev, ki ji svečenik z enim samim zama¬ hom meča odseka glavo. Verni¬ ki, ki so na višku verske ekstaze, trgajo s trupla kose mesa. Včasi se z namenom, da se obred iz- premeni ,obrne steber, na kate¬ rem je žrtev privezana in to ta¬ ko hitro, da verniki trgajo kose mesa z živega telesa. čim več solz pade iz oči žrt¬ vovanega mladeniča, tem plo- donosnejši bo dež. Kose mesa, ki so jih udeleženci tega obreda iz¬ trgali od trupla žrtve, odnesejo domov, ker jih družine pričaku¬ jejo s postom. V vsaki vasi bere svečenik nad temi čudnimi krva¬ vimi relikvijami (ostanki) mo¬ litve in polovico relikvije izroči¬ jo boginji zemlje (rodovitnos¬ ti), drugo polovico pa razdelijo med naj starše rodbinske člane v dotičnem kraju. Zdaj je angleška vlada prepo¬ vedala izvrševanje teh barbar¬ skih obredov. Ker pa seveda ni mogla izbrisati in iztrebiti tega tisočletnega obreda žrtvovanja kar v enem dnevu, ga še vedno tolerira, vendar samo pod pogo¬ jem, da žrtev ni več mladenič ne go mlado jagnje, žival sta žrt¬ vovala dva svečenika in sicer v neki skupini, kjer je bil najbolj zastopan ženski spol, in to z nič manj fanatičnimi vzkliki. Ro¬ marji so prinesli žival za žrtvo vanje, ki so jo metali svečeni¬ koma, ki sta jo morala ujeti med poletom za dve nogi. Potem jo pa zavihte krožno po zraku, pre¬ den jo privežejo za žrtveni ste¬ ber. Med vsem časom teh cere¬ monij odmeva strašno vpitje vseh prisotnih in vsi skupaj po¬ jejo molitve, kakor v časih, ko so žrtvovali človeške žrtve. Sled njič vzame svečenik v roko meč v obliki srpa in odseka jagnjetu glavo. Kri, ki brizgne v tem tre nutku, oškropi prisotne in se po cedi po zemlji, ženske se bori¬ jo med seboj, katera bo mogla piti to kri še vročo, in to gostijo delijo z zbranimi psi. Pobesne¬ lo množico prevzama vse bolj in bolj norost, kajti množica je obsedena od verske ekstaze, žen ske dobivajo histerične napade in se začno konvulzivno tresti Trgajo svoje obleke, povzroča- v Clevelandu in sicer v dvorani čela z novo ofenzivo za ekonom- umetniškega muzeja, dr. Stojan ske koncesije od strani Romuni- Opara, ki se je 22 mesecev na- p r ibičevič, avtor knjige “World je v obliki direktnih zahtev, ka¬ tere je predložil romunski vladi ekonomski poslancev berlinske¬ ga režima Karl Clodius. Nemči¬ ja je od Romunija dobila kon- trakte za nujno potrebno ro¬ munsko olje ,ampak je naletela na zavezniški odpor pri poizku-' su, da olje dobi v Nemčijo. Ra¬ čuna se, da 75 odstotkov romun- j skih oljnih vrelcev kontrolira-; jo tuji interesi, in zavezniške: korporacije so se uprli zahtevi, I da bi kooperirale pri pošiljanju olja Nemčiji. Iz Londona se ce¬ lo poroča, da je Anglija skušala.! najeti večji del ladij, ki plo-j vejo po Donavi, očividno Y na¬ menom, da se sličen korak pre- j preči Nemčiji. Nemčija je na Romunijo ba-- je naslovila sledeče zahteve: Da | se Nemčija dovoli ugodnejše va¬ lutne pogoje z ozirom na nem- 1 ško marko in romunski lej; da se oljna produkcija poviša; da 1 se poveča obseg trgovinskega prometa med Nemčijo in Ro¬ munijo, in da se izboljša pro-j metna sredstva. Nemčija hoče,' da Romunija pospešu produk¬ cijo svojega poljedelstva. Splošen vtis je, da obisk nem¬ ške trgovinske misije predstav— lja prvi korak v širši ofenzivi, j katere namen je, dobiti gospo-i darsko nadvlado nad vsemi bal¬ kanskimi narodi. Ako se položaj ne spemeni, je dvomljivo, da se bodo Romunija in ostale balkan¬ ske države dolgo v stanu upi¬ rati nemškemu prodiranju. hajal v fašistični ječi, kje je Without End,” ki smo jo v mnogo pretrpel, je ob povratku j Napredku že omenili. Predava- izjavil, da mu ni žal, ker se j e ‘ n j a se bodo vršila 27. marca, 3. šel borit v Španijo. “Vojno so- j aprila in 10. aprila. Govoril bo vražim,” je rekel, “ampak čim o evropski situaciji. Koncem prošlega tedna sta se jo. Angleži in Francozi so oči- v italijanski vasici Brennero i vidno prišli do zaključka, da prelazu istega imena, ki se na- metode, ki so v rabi skozi zad- haja na nemško-italijanski me-'njih šest mesecev, ne bodo zdro- ji, sestala nemški kancelar Hit- bile nemškega odpora niti pri- ler in italijanski premijer Mus- nesle miru. solini. Razgovarjala sta se dve: Pred tednom dni je Nemčija uri, potem pa sta šla domov. Po-1 poslala nad Scapa Flow jato le- ločila povedo, da je bil nacijski tal, kd j e nad uro j n po i hombar- firer po zaključku konference dirala tarnaj se nahajajočo mor- bled, glavar italijanskega fa- nariško bazo Anglije v Sever- šizma pa da je bil videti razi- nem mor j u _ Angleži so nekaj dni pozneje na napad odgovo- Kaj sta Hitler in Mussolini rd i z bombardiranjem nacijske govorila, vesta samo onadva in zra koplovske baze na otoku Sylt morda njuna zunanja ministra, v Severnem morju. Bombni na- ampak Berlin kot Rim sta dala P ad -i e trajal sedem ur. svetu vedeti, da nimata namena, y j s tem času je ministrski da bi kogarkoli prosila za mir, predsednik Chamberlain izjavil akoravnoso diplomatski krogi v j pred poslansko zbornico parla- . . _ _ _ _ v Vatikanu objavili “mirovni pro-| men ta, da je mir z nacizmom zadnjih tridesetih letih nastale 7 ram ’. ^ točk, ka te- nemogoč. Zagovarjal je posto- v vrsti teh vzrokov. Leta ’ 1900 i rega J „ e ., b ® rhnska vlada baje i panje Anglije v vojni med Rusi¬ je bila jetika na prvem mestu i pred ozdaRooseve tovem l u oseb ,;'-1° in Finsko ter naslovil na nev- kot povzročiteljica smrti, v letu ! ~ emu mirovnemu pos ancu, tralne narode svarilo, da ako že- 1930 pa je bila na šestem. V Sumner -iu Wellesu, ko se je te-; lij 0 zavarovati svojo bodočnost, letu 1900 so bile srčne bolezni , kom svojega potovanja po ev-; bodo morali stopiti na stran za- kot povzročiteljice smrti na j tuhtam* meStlh ustavi1 veznikov. 'Nezadovoljstvo z vlado Cham- “Mirovni načrt” berlaina Glasom tega mirovnega načr- j Prihodnjega dne, predno se ta naj bi se izvedlo razoroženje,: j e debata zaključila, je prišlo odprav ile naj bi se carinske me- do značilnega napada na dva je v Evropi, upostavila bi se člana Chamberlainove vlade od majhna neodvisna Poljska, or- strani liberalne opozicije. Tar- ganizirana naj bi bila država, ča napada sta bila zlasti finan- sestoječa Čehov', Slovakov in čni minister Sir John Simon in Madžarov, katera bi bila podre- pa notranji minister Sir Samuel jena Nemčija, dalje naj bi se Hoare. Dvignila se je odprta organizirala podonavska fede- zahteva, da morata omenjena lacija, italijanskim produktom dva ministra iti, ker dokler bo- naj bi se dovolilo carine prosto j sta sedela pri vladi, ljudstvo ne pot skozi francosko Somalijo, bo imeli zaupanja vanjo, in nov stalež naj bi se dovolil Italijanom, ki bivajo v Tuniziji. Daladier je padel Rooseveltov stališče tretjem mestu, leta 1930 pa so bile na prvem. V letu 1900 je bil rak na sedmem mestu, v letu 1930 pa je bil na drugem. Avto¬ mobilske nesreče niso prišle v poštev leta 1900, toda leta 1930 so bile na desetem mestu. Vnetje slepiča, ki tudi ni prihajalo v poštev leta 1900, je bilo leta 1930 na štirinajstem mestu. Da- vica, ki je bila leta 1900 na dva¬ najstem mestu, je bila leta 1930 na dvajsetem. Gotovi vzroki smrti, ki so da¬ nes na vodilnem mestu, so do¬ ločno v zvezi s hitrico moderne¬ ga življenja in dobo strojev. Po- nesrečbe, ki danes spadajo med visoke vzroke smrti, so tudi v zvezi s spremenjenim načinom življenja ameriškega ljudstva. NOVA, PREDLAGANA PRAVILA Predlagana pravila, ki bodo predložena prihod¬ nji 10. redni konvenciji, se pričenši s tekočo izdajo uradnega glasila priobča v celoti, točko za točko. Točke se razlikujejo od prejšnjih, ker se je iz predlaganih predvsem izpustilo takozvane “člene” in se je vse omejilo samo na “točke,” na način, da po večini ena točka tvori ono, kar je prej tvorilo en člen. j Predvsem se je skušalo zbrati besedilo, ene in enake, ali slične vsebine, ki je bilo raztrešeno pod raznimi točkami in členi, ter ga staviti samo v eno točko, kamor najbolj spada. Vsled tega je težko zasledovati iz novega osnut¬ ka pravil, kaj je bilo v starih pravilih, kaj je črta¬ nega, ali dodanega. Da se temu odpomore, se je sestavil in priob¬ čen bo seznam novih in starih točk koncem pravil. Kadar kdo prečita novo točko, naj vzame v roko pravila in prečita še tam obstoječe, v tem seznamu navedene točke in prepričal se bo, v koliko je bila kaka točka, ali kak člen spremenjen. Na prvi pogled se zdi, da je veliko spremenje¬ nega, kar pa ni. Največja sprememba leži v tem, da se je v raznih točkah črtalo nerabne besede, ali stavke in v nekaterih slučajih nadomestilo z novim besedilom. WILLIAM RUS, gl. tajnik V Franciji je zadovoljstvo z „ , . [vodstvom vojne povzročilo bolj Toda nacijski predstavniki so direkten in hitrejši rezultat. Ko Zvišano število smrtnih prime-; ’’; jav . 11 ’ da s v ta se Nemrnja in j e prem ijer Daladier zagovar- rov, ki jih povzročata angina* 1 a D a a lcn .° ze 1,11 1 giede j a j vo j n j p r0 gram svoje vlade peetoris in coronary thrombosis, !^ n aa mirovnih P°g°.iev, pred senatom, je bil uspešen, se spravlja v zvezo z velikimi : ^ a en P°£ avi na zahteva je,; Ampak pred poslansko zborni- napori in brzino modernega živ- . Um f R , s ' ojdb co je naletel na odpor, kateremu 1 jen ja, kar silno obremenja živ¬ čni mehanizem in srce. Srčne bolezni, rak, mrtvoud, bolezni ledvic in pljučnica so bile voditeljice v vzrokih smrti vojaških postojank, ki stoje na poti nemškim in italijanskim in teresom. i ni bil kos. Ko je prišlo na gla¬ sovanje predlog o zaupnici, je bilo oddanih zanj 239 glasov, Ampak vse govorice o miru, i proti pa je bil samo en glas, to- bodisi da so bile iskrene ali hi-! da 311 poslancev se je glasova- leta 1930. Zanimivo bo spoznati i navske, so splahnile v nič. Urad- n .i a vzdržalo ter s tem jasno po- ! tovrstne voditeljice po letošnjem 'cenzusu. Nam, kot fraternali- stom, bi moralo biti mnogo le¬ žeče na tem, da prihodnji cen¬ zus pokaže resnična dejstva. Vsa vprašanja z ozirom na zdravje in kar je z zdravjem v zvezi bi morala biti resnično od¬ govorjena, tako, da bo končni rezultat, kadar bo urejen, kazal iasno sliko. ni krogi v Washingtonu so P ri| kaza lo ,kako mnenje ima o Da- volji priznati, da se državni pod- ladierjevi vladi. tajnik Welles vrača domov 0 , T -. , .. Posledica je bila, da je Dala- prazmh rok. Predsednik Roose-j dier z vsem kabinetom vred po- velt je imel govor, ki je bil od- loži] ostavko . p reds ednik Le- dajan tudi v inozemstvu, v tem , , , . brun je poveril sestavo nove vla¬ de finančnemu ministru Paulu Reynaudu, ki je od vsega začet- govoru je poudaril, da mir, ki bi resnično bil vreden svojega imena, mora imeti “moralno L . , . , ,. „ i ka neizprosno obsojal mon?<- po a £ 0> . • kovski pakt kot prevaro, ki Ev- __ Anglija 'n Francija, bodisi, je rop j ne ho prinesla miru, temveč ZDRUŽITVENA POGAJANJA j " j ®*” h J^!°“ a ]° V _ ab vojno. V koalicijski vladi, kate- Včeraj in danes, 26. in 27. marca, so se v Clevelandu sesta¬ li zastopniki SSPZ in JSKJ, da pa samo gluma, pravita, da se s : r0 j e sestavil, sedi tudi več so- tem stališčem strinjata. V Lon- ! c {alistov. Toda, ko se je vršilo donu in Parizu se poudarja, da :gi asovan j e v parlamentu, je bi- s hitlerjevsko Nemčijo je ne- j a nova vlada deležna mlačnega ! se pogajajo glede možnosti | m0 goč mir, ne da bi vedno visel > spre j e ma. Za Reynauda je gla- združitve. SSPZ je zastopana po j nad evropskimi narodi Damo-1 sovalo 2 g6 poslancev, 156 proti, ! vsem svojem upravnem odboru, j’ ’ • dočim JSKJ zastopajo gl. taj- [nik Anton Zbašnik ter glavna nadzornika Janko N. Rogelj in Frank Vranichar. S smislu skle- ! pa gl. odbora SSPZ, se bodo pozneje slični razgovori vršili tudi z zastopniki SNPJ. klejev meč nemške greši j e. Zahteva za akcijo Vsled tega sta Anglija in Francija nehali nastavljati uše¬ sa mirovnim govoricam, in mes¬ to tega se je v ob§h deželah po¬ javila rastoča zahteva za akci- 111 poslancev pa se je glasova¬ nja vzdržalo. Navzlic temu pa Ije Raynaud sklenil, da ostane. I Vojna na morju Nemški aeroplani in submari- jni so poostrili napade na angle- Dalje na 5. str. STRAN 2. napredek . ^ x*. ... _ > •>>/ — ...je—• PLAŠILO IN LASTNINA SLOVENSKE SVOBODOMI SELNE PODPORNE ZVEZE. IZHAJA VSAKO SKKDO Cene •{luvm: Mo palec ut poumcinlke; U palec ca dniatia Naročnina ca člane 78« le In«; ma nečlane |1.M; ma UnutnutT« $2-88 PROGRESS JFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRES¬ SIVE BENEFIT SOCIETY 19. konvencije, ki se je vršila pred štirimi leti v Mihvaukee, Wis. Najboljši dokaz, da je bila njegova ustanovitev upravičena, je fakt, da se do danes ni oglasil še niti en član ali članica, ki bi priporočal, da se samostojno glasilo ukine, članstvo se pridno poslužuje njegovih kolon za izvažanje svojega mnenja in kar očividno najbolj ceni, je dejstvo, da v njem vlada resnična svoboda izražanja. Mi ne vemo, kakšne sklepe bo glede glasila in drugih važnih vprašanj napravila 10. redna konvencija, ki se v maju snide v Clevelandu, ampak ako moremo soditi po dopisih našega članstva, torej po pravem glasu iz na¬ roda, lahko rečemo, da je “Napredek” kot glasilo orga¬ nizacije izpolnil pričakovanja ter v toliko, v kolikor je pod danimi razmerami mogoče, v polni meri vršil naloge, za katere je bil ustanovljen. _ Ovcned and Pablfohed by tbe Slovenc PregTeealve ti rut Ut Socletjr ”Tedenski pomenki nika, ali pa napravite iz našega društva plačilnice. Take in tem podobne prošnje so pričele pri¬ hajati v glavne urade. Ko ome¬ nim urade, naj omenim, da zgor¬ nje ne velja samo za SSPZ, tem¬ več za vse podporne slovenske organizacije, kajti kriza ni po¬ znala meje. Taka je povest o tistih časih do tu, trpka in res¬ nična in nič ne škodi, da se jo pove. Iz peščice ali malega odstotka tistih, ki so šli skozi vso to kri¬ zo neupognjeni, bili aktivni ka¬ kor mravlje in oprtani z razni¬ mi društvenimi uradi kakor mu- P^ {ebib i l0 t.ftT”ip'ra: se tudi sedaj < prire- viti. cel« kadar nas Vrtec P. ^ di veselico, napr gtarši se 30 dolarjev proti a- zopet pa bojimo. Dne 14. ap^ ^ ^ Poredi tuk *J* nJ1 white Valley SSP s rv e :fva°bUeni na obilno ker se pri Savi tega Zav . rrf\ i i m n "I zato tudi gojimo peser^S rni' 11 sladi življenje in ,1. 1 \ veku sladi življenje i n m(J suje njegovo trnjevo Pot u, » Torej čikažani i n Sava vas še enkrat ulj U( j n N na svoj nedeljski koncert ^ ll CA ^ l, S 1 podprete delavski zbor j ^ 1 m in vdeležbo. v , vako je Zadnjič sem pvocal. kaka J kegljavski lgral sebe duševno okrepčite - lahko tudi telesno, ker br e '^ naš Kegljava, t dobjček Claridge, Pa., in . da P In tako se ne gre v mošnjiček. 25 je tudi v resnici izkazalo februarja, ko smo igral v - V* nmntu. Mi starejši sm^sicei^ bre kapljice in drugih d 0 b r Slovencitudi koncerta ne J* w—-it-i-g • 'nioh le, je prišel glas: Bratje, zbudi- di to pot Tuka j se to- ISSUED EVERY WEDNESDAY A. ZAITZ mo se in združimo! Nespametno si so vidi, da mi stare korenine sr Subscription for meiubers $.78 per jtur — >«nnaembera iLH toTeiga ruuulries $2.80_ NAPREDEK AilverlLsing rates: 40c net fur Indivlduals; 35c net tor »ecietle« _ CLEVELAND, O. NADALJEVANJE IN KONEC “O TISTTH ČASIH” Naslov uredništva iu upravnistva: 6231 ST. CLA1R AVENUE Telrplioue: llEnde.rsou 5311 VOLUME IV. m NUMBER 191 Entered as Secona Cluss Matter August 5th, 1936, at tli e Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Auguat 24. 1912. NAŠE GLASILO o m licah AJBOLJ značilen in najbolj zanimiv pojav pri slo- |o| venskem časopisju v Ameriki so brez dvoma do- EjJ piši, v katerih naši ljudje poročajo o dogodkih iz svojih naselbin: kdo je umrl, kdo se je oženil ali o društvenem življenju, koncertih, igrah in vese- in sploh o vsem, kar zanima širšo ali ožjo domačo publiko. Med dopisniki se najdejo tudi mnogi, ki jim ni dovolj, da zgolj poročajo in zabeležijo dogodke v nasel¬ bini, temveč gredo korak dalje ter tudi komentirajo, hva¬ lijo in grajajo, apelirajo in navdušujejo, skratka, ki imajo o tem in onem določna mnenja ter argumentirajo za in proti. To pa ne samo o domačih, slovenskih vprašanjih, temveč dotikajo se vseh mogočih problemov, političnih, socialnih in ekonomskih, ki zbujajo pozornost Amerike in sveta v obče, ter o njih izražajo svoje mišljenje. Velik del dopisov v slovenskih ameriških listih ima prav za prav značaj člankov. Ni se torej čuditi, ako je več ljudi, ki danes sedijo za uredniškimi mizami naših listov, prvič stopilo pred javnost v vlogi dopisnikov. Vloga, ki jo igrajo dopisi in dopisniki pri našem časopisju, je v veliki meri rezultat posebnih razmer, v katerih se je znašel naš človek, ko je prišel v Ameriko in tukaj naselil. Edina vez med naseljenci, raztresenimi se po širni Ameriki, so bili ti glasovi iz naselbin; če bi teh ne bilo, bi bilo nemogoče skupno življenje in udej¬ stvovanje širšega značaja. Kot je našim čitateljem znano, se je pred meseci sprožila ideja za Slovenski muzej, za katero se je izrekel in jo propagira Slovenski narodni dom v Clevelandu. Kadar bo zbran materijal, ki tja spada, predvsem slovensko časopisje iz pijonirskih dni našega naseljevanja v Ameriki, bo šele podana prava in jasna slika, kako važno vlogo v našem življenju so igrali ljudje, ki so z dopisovanjem v listih skrbeli, da se vez med posameznimi skupinami naših ljudi ni pretrgala, temveč da se je stopnjema jačila in končno privedla do one medsebojne povezanosti, ki smo ji danes priča. Pre¬ prost slovenski delavec, ki je z okorno roko pisal dopise, ni samo beležil zgodovino našega naseljeništva, temveč v veliki meri ji je črtal tudi smer; ni je samo doživljal in ustvarjal, temveč bil je tudi njen kioničar. Ko človek lista po dvajset, trideset ali več let starem slovensko- ameriškem časopisju, ne bo našel največ takega, kar meče močno luč na okolščine in razmere, v katerih so se nahajali naši ljudje v tistem času, na prvi strani, kjer se poroča o svetovnih dogodkih, v večini slučajev tudi ne v uredniških člankih, temveč najbolj značilne in zanimive strani takratnega življenja se često zrcalijo iz preprostih dopisov in poročil, ki so jih poslali rojaki iz raznih na¬ selbin. Po številnosti in zanimivosti dopisov se je tudi merila popularnost in razširjenost kakega časopisa. Kakor vsaka dobra stvar, tako se je tudi široka demokracija v dopisovanju pri našem časopisju včasih zlorabljala, ampak, če bi se pretehtalo obe strani, bi gotovo pronašli, da je institucija dopisovanja v splošnem našemu življu mnogo več koristila kot pa škodovala. Do¬ pisovanje je bila nekaka neformalna šola, v kateri so se urili naseljenci v javni diskusiji, na ta način so se bistrila mnenja, ki so eventualno dajala smernice vsemu našemu javnemu udejstvovanju. Svoboda izražanja, ki je bila za našega človeka nekaj novega, je bila brez dvoma veliko odgovorna, da se je slovenski naseljeniški tisk v Ameriki razvil do tako visoke stopnje, da se vsaj po svoji razširjenosti, ako ne bo kakovosti, gotovo lahko primerja s slovenskim časnikarstvom v starem kraju. Naši listi v domovini so brez dvoma v mnogih ozirih bolj skrokovnjaški, ampak niso v toliki meri izraz ljudi, katerim so namenjeni, in v obče tudi ne dosežejo širokih plasti ljudstva, kakor je slučaj med nami, ko skoro ni družine, v katero bi ne zahajal eden ali več časopisov. Ivo so se začele med nami ustanavljati bratske orga¬ nizacije, so jim časopisi služili kot glavno propagandno sredstvo. Danes imajo vse večje slovenske podporne orga¬ nizacije svoja lastna glasila. Ker so ta glasila obligatna za vse članstvo, se na ta način pomaga vzdrževati pri življenju zavest o potrebi vzajemnega dela vsepovsod, kjerkoli se nahaja društvo katerekoli bratske organiza¬ cije, to se pravi, da tiskana slovenska beseda doseže sleherni kraj, kjerkoli živi peščica naših ljudi. To ie važno dejstvo in predstavlja tudi pomemben kulturen faktor v našem življenju. Slovenska svobodomiselna podporna zveza ima svoje lastno glasilo “Napredek” izza svoje zadnje, oziroma Zgodilo se je čisto na preprost način. Ne da bi se zavedel, sem ustavil malega pri mizi, ki se je vlekel proč in mu ni dišalo. “Fant,” sem rekel, “v tistih ča¬ sih tvojih let nismo poznali be¬ sede, da ni dobro; jedli smo od kraja vse.” Mali je pograbil žli¬ co. “Pričnem,” je rekel, “samo da mi boš povedal storijo o sta¬ rem kraju.” Storijo v starem kraju—kako radi jo poslušajo otroci, ker so pod vtisom, da jim pripoveduješ o pravljični deželi 01 d Country. Takrat sem toraj pričel po¬ navljati starodavno povest o tis¬ tih časih, o kateri sem se zaob- ljuboval, da je ne bom, in jo sam, ne vedoč kedaj, zopet in zo¬ pet ponavljam. Ko vidim slabo udeležbo na naših.društvenih se¬ jah in veselicah, si nehote želim, d a* bi se našel kdo, ki bi hotel po¬ slušati povest o tistih časih, o našem društvenem življenju, ko smo bili polni življenja in načr¬ tov. Vse to ni dvajset ali več let za nami, temveč je vmes za ne¬ katere stvari dobrih deset let in za druge komaj par let. Recimo, da danes nekdo pride v letih kot smo bili mi iz starega kraja in bi pristopil k društvu ter videl našo pičlo udeležbo, na seji ved¬ no le ene in iste obraze in še te brez vsake ambicije, otopele. No. če bi ne pripovedoval jaz, bi mu kedo drugi, to sem gotov in ga skušal prepričati, da v tistih ča¬ sih ni bilo tako da so bile v tistih časih na sejah polne dvorane, in da so morali čas seje potegniti iz dopoldneva v popoldne ali iz večera zgodaj v jutro. Naše letne sej'e, o boy, te so bile nekak občni zbor ali male konvencije. Ko smo prišli na vo¬ litve društvenih Odbornikov, smo hoteli biti vsi kandidati, vse je “ronalo” za urade. Kon- večne čase, v konvenčnih letih, smo že leto prej ugibali, kedo bo delegat našega društva. Po tri¬ krat in več smo volili, samo da smo omejili kandidate, predno smo izvolili delegata. In tisti, ki je bil izvoljen, je bil ponosen na naj višjo društveno saržo; biti delegat in iti nekam v tuje me¬ sto, je pomenilo nekaj. V nasel¬ bini. kjer je bilo le nekaj čez du¬ cat Slovencev, ni zadostovalo ero samo društvo ene organiza¬ cije. Organizacija, katera ni imela dva ali več društev iste organizacije, so rekli da je nad¬ zida jaška. Zato smo poskrbeli, da smo imeli po dva, tri in več —kdo bi skoparil ? Tista suša, o kateri so ti pripovedovali v sta¬ rem kraju, je bila pravi blago¬ slov za naša društva in blagajne. Kaj misliš, da smo bili res tako žejni, kakor ste mislili v starem kraju? če ti povem, da je v našo naselbino, ki je bolj srednja, prišlo vsako jesen do 15 želez¬ niških vozov grozdja, iz katere¬ ga se je dala stisniti božja kap¬ ljica, potem veš, da nam žeje ni 1 bilo treba trpeti. Ej, kaj bo da¬ nes ta ječmenec in žganec na- pram našemu newyorčanu in culiforničanu, ki se je iskril v naših kleteh! Slabo društvo je bilo, ki si ni hotelo nakopati greha in kršiti postavo, in zelo malo jih je bilo, katera niso ime- ! la v kleteh svojega pridelka. In kadar si imel vino, je bilo treba veselic in piknikov, katerih ni ! bilo ne konca ne kraja. Velik pikniški kozarec iskrenega new- yorčana za deset centov! Kedo bi se ga bil branil v tistih časih Sahare? Nobeden. Zato si videl na naših veselicah, na naših pik¬ nikih vse narode, kar jih ima ta pukljasti svet, ne samo Kranjce, kakor jih navadno vidiš sedaj. Prišli so na naše priredbe in pi¬ li, kakor da hočejo prepiti mor¬ je. Nihče ni naročil pri bari ene¬ ga ali dveh glažev. “Za en dolar mi daj!” to je bilo najmanjše in običajno naročilo. Zadaj za baro smo točili in vino je teklo v grla, po oblekah, po bari, vse¬ povsod je bilo rudeče, kajti naši studenci so bili neusahljivi. Naj- prvo so hvalili vino pivci, a ko so -popili par glažev, je pričelo hva¬ liti vino pivce. Nobena polka, ni bila zadosti hitra, nobena melo¬ dija previsoka, to ti je bila vo¬ lja in razigranost, staro in mla¬ do, vse je bilo ponorelo. Tisti, kateri smo bili v odborih smo po končani rabuki šteli in šteli do¬ biček. če ni bilo 100 dolarjev dobička za malo društvo, 150 za srednje in 200 za veliko, smo rekli, da smo napravili komaj za sol. je govoriti o tistih časih, katerih rej u > , . n čeprav jih L k, w. m™;™ tn kar vedno nekaj veljamo, cel ne bo več. Otmimo vsaj to, kari , ni v j are k meče- se še da, da ne bo prepozno. 0b i "drugače-pa smo bolj vajeni mo naši strani korakajo naši bratje | in sestre isto pot kot mi z istim kot^m a,^i strahom kot mi, kaj bo, ako se še x miaui. , Rezultat iger med igralci dru- lojalna, aktivna skupina odpo- ( ®tva št. ^ 11 ve. Pozabimo na stara nasprot- l e ^ s e ecl stva, omejimo to nesmiselno, sa¬ mi sebi škodujočo tekmo med se¬ boj, zakaj, ako hočemo ohraniti ; Kastelic 142 SSPZ mo predstavljati; i n v pt ,j! 0f ' družbi pa tudi pri bari v ?' radi kakšno zažingamo. y ^ je del bolj prijetne strani Ijenja. Po programu b 0 { 1 jev trio krožil lepe polke i n 1 čke. Gradiškov Orkester gleške v gornji dvorani, v ’ nina 40c v predprodaji, 5^ vhodu in 25c samo za pi es J svidenje na Savinem ko^ v nedeljo popoldne! “ _S Popravek STARI TEAM White Valley, št. 142 123 68 123 52 med katerimi ni ti je privično. Nihče ne želi tak¬ šnega združenja kot je bil te¬ daj in nobeden iskren plan ne bo zagovarjal združitev, kjer bi zgubili nekaj, za kar smo leta in leta plačevali. Mi hočemo pravično združitev in zavarova¬ nje kot ga imamo sedaj. DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA Koledarji, društveni sklep, kegljanje V tem najlepšem času nam je pričela doraščati mladina. Kdo se je imel časa ukvarjati ž njo. Eden je rekel da so v nekem mestu rešili ta problem s tem, da so jim ustanovili angleško ; poslujoča društva. Dajmo ga še mi! In so pričeli rasti naša an¬ gleško poslujoča društva, kajti takrat je rastlo in uspevalo vse, kar smo vsadili. Skrb, da nas na sejah ne bodo razumeli ali nam delali nadlego, je s tem odpadla. Pa je kmalu po tem prišlo ka¬ kor bi vrag na prste zažvižgal. Na krmilo je prišel veliki inže¬ nir, ki nam je odmeril po dve piški v ponvi, pa kar naenkrat še ene ni bilo več. Inženir je ver¬ jel v vero, verujte da niste lačni in ne boste lačni. Recite, da ni krize, kakor jaz pravim, da je ni in krize ne bo. Tako je čvekal in vlekel, dokler ni zagrmelo v le¬ tu 1929. Inženirja je končno na¬ sledil drug in ta drugi je brcnil prohibicijo v pozabljenost. Zrastli so saloni kakor gobe po dežju. Postavne suše ni bilo več, a nadomestila jo je druga veliko hujša od prve, suša v že¬ pih, ki je namah vse spremenila. 1 Na mesto na seje so nekateri za¬ vili v salon. “Kaj bi šel na sejo, ! saj ni nič novega ter bodo brez mene opravili.” Tako so pričeli izostajati iz sej najprvo bolj mlačni, pozneje pa tudi aktiv¬ nejši. Vrsta aktivnih se je pri¬ čela krčiti, čimdalje več odgo¬ vornosti je padalo na rame po¬ sameznim odbornikom, ki so dr¬ žali in agitirali, dokler so mogli. Kjer pa so tudi ti odpovedali, so pričela naša društva hirati in se družiti. Angleško poslujoča ni¬ so bila izjema, tudi teh je nekaj, ki so prenehala in se vrnila v stara društva. Kriza pa je tra¬ jala naprej in je noče biti ko¬ nec niti sedaj. Dvorane na sejah in veselicah so postale prazne. Ob koncu leta se ni nihče več i zmenil za vabilo na sejo, nihče več za urad društva, vsakemu je bilo vse odveč. “Vzemi še vsaj za eno leto!” smo silili koncem leta naveliča¬ nega tajnika, ki bi se rad rešil svoje dolžnosti vsaj za eno leto. Naše društvo prosi dovoljenja prestopiti k drugim društvom, ker ne moremo več izvoliti taj- \Vhite Valleg, Pa. — Ker me je že več članov vprašalo, kaj da sem priporočal glavnemu od¬ boru glede stenskih koledarjev, ; želim tukaj podati nekoliko po¬ jasnila in sem tudi prepričan, da se bo marsikateri član stri- 'njal z mano, dasiravno se glav¬ ni odbor ni, pa nič za to. Moje priporočilo je bilo, da bi tudi jSSPZ izdala stenske koledarje j za svoje člane, kakor delajo druge jednote, ampak da naj bi se jih naročilo le tolikp, da bi vsaka družina dobila enega. Kjer je več članov v družini, mora vsak plačati za glasilo lOc na mesec, ako se ne motim, do- Mt. Olive, /H. — Pri Zad dopisu iz tega kraja sta besedi “brez dnevnice.” f fj glasiti bi se bilo moralo-« stopal sem društvo ob p« zadnje konvencije brez diw ce, oziroma na svoje str* Vse drugo je v redu. Andre\v Maren Proti združenju Salida, Culo. — Tudi j a! hočem malo oglasiti iz naše, sel bi ne. Ravno preveč šene®, remo pohvaliti z nobeno sk jo. Sneg je od lezel, zdaj p ave | razsaja skoraj vsaki dan, ve dar se že dobi regret in far m , ji so že začeli orati in sejati,t rej izgleda, da bo kmalu» mlad tukaj. V našem glasilu čitam,kot kateri priporočajo združen Moje mnenje pa je, da jen 2119 Jurij Previc, tajnik št. 142 Spomladanski koncert či- kaške “Save” Chicago, lil. — Pevski zbor 'čim glasilo prejemata le eden1 Sava uljudno vabi vse prijate- ali d\a, ker ostali so se prosto- ]j e i e p e slovenske pesmi v Chi- voljno odpovedali prejemanju cagu in okolici na svoj spomla- glasila. Bil sem torej mnenja, danski koncert, ki se vrši v ne- da bi se denar, ^katerega si or- deljo 31. marca popoldne v dvo- ganizacija prihrani pri glasilu, j rani SNPJ, 2657 S. Lavvndale ker ga morajo vsi člani plačati, ave,, pričetek ob 3:30 Sava goji 'prejema ga pe le omejeno šte- slovensko narodno, klasično in \ilo, porabil za nabavo koledar- delavsko pesem že od leta 1913, jev ' . . ok rog polovico tega časa kot su- Jaz mislim, da bi se to lahko mostojen zbor in ostalo dobo kot napravilo. Pri nas 11. pr. smo pevski odsek kluba 1, JSZ. Na štirje člani v družini, prejema- leto poda dva koncerta, jesen- mo pa samo eno glasilo, med- i skega in spomladanskega sem tem ko ga plačujemo vsi. Torej, pa tam pa sodeluje tudi na dru- ■"li bi ne ostalo za en koledar? gih priredbah 'Toliko o tem. Nedeljski program, dasi ne¬ članom m clamcam društva koliko krajši kot navadno bo št, 142 SSPZ se sporoča, da je ljubek in smo prepričani, da bo ledna seja, ki se je vršila 18. zadovoljil vse poslušalce, ker se februarja, napravila sklep, da zbor vso sezono pridno'vežba vsak član, ki je zavarovan za Podanih bo več novih pesmi V | bolniško podoporo, plača $1.50 solospevu bomo slišali imenitne Iv društveno blagajno, sicer v ga basista Carla Chur-lm T I ; reh obrokih I )0 50c ’ ki so plač- zorskih solih pa tenorista Ioni •• ljivi v aprilu, maju in juniju, Valenčiča, sopranistko Al \cl medtem ko clamce, ki so zavaro- Artach in baritonista Anton! vane samo za smrtnino, plačajo Gardna. Slišali bomo tudi |75c v treh obrokih po 25c, ki so tet in oktet k ar ' plačljivi iste tri mesece K te- Vsak kulturen narod goji svo mu koraku smo bili pnsilieni: jo pesem, brez katere W sploh društvena blagajna , . 16 P razna > j ne bil kulturen. Brez npsmi • uradnike pa je treba vsakih ee at ; nemogoče predstavi jati dvi i 6 mesecev ni anali, ker imlnn) i-- v . . civili- mesece\ plačati, ker zastonj 110- zacijo In če nihče delati. Bilo bi seveda dobro, ako bi društvo priredilo kako veselico ali piknik v korist društvene blagajne, ampak kot izgleda, se članstvo za to ne za¬ nima. Na februarski seji sem predlagal, da bi priredili vese¬ lico, pa moj predlog niti podpi¬ ran ni bil. Včasih smo priredili [veselico in smo napravili 50 do 1100 dolarjev profita. Časi so bili A- resnici nekoliko drugačni, am- go- ce bi narodi bolj Jih pesem in drugo kulturo kot goje militarizem in z njim so¬ vraštvo ter v nebo pričečo bedo m bolesti m trpljenje otrok in odrashh ,bi bila civilizacija seve¬ da drugačna - veliko lepša in f ecne , Jsa za človeštvo. Nekoč bo do tega tudi prišlo, da se člo- č!xa! e k med S6boj hl Lmi - ce\aJ, kar je zaradi 1 _- , trideset let smo sami zase, zakaj bi bilo zdaj kar naenki potrebno združenje? Kan ser 1 ne tiče, smatram, da je SS najboljša organizacija, in št koli nisem nobenega slišal,ki kdo rekel, da ni dobil vse,do sar je bil upravičen v sni pravil, bodisi v slučaju bolei I operacija itd. Ako se bo to st i naprej tiralo, se mi zdi, dl bo vse razkopalo, še društva do vsa zmešana, zato pravim, bo najboljše, da ostanemo! smo, to se pravi samostojni, so v pravilih kakšne pomanjklij vosti, tisto bo pa že konvencij naredila tako, da bo prav,Mea da tratimo čas s prerekani glede združenj na, naj se raj vsi požurimo in gremo na dd za organizacijo. Zavzemimo! da bo vsak od nas dobil eni; novega člana, bodisi v odru ali mladinski oddelek, pa Zveza koncem leta štela šen krat toliko članov kot danesJ i to bo boljše kot združenje- Kakih posebnih novic iz naselbine nimam poročati. B« drugič kaj več, če bo kaj no' ga. Zdaj čakamo, kaj bo nard la konvencija, katera se bo vri la prihodnjega maja. ! prepričan sem, da enako vsi dr gi člani, bi radi videli, da Bi vse dobro izteklo. Čitajte j glasilo, bratje in sestre, pa bos videli, da je naša Zveza dobra napredna organizacija, in kai glasila tiče, nam pošteno P 01 ča, kaj se godi po svetu. 0m gu rad čitam in vsak t e 4 en |j maj čakam njegovega Bratski pozdrav, in vse * i no m in članicam voščim veSt i velikonočne praznike. John Virant« predsednik. Za združen znal bolj cenitfsvoje trajne kuL turne n materi alne vrednote. I,i Milivauttee, H /«. — bliža 10. redna konvei je, da premislimo, ka jemo in kaj nam mi bo treba spremeniti, in kaj črtati. Zato članstvo društva št. w aukeeju, da se vde hodn je seje, ki se b 'Dalje na 5. ^ dl* r o* pif f i)il P 01 lje ; m 1 vol <*I Konvencija ' 1 Točka 1. REDNA KONVENCIJA Slovenske Svo- ■ ' jjodomiselne Podporne Zveze se vrši vsaka štiri (4) leta. Prihodnja ali enajsta (ID konvencija se vrši tretji (3) ponedeljek v maju, leta 1944, v-. V slučaju pojava kužnih bolezni, ali vsled drugih tehtnih vzrokov, pa ima glavni odbor pravico s 4/5sko , Jrečino članov glavnega odbora spremeniti mesec in (■»,, ' kraj konvencije. | (a) Konvencija je najvišja zakonodajna in pri¬ zivna oblast Zveze, ki ima pravico sprejemati, izpre- %ii] Sanjati, ali ovreči katerokoli točko ustave in pravil Zveze; sme veljavno sklepati o vseh zadevah tikajočih ’* .se Zveze, ki ima neomejeno pravico reševati vse sporne zadeve, ki izvirajo iz članskega, društvenega ali Zvezi- jfriega razmerja, pravomočno in neovrgljivo. ^ ‘ j (b) Vsaka konvencija dela zakone za sedanje in bo¬ doče poslovanje, ki ostanejo v veljavi do določenega /datuma. Med konvencijama sme po določbah pravil spreminjati, dodajati ali črtati točke pravil in usta¬ ve članstvo potom inicijative in referenduma pa šest [mesecev pred konvencijo. V njunih zadevah pa sme glavni odbor črtati ali dodati katerokoli točko pravil, ' * ako se uvidi potrebno ,po določbah ustave, člena 7 (c). c) Konvencija sestoji iz pravilno izvoljenih dele- atov in glavnih odbornikov, izmed katerih se voli glavni odbor Zveze. V glavni odbor se sme izvoliti tudi j dane izven konvencije. Vsi glavni uradniki morajo biti državljani Združenih držav ameriških. in^ v «k 'Prj ‘ia jt, '‘nitt, mora), tvo ofc - brej (d) Na konvenciji ima vsak odbornik in delegat ne glede na to, koliko društev zastopa, le po en glas pri vseh glasovanjih; pri volitvah glavnih odbornikov se glasuje tajno, pri drugih predlogih javno, razen če konvencija drugače določi ,ali poimensko, na zahtevo % članov konvencije. c e ) Konvencija izvoli posebnega predsednika \in ■Jtoliko podpredsednikov kot je potrebno za vodstvo zbo¬ rovanja, tajnika in druge odbore ali odseke, ki takoj zasedejo svoja mesta. Zapisnikarja, enega ali več, naja¬ me seja glavnega upravnega odseka, ali pododseka, pred konvencijo, ki je lahko ne-delegat, toda mora biti član Zveze. (f) Konvencija izvoli glavni odbor in namestnike i za vse glavne odbornike, izvzemši glavnega predsednika, '0J{ Ju. M; j glavnega tajnika, urednika-upravnika, glavnega zdrav ™nika, predsednika nadzornega odseka in predsednika odseka, za prihodnjo poslovno dobo, do aren uienj, ~ Tudi ‘»ti h K! a ec nobem zdaj) porotnega odseka, za prihodnje konvencije. Če je predlaganih več kandi¬ datov za kako odborniško mesto, se smatra izvo¬ ljenim oni kandidat, ki dobi eden ali več glasov'večine nad drugimi kandidati. Ako noben kandidat ne dobi večine nad drugimi kandidati, se vrše med kandidato¬ ma, ki sta dobila največ glasov pri prvih volitvah, ožja volitev, pri kateri odloča navadna večina oddanih glasov. Pri enakosti glasov se voli ponovno in tako dol¬ go, odkler ne dobi eden kandidatov večine glasov. V 'glavni odbor je lahko izvoljen vsak član, ki je polnole¬ ten in kjer pravila ne določajo drugače. (g) Predlogi, tikajoči se pravil in drugih zadev se sprejemajo z nadpolovično večino glasov, ustave pa, ikj ,,y kakor določajo njeni členi. (h) Konvencija določi plačo glavnim odbornikom, za glasilo in druga morebitna izplačila. rPt in J i in jtji « krnil čitam. o zdri je. da jt o šem za vse. ami kar e? Karl da j« icjja, fa s bi! vs a • na slišal vs, Jen v idajtil* se bo ti ni zdi, e druid to pwd ,stane® mostoj* potufil e ko^ prat )r ereW naj * <1110 n* ae i# : dobil d v •* jek. f itela „tda»1 jže# OVlC rod« 11 o w jb« n« 1 > bo ( i*. ja. ak° Ji.* itajtf. z« v V f/ % % (f (i) Delegati in glavni odborniki morajo prisostvo¬ vati vsem sejam konvencije. Neopravičljiva odsotnost je kaznjiva s odtegnenjem dnevnic, voznih stroškov ali obojega. (j) Glavni odbor sestavi poslovni in dnevni red kon¬ vencije, katerega konvencija odobri, popravi ali zavrže. (k) Konvenciji sme prisostvovati vsak član Zveze; nima pa pravice govoriti, predlagati in glasovati. (l) Glavni tajnik mora konvenciji predložiti vse pritožbe, ki jih je že preje rešil glavni porotni odbor, a je bil proti razsodbi vložen pravilen priziv; dalje vse prošnje članov, ki jih je potrdila društvena seja, kakor jtudi vse druge zadeve, ki spadajo pod njeno področje, pod pogojem, da so vse zadeve v rokah glavnega tajnika najkasneje 14 dni pred začetkom konvencije. (m) Glavni upravni odsek ima za izdelati namera¬ vana nova pravila in vse točke, ki se razlikujejo ali ki so popravki starih pravil in iste priobčiti v glasilu vsaj tri mesece pred konvencijo. Izredna konvencija Točka 2. Izredna konvencija se vrši, če tako pred¬ laga glavni odbor z dvetretjinsko večino, ali 30 društev iz 5. različnih držav, in ako tako sklene članstvo pri splošnem glasovanju z nadpolovično večino oddanih glasov. Namen izredne konvencije mora biti, rešiti zadeve, ki so po predlagatelju navedene v predlogu ali inicijativi. čas in kraj, kjer naj se izredna konvencija vrši, mora biti Vključen v predlogu. Volitev in sposobnost delegata Točka 3. Vsako društvo s 25 člani, po stanju 31. decembra, v letu pred volitvijo delegata, ki ni suspen¬ dirano radi kazni ali neplačanega asesmenta v mesecu pred onim, ki se vrše volitve delegatov in njih namest¬ nikov, do pričetka konvencije, ima pravico poslati enega delegata na konvencijo. Društva s 100 člani so upravi¬ čena do dveh delegatov in za vsakih nadaljnih 200 članov enega delegata več. Majhna društva se lahko združijo, da izvolijo enega delegata skupno. (a) Kandidat za delegata je lahko vsak dobrosto- ječ član, ameriški državljan, ki je član društva naj¬ manj šest mesecev pred volitvami delegatov, član Zveze najmanj dve leti in ki je prisostoval najmanj štirim rednim sejam v letu pred volitvijo. Nova, manj kot dve leti stara društva, so pri tej točki izvzeta in smejo poslati delegata, ki pa mora biti član društva naj¬ manj šest mesecev, ali pa v slučaju, da društvo ni toliko staro, ustanovni član društva. (b) Društva delegate izvolijo na redni seji meseca januarja, ali februarja. Ob istem času se imenuje in izvoli tudi namestnike delegatov, in sicer posamezno. Za izredno konvencijo pa se imenuje in izvoli dele¬ gate v času, ki ga določi glavni odbor. Imena in naslo¬ ve Izvoljenih delegatov in njih namestnikov morajo tajniki krajevnih društev naznaniti glavnemu tajniku najkasneje do zadnega dne meseca februarja, pred kon¬ vencijo, in glavni tajnik mora objaviti njih imena in naslove najmanj dvakrat, in sicer med 1. marcem in 1. majem, v uradnem glasilu Zveze. Delegati, ki niso bili po društvenem tajniku prijavljeni v glavni urad, in tisti, ki se ne izkažejo z uradnim društvenim pooblasti¬ lom na konvenciji, se ne prizna za delegate. (c) Volitve delegatov se vršijo na isti način kot volitve društvenih odbornikov. Ako se pripete pri vo¬ litvah delegatov kake nerednosti, vsled katerih je izid volitev dvomljiv, sme seja z dvetretjinsko večino prve volitve zavreči, nakar se vršijo ponovne volitve prvič nominiranih kandidatov. (d) Zveza plača vsem delegatom in glavnim odbor¬ nikom vožnjo; dnevnice delegatom plačajo društva sama. (e) Dfuštva, ki se združijo, imenujejo vsako po ene¬ ga kandidata za delegata in namestnika, na seji meseca decembra, voli se jih pa na redni seji meseca januarja. Vsako društvo mora dati na glasovnico vse kandidate vseh združenih društev, izvoljen pa je oni, ki dobi nad¬ polovično večino skupno oddanih glasov vseh društev; ako ni te večine, se ima vršiti ponovna volitev na seji meseca februarja med dvema kandidatoma,^ ki sta do¬ bila največ glasov, ali če sta dobila enako število gla¬ sov. Vsako združeno društvo ima pravico poslati dva zastopnika na sejo sosednega društva, da nadzirata volitev. Eno društvo se lahko vzdrži nominirati kandi¬ data in v takem slučaju sme drugo društvo imenovati po dva kandidata za vsako mesto. Splošno glasovanje Točka 4. Glavni odbor, gl. upravni odsek in/ali člani imajo pravico do šest mesecev pred konvencijo staviti predloge za spremembo točk pravil, ustave, za odpoklic glav. odbornikov, za izvolitev gl. odbornika, ali v zadevah, ki so v korist Zveze in ne nasprotne ustavi, ali zakonom države, na sledeči način; (a) Glavni odbor sme predložiti članstvu na splošno glasovanje predlog ali resolucijo v kakorsnikoli zadevi, ki rabi odobrenja članstva, pod pogojem, da je za predlog ali resolucijo odglasovalo 2/3, članov gl. odbora ali gl. upravnega odseka In pod pogojem, da ni pred¬ log ali resolucija takega značaja, o katerem glav. od¬ bor lahko sam odloča v smislu točke 7 ustave. (b) Kadar član zahteva splošno glasovanje mora predložiti spisan predlog redni seji svojega društva, ki o njem razpravlja, glasuje pa šele na prihodnji seji. Predlog' je sprejet ,ako glasuje ža njega 2/3 na seji na¬ vzočih članov. Društvo nato pošlje Inieijativni predlog, ki mora biti potrjen po društvenih uradnikih, glavnemu tajniku, in ta ga predloži na prvi sejr glavnemu od¬ boru. Ako predlog ni proti ustavi te Zveze ali zakonom države Illinois, ga mora glavni odbor upoštevati, ip glavni tajnik ga mora dvakrat objaviti v glasilu; prvi¬ krat najkasneje v 30 dneh po seji glavnega odbora. Glavni tajnik mora objaviti v glasilu rezultat v teku 30. dni po zaključku splošnega glasovanja. (c) Predlog stavljen in obravnavan po določbi fb) te točke, mora biti podpiran po ne manj kot 30 društvih iz 5 različnih držav, v teku 45 dni po prvi objavi v glasilu, da zamore biti dan na splošno glasovanje. Predlog, ki ni v tem času zadostno podpiran /ali če ni glavni tajnik v tem času pismeno uradno obveščen od zadostnega števila društev, da je predlog podpiran je zavržen in se ga ne da na splošno glasovanje. (d) Splošno glasovanje se ima pričeti ne kasneje kot v 45 dnevih po odobritvi društev, ali po sprejetju po konvenciji ali glavnemu odboru in mora v vseh zade¬ vah biti individualno, to je, vsaki član ima samo en glas in m^ra glasovnico lastnoročno podpisati, ali pod- križati pftd dvema pričama, da je veljavna. V ta na¬ men mora glavni tajnik nabaviti in razposlati na dru¬ štva tiskane glasovnice, ki morajo vsebovati pravilni izvirni predlog predlagatelja, o katerem se glasuje. V reševanju zadev zavarovalcih razredov, v katerih član sam ni zavarovan, nima pravice glasovanja; v vseh drugih zadevahh ima pa vse pravice glasovanja. (e) Splošno glasbvanje traja 45 dni, od dne ki ga določi glavni tajnik. Originalna glasovnica mora biti v glasilu priobčena najmanj dvakrat med glasovanjem in se je sme poslužiti vsak član. Glasove preštejejo pri vsakem društvu vsaj trije člani društvenega odbora, spolnijo rezultatno glasovnico in jo podpisano po pred¬ sedniku in tajniku društva, opremljeno z odtisom urad¬ nega pečata, odpošljejo glavnemu tajniku ne kasneje kot 5 dni po uradnem končanju glasovanja. Posamez¬ ne glasovnice članov hrani društvo v svojem arhivu do prihodnje konvencije, poslati pa jih mora v glavni urad na zahteva seje glavnega upravnega odseka ali glav¬ nega odbora. Vsi predlogi splošnega glasovanja so sprejeti, ako dobe predpisano število glasov po določbi čelna 8 (d) v ustavi. (f) VOLITEV IN ODPOKLIC GLAVNIH ODBOR¬ NIKOV. člani imajo pravico staviti predlog za odpoklic vsakega glavnega odbornika, ko imajo dokaze, da za¬ nemarja svoje uradne dolžnosti, škoduje interesom Zveze, krši pravila ali ustavo, ali se okorišča z Zvezino imovino, pod pogojem, da glavni odbor ni uvedel pre¬ iskave slučaja in določil kazen. Ako določena kazen po glavnem odboru ni zadovoljiva, smejo člani predlagati ostrejšo, ali milejšo, kazen. (g) Ako je izpraznjeno odborniško mesto za ka¬ terega ni namestnika, sme članstvo vsakega društva, na poziv in v določenem času po glavnem odboru, ali glavnem upravnem odseku, predlagati po enega kan¬ didata, ki ima potrebne zmožnosti za predlagano mesto in ni bil kedaj kaznovan radi kakega prestopka pravil, ali ustave. Ako je za predlagano mesto imenovan le en kan¬ didat, je smatran izvoljenim brez splošnega glasova¬ nja; ako sta dva ali več kandidatov, mora glavni taj¬ nik odrediti splošno glasovanje. Na glasovnico mora staviti imena kandidatov po abecednim redu in glav¬ ni odbor, ali gl. upravnik odsek, ima za določiti datum pričetka glasovanja in kedaj izvoljeni odbornik nasto¬ pi svoje mesto. Za slučaj, da pri glasovanju noben kandidat ne prejme polovične večine glasujočega članstva, se mora vršiti ponovno volitev med kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Pri enakosti glasov prve ali druge volitve odloča glavni odbor, ali gl. upravni odsek, z navadno večino potom tajnega glasovanja. • Predlaganje odpoklica, kazni in/ali volitev, sepma vršiti po določbi te točke, predpisih “splošnega glaso¬ vanja/’ Glavni odbor Točka 5. Glavni odbor SSPZ sestoji iz upravnega odseka, urednika-upravnika glasila, glavnega zdravni¬ ka, nadzornega odseka in porotnega odseka. Upravni odsek tvori šest članov; glavni predsednik, podpredsed¬ nik, tajnik .pomožni tajnik, blagajnik in direktor mla¬ dinskega oddelka ter angleško poslujočih društev. Upravni pododsek tvorijo: glavni tajnik, pomožni taj¬ nik, glavni blagajnik ter direktor mladinskih ter an¬ gleško poslujočih društev. Urednik-upravnik glasila in glavni zdravnik sta samostojna člana glavnega odbora. Nadzorni odsek tvorijo: predsednik, I. in II. nadzornik; porotni odsek tvorijo: predsednik, I. in II. porotnik. (a) Glavni odbor izvoli konvencija. V slučaju smr¬ ti, odstopa, odpoklica, ali odstavljenja kateregakoli glavnega odbornika, zavzame njegovo mesto na kon¬ venciji izvoljen namestnik, ali če ni namestnika oni, ki ga začasno, ali za stalno, izvoli gl. odbor, po do¬ ločbah teh pravil. (b) Glavni odbor je izvoljen od konvencije do kon¬ vencije; svojo službo nastopi 1. julija po redni konven¬ ciji, uradno zaprisego pa mora izreči takoj na kon¬ venciji. Glavni odborniki, izvoljeni na izredni konven¬ ciji, nastopijo svojo službo kakor določi izredna kon¬ vencija; glavni odborniki, izvoljeni s splošnim glaso¬ vanjem pa ob času, ki je določen v Inicijativi ali pred¬ logu, (c) Glavni odbor z vsemi odseki je med konvenci¬ jama najvišja upravna oblast Zveze, poleg splošnega glasovanja in njegovi zaključki so merodajni za vse člane, društva in posamezne glavne odbornike, ki jih morajo izpolnjevati kot določajo pravila. (d) Glavni odbor mora skrbeti, da izpolnjujejo vsi člani, društveni odborniki, in glavni odborniki, društva in posamezni odseki glavnega odboraj ustavo, pravila in zaključke glavnega odbora, splošnega glasovanja in konvencije. Kdor jih ne izpolnjuje, ali ako dela zoper koristi Zveze in če poneveri društveno ali Zvezino imo¬ vino, mora biti kaznovan po glavnem odboru v smislu pravil s suspenzijo, ukorom, odstavitvijo od urada, črtanjem ali Odvzetjem kakršnihkoli pravic, ki je kot član do njih upravičen. Društva sme kaznovati kot ce¬ loto, z vsemi tu navedenimi kaznimi in sme preklicati in odvzeti mu poslovnico. Tolmači pravila v slučaju nejasnosti. Rešuje in razsoja vse sporne zadeve, ki izvi¬ rajo iz članstva ali vodstva društev in odsekov glavne¬ ga odbora, kot najvišja oblast; nad njim je med kon¬ vencijama le splošno glasovanje. Sme nastaviti začasne pododbore in odseke ,ali zastopnike Zveze v katerikoli zadevi, ki ni v pravilih navedena in jih odpuščati ali razpuščati z navadno večino glasov. Sme sklepati po¬ godbe za sprejem v Zvezo večje skupine, kot so cen¬ tralizirane organizacije ali društva drugih organizacij in jih sprejeti pod izjemnimi pogoji. Z 2/3 večino sme skleniti, da se vloži tožba na civilnem sodišču zoper kogarkoli, ali česarkoli, v interesu Zveze. ■ (e) Noben član glavnega odbora ne sme biti isto¬ časno član ali uposlenec glavnega odbora druge brat¬ ske organizacije ali zastopnik živi jensko zavarovalnin- ske družbe, izvzemši glavnega zdravnika, In kot tak ne sme biti kandidat za gll odbor na konvenciji, ali na splošnem glasovainju. (f) Vsi člani glavnega odbora so odgovorni in ko¬ likor mogoče morajo sami opravljati dela, ki so jim predpisana in za katera so izvoljeni. (g) Noben član glavnega nadzornega ali porotnega odseka, ne sme biti začasno ali za stalno nastavljen kot uslužbenec glavnega urada, ali kot pomočnik katere¬ gakoli glavnega uradnika, (h) Glavni odbornik, ki je bil P°d obtožbo in sus¬ pendiran od urada, prejme vso- plačo za čas suspenzije če se dokaže, da je bil po nedolžnem suspendiran in obtožen, in zasede svoje mesto, ki ga je imel pred sus¬ penzijo. Ako pa je spoznan krivim in ga odstavi glavni nadzorni odsek, gl. porotni odsek, gh odbor ali članstvo s splošnim glasovanjem ali konvencija, prejme plačo le do dne, ko je bil suspendiran. Ako se dokaže, da je bil kak glavni odbornik obtožen po nedolžnem ali z na¬ menom, da se mu škoduje, lahko zahteva, da se toži- telja kaznuje po pravilih. (i) člani glavnega odbora se morajo vdeleževati sej svojega društva vsaj po enkrat vsake tri mesece, po možnosti tudi sej Federacije, ako se nahaja v njih okrožju. • I (j) Po preteku službene dobe. mora vsaki glavni odbornik izročiti svojemu nasledniku vso imovino, vrednostne listine, knjige, čeke, pečat, uradne listine in korespondenco, sploh vse Zvezino imetje, ki jo je imel v svoji posesti in oskrbi, proti prejemni pobotnici. Seja glavnega odbora Točka 6. Redpe seje glavnega odbora, ki se zovejo polletne seje, se vrše med 1. januarjem in 28. februar¬ jem ter med 1. julijem in 31. avgustom vsakega leta v kraju, kjer je sedež Zveze, in se jih morajo udeležiti vsi glavni odborniki. Vrše se pa, lahko tudi v vsakem kraju, ki je sedež kakega društva te Zveze, ako prejšnja seja gl. odbora ali upravnega odseka tako zaključi. Dan seje določi gl. tajnik. Izredna seja gl. odbora pa se lahko vrši vsak čas in pravico sklicati jo ima gl. pred¬ sednik ,ako tako zahtevajo trije člani upravnega odse¬ ka, ali predsednik nadzornega odseka, ali predsednik porotnega odseka, na soglasno zahtevo članov njih,, odseka, ali pa ce tako odredi redna seja gl. odbora z nadpolovično večino prisotnih članov na seji. Izredna seja gl. odbora se Ima vršiti le v svrho rešitve zadev, za kar je bila sklicana, kar mora biti zapopadeno v skli¬ cateljevem predlogu. (a) Seje gl. odbora so javne; v slučaju potrebe in iz tehtnih vzrokov ima gl. odbor pravico sejo proglasiti za tajno. (b) Ako je za rešiti posamezno nujno zadevo, ki rabi ravnanja glavnega odbora, imajo glavni odborniki pra¬ vico odreči se prisostovanju seje in zadevo rešiti potom medsebpjnega pismenega glasovanja. Predlog sme staviti gi upravni odsek in/ali pododsek in glavni tajnik ga more v celoti spisanega, v obliki glasovnice, predložiti članom gl. odbora v odglasovanje. Glasovnice morajo biti vrnene v določenem času, nakar gl. upravni odsek ,ali pododsek, prešteje glasove; ako je odglasovalo % članov za sprejem predloga, je sprejet in tvoriti mora del zapisnika seje. Ža veljav¬ nost glasovanja mora biti glasovnica svojeročno podpi¬ sana po glasujočem članu. \ (c) Kvorum na sejah glavnega odbora je dve tretji¬ ni vseh glavnih odbornikov. Predlogi so sprejeti z na¬ vadno večino glasov, razen za slučaje, ki zahtevajo višje število 'glasov, po določbah teh pravil. (d) Glavni odbornik, ki se ne udeleži seje, se mora na prihodnji seji opravičiti. Seja lahko njegovo opra- vičbo sprejme ali zavrže, če izostane kateri odbornik od treh zaporednih sej, in da je bila njegova upravičba vsakokrat zavrnjena, se ga kaznuje z odtegnjenjem plače ali z odstavo o'd urada. ČLEN V.. Pravice in dolžnosti glavnih odbornikov Točka 7. GLAVNI PREDSEDNIK vodi vse seje glavnega odbora .podpisuje zavarovalne certifikate, po- slovnice in sploh vse listine, ki zahtevajo njegov pod¬ pis. Sklicuje izredne seje, kadar to zahtevajo koristi Zveze. Skrbi za red in točno poslovanje ostalih glavnih odbornikov. Zastopa Zvezo in skrbi vedno in vsepovsod za njen napredek. Piše v uradno glasilo podučne član¬ ke v korist in napredek organizacije. Je dolžan dati pismeno poročilo o svojem poslovanju vsaki letni ali polletni seji glavnega odbora. (a) GLAVNI PODPREDSEDNIK nadomestuje predsednika na sejah, kadar je ta zadržan, da se ne more udeležiti seje glavnega odbora ali seje glavnega upravnega odseka. V slučaju izpraznjenega mesta glav¬ nega predsednika, prevzame njegove posle, in jih vodi do konca poslovne dobe, njegovo mesto pa prevzame na konvenciji izvoljen namestnik. Izdelovati mora načrte, kako pridobiti v organizacijo novo članstvo in isto ohraniti, ter te načrte predložiti letni ali polletni seji glavnega odbora. Delovati mora vselej in povsod za porast članstva v organizaciji, pisati članstvu koristno članke v glasilo; je predsednik atletičnega odseka. (b) GLAVNI TAJNIK vodi vse Zvezino poslovanje. Vodi poslovne knjige, natančen imenik članstva in skrbljuje društva s potrebščinami, katere določi kon- korespondenco med Zvezo in krajevnimi društvi. Pre- vencija ali glavni odbor in katere oskrbi Zveza. Izvrši vse, kar je v smislu pravil. Sklicuje redne in izredne seje glavnega odbora in glavnega upravnega odseka in pododseka po dbločilih pravil; nakazuje posmrtnino, odškodnino, odpravnino in druge izdatke v smislu pra¬ vil, sklepov sej glavnega odbora, splošnega glasovanja in konvencije. Sme pa zadržati vsako izplačitev, če ima vzroke za to in vpeljati preiskavo, ako se mu uvidi po¬ trebno. Izpolni, podpiše in razpošlje zavarovalne certi¬ fikate članov, poslovnice (charter) za društva in vse druge uradne listine. Hrani Zvezin pečat, katerega rabi na listinah, ki ga neobhodno potrebujejo; Sestavlja let¬ ne račune, kakor tudi one na države. V uradnem glasilu objavlja račune, rezultate splošnih glasovanj, vse sklepe sej glavnega odbora in glavnega upravnega odseka in pododseka ter vse zadeve tikajoče se splošnega glaso¬ vanja. Vsakega pol leta da pregledati poslovne knjige in drugo imovino Zveze glavnemu nadzornemu odseku in je obvezan izročiti knjige, nakaznice, potrdila in drugo, karkoli zahteva nadzorni odsek. Sklicuje redne in izredne konvencije v smislu pravil in drugih določb • glavnega odbora in splošnega glasovanja. Hrani v ar¬ hivu izvirne zapisnike rednih in izrednih konvencij in sej glavnega odbora, glavnega upravnega odseka in pododsekov. Paziti mora, da izpolnjujejo V si odborniki krajevnih društev kakor tudi posamezni člani in glavni odborniki dolžnosti v smislu pravil in sklepov glavnega odbora, splošnega glasovanja in konvencije. Sme zahte¬ vati od društva, da odstavi nesposobnega ali nedelav¬ nega uradnika in izvoli drugega, če opazi, da se sklepi glavnega odbora, splošnega glasovanja in konvencije, pravil in ustave ne izpolnujejo, mora o tem porččati na prvi seji glavnega upravnega odseka ali glavnega od¬ bora, da postopa s kršitelji v smislu pravil. Zahtevati sme vsa pojasnila od društvenih odbornikov in članov, ki so potrebna za točno poslovanje Zveze. Imenuje uslužbence v glavnem uradu, katere potrdi seja. Je odgovoren za delo uslužbencev v njegovem uradu in ti so naobratno odgovorni njemu. Naznaniti mora tri mesece prej glavnemu odboru, ako želi kako izpremem- bo v poslovanju ali če namerava odstopiti. Je uradni zapisnikar sej glavnega odbora, upravnega odseka in pododseka in kot tak odgovoren za pravilno sestavo za¬ pisnika, pisanega po drugi osebi. (c) POMOŽNI GLAVNI TAJNIK urejuje mesečna poročila članskega oddelka; deli dohodke društev po skladih in razredih (računih) skladov, kot določajo pra¬ vila in sistem knjigovodstva. V uradnem glasilu ob¬ javlja spremembe članov, kot: novo-pristople, črtane, ponovno sprejete, prestople, umrle, kot tudi spremembe članskih zavarovalnin. Priobčuje v glasilu dohodke in izdatke društev, ter sporoča upravi glasila spremembe v zvezi s prejemanjem glasila, ako so mu bile javlje¬ ne. V slučaju nerednosti plačevanja društvenega ases¬ menta, mora o tem obvestiti društvenega tajnika in predsednika in ako ni od teh odziva, predloži zadevo prvi seji gl. upravnega odseka, pododseka, ali gl. od¬ bora, v nadaljno ravnanje. Nadomešča glavnega tajnika v daljši odsotnosti, v slučaju odstopa, odpoklica, ali smrti, pa zavzame nje¬ govo mesto, njega pa nasledi direktor mladinskih in angleško .poslujočih društev. Izvršuje druga dela, ki jih določi glavni tajnik v sporazumu seje glavnega uprav¬ nega odseka, ali glavnega odbor. (d) GLAVNI BLAGAJNIK prejem ves denar za Zvezo in ga nalaga kot predpisujejo pravila. Vsak me¬ sec mora priobčiti v uradnem glasilu Zveze vse dohod¬ ke. Izplačuje od glavnega tajnika nakazano podporo in druge račune, plačljive v smislu pravil, s čeki, katere nato pošlje kamor spadajo. Vodi pregledno blagaj¬ niško knjigo o dohodkih in izdatkih; obvešča glavnega tajnika točno o vseh prejemkih. Zaključuje me¬ sečne račune in poda na' zahtevo izkaz o stanju blagajne glavnemu tajniku in predsedniku nadzor¬ nega odseka. Hrani vse nakaznice ali podatke iz¬ plačil, katere ,da vsakega pol leta zaeno z drugimi knjigami pregledati glavnemu nadzornemu odseku pri rednih, ali izrednih, revizijah. Voditi mora točen sez¬ nam vrnjenih čekov in slednje hraniti kot dokaz iz¬ plačil. Vodi seznam vse naložene imovine Zveze na. banke, hipoteke, bonde in druge vrednostne listine. Skrbi, da je vse v pravih varnostnih shrambah, kakor tudi, da so obresti točno plačane. Upravlja vsa Zvezina posestva ter skrbi da so v dobrem stanju. Pazi, da je najemnina točno plačevana, davki in drugo pa točno odplačano. V sporazumu glav¬ nega tajnika sme odrediti popravila ali izboljšanja, ki ne stanejo nad $50.00, za večja popravila pa odloča seja glavnega upravnega pododseka, odseka ali glavnega odbora-. Vse nerednosti v zvezi z imovino Zveze mora poročati na vsaki seji glavnega odbora ali glavnega upravnega odseka, ali pododseka. Glavni blagajnik je obenem tajnik bolniškega oddel¬ ka in kot tak nakazuje bolniško podporo tedensko v smislu pravil, ter objdvlja isto v uradnem glasilu. Investicijskemu odseku poroča o svoti na bančnem čekovnem računu in prejema vse vrednostne listine, katere ima vložiti v varnostne shrambe v teku 24 ur. (e) RAVNATELJ MLADINSKEGA ODDELKA IN ANGLEŠKO POSLUJOČIH DRUŠTEV je glavni upra¬ vitelj vseh Vrtcev. Njegova dolžnost je, dajati upravi¬ teljem Vrtcev potrebne svete in navodila kako uspešno voditi njih službo, vspodbujati jih v kampanji za novo članstvo, za obdrževanje sej, zabav, slavnosti, kot tudi za sodelovanje v športnih in drugih zdravju koristnih priredbah. Piše in priobčuje podučne članke o potrebi vzajemnega dela; vodi seznam članov, ki prejemajo glasilo in o spremembah obvešča upravo glasila. Vrejuje mesečna poročila mladinskega oddelka (Vrtcev); deli asesment po skladih in priobčuje v glasilu mesečne ra¬ čune o dohodkov in stroških Vrtcev. Pismeno obvešča upravitelje Vrtcev, kateri člani so dosegli predpisa¬ no starost, ko morajo prestopiti v članski oddelek. Ima v oskrbi Zvezine premikajoče slike in vse predmete s tem v zvezi. Razpošilja na društva in Vrtce potrebščine, o čemur vodi točen seznam. Njegova naloga je, delati za povzdigo angleško poslujočih društev v članstvu in delavnosti in voditi dopisovanje z njimi, po navodilu glavnega tajnika. Je tajnik narodnega atletičnega od¬ bora in kot tak vodi knjigovodstvo o dohodkih in stro¬ ških v zvezi s atletiko, ter predložuje glavnemu taj¬ niku in gl. blagajniku v splačitev odobrene račune. V N o- di zapisnik sej narodnega atletičnega odbora in konfe¬ renc mladine, ter o vsem podaja poročila seji glavnega odbora, ali glavnega upravnega odseka in če zahteva¬ no, tudi glavnemu nadzornemu odseku. Opravlja tudi taka nadaljna dela, ki mu jih odkaže gl. tajnik. Je na¬ mestnik glavnega pomožnega tajnika, katerega nasledi v uradu če je odpoklican, odstopi, ali umre, ali če pre¬ vzame urad glavnega tajnika. (f) UREDNIK-UPRAVNIK vodi vse posle v zvezi z izdajanjem uradnega glasila. Kot urednik piše članke za glasilo, zbira gradivo in presoja prispevke ki pride¬ jo za objavo v glasilu izven uredništva. Skrbeti mora, da glasilo točno izhaja po predpisu v določeni obliki, s čtivom, posvečenemu znanstvu, zabavi, vzgoji in na¬ predku organizacije. Kot upravnik glasila vodi vse upravniške posle v zvezi z glasilom. Voditi mora poslov¬ ne knjige o dohodkih in izdatkih, urejevati naslovnik članov, korespondirati s člani, društvenimi in glavnimi uradniki in odborniki v kolikor potrebno; nabirati oglase in v splošnem vse, kar mu predpisujejo pravila in določbe glavnega odbora ali druge Zvezine oblasti. Mora odkloniti vsaki dopis brez podpisa; dopise pisane v škodo organizacije, ali ki bi utegnili delati zdražbo ali razkolj med društvi ali člani te Zveze predloži seji glavnega upravnega odsekal, pododseka ali glavnega odbora v presojo, če se ga priobči ali ne. Nad sklepom seje glavnega odbora ni priziva. Urednik-upravnik je za svoje delo odgovoren konvenciji in članstvu. V pisa¬ vi se mora držati smernic, zapopadenih v načelni izja¬ vi in drugih določbah teh pravil. Biti mora vešč sloven¬ skega in angleškega jezika v govoru in pisavi ter mora biti pred izvolitvijo ali nastavitvijo član Zveze najmanj tri leta. V slučaju odstavitve, odstopa ali smrti, glavni odbor imenuje začasnega urednika in razpiše volitev stalnega, ako je delj kot eno leto do konvencije od časa imenovanja. (g) GLAVNI ZDRAVNIK pregleduje prošnje pro¬ silcev in članov za dodatno zavarovalnino, zdravniška izpričevala za odpravnino, odškodnino in operacijsko podporo. Za odklonjene prosilce mora navesti vzrok odklonitve, katere se pa prosilcem ne navaja, na izpri¬ čevala za odpravnino, odškodnino in operacijsko pod¬ poro pa izjavo, če priporoča izplačitev, ali ne. Dajati mora vsa pojasnila v slučajih bolezni in pregledati bol¬ niške nakaznice sumljivih bolnikov, katere mu pošlje glavni tajnik, ali tajnik bolniškega oddelka, v pregled. Od časa do časa naj priobči v glasilu kak članek vse¬ bujoč koristne zdravstvene nasvete. Mora spisati na¬ svete za izboljšavo obstoječih pravil, kolikor se tiče njegovega področja, in poslati glavnemu tajniku, ne kasneje kot štiri mesece pred konvencijo. Glavni zdrav¬ nik je avtoriteta sama za sebe in njegovi zaključki gle¬ de zadev, ki se tičejo njegovega področja so končni in neovrgljivi, razen če jih ovrže seja glavnega odbora z nadpolovično večino glasov. Za svoje delo je odgovo¬ ren glavnemu odboru in konvenciji. Biti mora član Zveze. V slučaju odstopa, odpoklica, ali smrti izvoli na¬ mestnika za nedokončani termin, glavni odbor; za¬ časno, do izvolitve, pa sme- enega nastaviti glavni upravni odsek ali pododsek. Odseki in pododsek! Točka 8. GLAVNI UPRAVNIK ODSEK glavnega odbora izvršuje gospodarski del Zvezine uprave in je njen zastopnik v notranjih in zunanjih zadevah. (a) Upravni odsek obdržuje redno sejo meseca aprila in oktobra, vsakega leta. Skliče jo glavni tajnik. Vrši se lahko v vsakem kraju, ki je sedež kakega dru¬ štva. Kraj prihodnje seje sme določiti seja glavnega od¬ bora, ali glavnega upravnega odseka, ali pododseka. Ako ni določbe, se vrši v Chicagu, Illinois. (b) Upravni odsek rešuje na svojih sejah vse za¬ deve, razven onih, ki morajo iti v smislu pravil na višjo instanco, — na sejo gl. odbora, konvencijo, splošno glasovanje ,ali ki ne spadajo v področje drugega od¬ seka, ali gl. zdravnika. Skrbi, da je v organizaciji vzor¬ no gospodarstvo in poslovanje. (c) Ako člani, društveni odborniki, ali društva, ne izpolnjujejo sklepov glavnega odbora, splošnega gla¬ sovanja in konvencije, jih sme kaznovati, po uvedeni vestni preiskavi. Razsoja sporne slučaje bolniške,i in drugih podpor. Določa kazni za bolnike, ki so,, ali hočejo izrabljevati Zvezine sklade. Odloča v smrtnin- skih zadevah in določa dediče. Ima pravico uvesti pre¬ iskave in imenovati zastopnike za rešitev gotovih za¬ dev. Sme preklicati zavarovalne certifikate oseb, ki so s pristopili v Zvezo pod napačno starostjo, ali pod na¬ pačnimi podatki o svojem ali družinskem zdravstve¬ nem stanju. Dalje sme z 2/3 večino glasov, po nasvetu odvetnika .uvesti tožbe na civilnemm sodišču za dosego Zvezinih pravic in koristi. Razpisati sme izredni ases¬ ment v sklade, ali račune (razrede) skladov, ki so v primanjklaju, ali opuščati plačitev asesmenta za dolo¬ čen čas. Nastavljati sme in opuščati izredne pomoči v glavni urad, na priporočilo gl. tajnika, ter določati jim plače. Odločati sme o zavarovalnini novih članov, iz mladinskega oddelka prestoplih in onih, ki žele ponov¬ no pristopiti, ali zvišati zavarovalnino. Odstavljati društvene uradnike, ki ne vrše svoje dolžnosti, a!li če kršijo pravila in sklepe gl. odbora. Staviti pod obtožbo vsakega glavnega odbornika. Prodajati ali drugače raz¬ polagati z Zvezinimi posestvi; kupovati, zamenjavati ali prodajati vrednostne listine za Zvezo; delati dogovore in izravnave kakoršnih koli tirjatev iz podpornih skla¬ dov Zveze in druge, ki se mu vidijo upravičene. Dolo¬ čati listine in delati predpise za iste, ki'se jih rabi v po¬ slovanju med člani in društvi in/ali med glavnim od¬ borom, ki morajo biti sestavljene v smislu in na podlagi pravil, ter se smatrajo za “uradne listine.” Sme dolo¬ čati predpise provizij in določb za certifikate članov. Sme nastaviti začasno ,ali za stalno, odvetnika, aktuar¬ ja, ali kakega drugega strokovnega izvedenca in se po¬ goditi za plačo. (d) Upravni odsek upravlja mladinski oddelek in z dovoljenjem glavnega odbora sme določiti provizije, določbe in regulacije za članske certifikate in spreme¬ niti, dodati ali črtati točke pravil mladinskega oddel¬ ka, ter določiti prispevke, smrtninske podpore, kredite in vrednosti certifikatov, v soglasju z zakoni držav, v katerih ta Zveza posluje. (e) Kvorum seje tvori % članov gl. upravnega od¬ seka. Ako se.član gl. upravnega odseka ne vdeleži treh zapovrstnih rednih sej, ga ima seja obtožiti in glavni odbor kaznovati, po določbi točke 6 (d) teh pravil, kot če bi izostal od sej glavnega odbora. Točka 9. GLAVNI UPRAVNI PODODSEK sestoji iz glavnega tajnika, pomožnega tajnika, glavnega bla¬ gajnika in direktorja mladinskih in angleško poslujo¬ čih društev in obdržuje svoje seje vsaki mesec v glav¬ nem uradu Zveze, razen v mesecih, ko se vrše seje glav¬ nega odbora ali glavnega upravnega odseka. Sej se smejo vdeležiti tudi drugi člani gl. upravnega odseka, v kolikor potrebno. Na svojih sejah rešuje prejete proš¬ nje za izredno pomoč. Dela sklepe v zadevah v zvezi s plačevanjem raznih podpor in odškodnin članom ali posmrtnine njihovim koristnikom in je v svojem za¬ sedanju svetovalec posameznim glavnim uradnikom v izvrševanju njih uradnih dolžnosti. Ima pravico in¬ vestirati Zvezino gotovino v smislu pravil in navodilu glavnega odbora, ali upravnega odseka, in odrediti prodajo Zvezine premične in nepremične lastnine. Je svetovalec oskrbniku Zvezinih posestev s pravico odre¬ jati popravila in drugo, da ostanejo v dobrem stanju. Sme odrediti nakup oprave za Zvezin urad. Sme obdr- ževati Izredne seje in sklicevati izredne seje upravnega odseka, ali glavnega odbora, če potreba to nujno zahte¬ va. V splošnem ima vse iste pravice kot jih ima gl. upravni odsek, izvzemši v zadevah, ki so že bile rešene po podseku in spadajo na višjo instanco. Kvorum na sejah pododseka tvorijo najmanj trije člani glavnega upravnega odseka. Vse zaključke pododseka ima pra¬ vico ponovno vzeti v pretres seja glavnega odbora, ako vidi potrebo in v korist organizacije, iste razveljaviti ali modificirati. Sejo upravnega pododseka sklicuje glavni tajnik in, ako ni navzoč glavni predsednik ali podpredsednik, jo otvarja tajnik, nakar iz svoje srede izvoli začasnega predsednika. Voditi mora točen zapisnik sej in zaključ¬ ke objaviti v glasilu, Sme najeti in plačati zapisnikarja za seje gl. odbora, upravnega odseka, ali pododseka. Točka 10. NADZORNI ODSEK mora paziti, da vršijo glavni odborniki Zveze točno vse dolžnosti v smislu ustave in pravil. Vsakega pol leta, ali kadarkoli se mu vidi potrebnq, mora pregledati vse poslovne knjige, račune, vrednostne listine in se prepričati o obstoju vse imovine Zveze in ,ako je vse najdeno v re¬ du, napraviti račune, jih podpisati in predložiti pisme¬ no poročilo seji glavnega upravnega odseka ali gl. od¬ bora, katero se priobči v zapisniku seje. Celoletne ra¬ čune potrdi s prisego pred javnim notarjem. Gl. tajnik in blagajnik in vsaki drugi član gl. odbora mora dati nadzornemu odseku vsa potrebna pojasnila, katera zahteva. Predsednik nadzornega odseka hrani poroštvo gl. blagajnika, ako je samostojno izdano. Ako je kate¬ ri izmed članov glavnega nadzornega odseka zadržan, da se ne more udeležiti revizije, mora obvestiti glavnega tajnika in ta odredi, da ga nadomesti predsednik gl. porotnega odseka, ali ako ta ne more, prvi ali drugi porotnik, po redu. Ako nadzorni odsek opazi kako ne- rednost ali kaj sumljivega pri poslovanju kateregakoli glavnih odbornikov in ako ima dokaze, mora takoj ob¬ vestiti glavnega predsednika in druge glavne odbornike, nakar se mora vršiti izredna seja gl. odbora, ki zadevo preišče, dotičnika zasliši in kaznuje po določbi pravil. V slučaju, da nadzorni odbor ne more priti do pra¬ vega zaključka pri pregledovanpju knjig glavnih odbor¬ nikov ,ali če kateri glavnih odbornikov ni zadovoljen z obtožbo gl: nadzornega odsega in se čuti nedolžnega, sme ena ali druga stranka zahtevati uposljitev račun¬ skih izvedencev, da pregledajo knjige in podajo svojo izjavo. Stroške, ki nastanejo v tem slučaju, plača Zveza. Nadzorni odsek mora voditi natančne zapiske o pro¬ metu in finančnem stanju Zveze in jih predložiti kon¬ venciji. Ako kateri glavni nadzornikov ne vrši svojih dolžnosti, ima glavni odbor pravico istega obtožiti, za¬ slišati, kaznovati ali odstaviti od urada. V slučaju smrti, odstopa ali odstavljenja predsed¬ nika nadzornega odseka, prevzame prvi nadzornik nje¬ govo. mesto in vrši dolžnosti istega do konca poslovne dobe. Izpraznjeno mesto I. nadzornika zavzame II. nadzornik in mesto II. nadzornika zavzame na kon¬ venciji izvoljen namestnik. Točka 11. GLAVNI POROTNI ODSEK rešuje kot drugo razsodišče prizive proti razsodbam društvenih porotnih odborov, ako so mu bile pravočasno predlože¬ ne. Dalje, vse zadeve, ki mu jih predloži v razsodbo gl. upravni odsek, na primer: obtožbe proti kakemu članu, ki je kršil pravila in na zahtevo glavnega upravnega odseka društvo ali društvena porota ni podvzela nika- ke akcije, ali če se mu vidi, da ni izdal pravične razsod¬ be. Zahtevati sme zapisnik porotne razprave društve¬ nega porotnega odbora in druge podatke, ako se mu vidijo potrebni. Porotni odsek mora rešiti vse njemu predložene zadeve v najkrajšem času in svojo razsodbo sporočiti prizadetim strankam pismeno in ob enem jo objaviti v uradnem glasilu, če katera prizadeta stranka —tožitelj ali obtoženec—ni zadovoljna iz kakega teht¬ nega vzroka s kakim članom porotnega odseka, sme zahtevati, da glavni upravni odsek določi za dotično za¬ devo drugega porotnika izmed članov Zveze, katere¬ mu cela zadeva ni nič znana. Predsednik porotnega odseka prejema vse pritožbe in prizive, ter vodi kores¬ pondenco, za odsek. Zahtevati sme potrebna pismena pojasnila od tožitelja in obtoženca ter prič, da more odsek izreči nepristransko razsodbo. Ako predsednik po¬ rotnega odseka ne dobi v tridesetih dneh po zahtevi potrebnih pojasnil, in če prizadeta stranka ne navede v opravičbo tehtnih razlogov, kar pa mora biti potr¬ jeno od društvenega odbora, sme izročiti zadevo osta¬ lim članom porotnega odseka v razsodbo, če je predsed¬ nik porotnega odseka zadržan iz kateregakoli vzroka, da ne more vršiti svojih dolžnosti, ga nadomešča prvi porotnik. V slučaju smrti, odstopa ali odstavljenja predsednika porotnega odseka, prevzame prvi porotnik njegovo mesto in vrši dolžnosti istega do konca poslov¬ ne dobe. Izpraznjeno mesto I. porotnika zavzame II. porotnik in mesto II. porotnika zavzame na konvenciji izvoljen namestnik. Imovina Točka 12. VLOGE. Vse dohodke Zveze se nalaga v tekoči čekovni račun in kadar ta račun dosega svoto treh mesečnih asesmentov članov, ali prej, se mora del take svote investirati v soglasju zakonov države Illinois, za bratske podporne organizacije, pri čemur se mora’ vpoštevati sledeče omejitve: (a) Kupovati se ne sme vrednostnih listin okrajev za namakanje zemlje zgolj poljedelskih okrožij. (Irri- gation bonds.) (b) Kupovati se ne sme delnic kakoršnekoli vrste, izvzemši stavbinskih-hranilnih zavodov, ali drugih, z vladnim jamstvom glavnice. (c) Posojevati se ne sme na posestva v mestih s manj kot 40,000 prebivalci, ali v okolici do 3 milj takih mest in ne več kot $10,000.00 na eno posestvo. (d) Kupiti se ne sme za več kot $20,000.00 vrednost¬ nih listin ene in iste izdaje vrednostnih listin. (e) Kupiti se ne sme vrednostnih listin političnih oddelkov ene države, ako niso direktna obligacija vsaj 10,000 prebivalcev, izvzemši šolskih okrajev, ki smejo biti obligacija 5,000 prebivalcev. (f) Glavni odbornik ne sme prejeti nlkakega poso¬ jila od te Zveze, izvzemši na članski certifikat. (g) Vloge na bankah, (čekovni račun je izvzet), in drugih denarnih zavodih, ne smejo presegati svote, ki je krita z zavarovalnino vladnega zavarovanja. (h) Posojila na hipoteke in članske certifikate se morajo obrestovati po ne manj kot 5%. (e) Investicije, napravljene, zamenjane, prodane, kot tudi hranilne vloge na banke in druge denarne za¬ vode, morajo biti vknjižene v zapisnik, ki je objavljen v glasilu. Točka 13. DVIG. Za dvig vlog čekovnega računa do $5,000.00 zadostuje podpis glavnega tajnika in glav- (Dalje na 4. str.) STOAN I. “NAPREDEK” PRAVILA (.Nadaljevanje s 3. str.) nega blagajnika, nad $3,000.00 pa mora denarno na¬ kaznico (ček) podpisati tudi glavni predsednik. Točka 14. HRAMBA. Vsa imovina mora biti vlože¬ na in investirana na ime: SLOVENE PROGRESSIVE BENEPIT SOCIETY. Vrednostne listine, kot: bondi, delnice, hipoteke in drugo, mora biti hranjeno v var¬ nostnih shrambah denarnih zavodov, do katerih imajo dostop glavni predsednik, tajnik in blagajnik skupno in/ali njihov namestnik, ki ga določi glavni odbor izmed članov upravnega odseka. Izvzete so le take listine, ki se jili rabi v poslovanju bodočih šestih mesecev, katere hrani ,in je za nje odgovoren, glavni blagajnik. Točka 15. STROŠKI INVESTICIJ IMOVINE. Od dohodkov investicij se stavi v upravni sklad, za kritje stroškov z istimi, svoto, ki ne sme presegati četrtino enega odstotka (%%) skupne knjižne imovine. Varščine Točka 16. Sledeči člani glavnega odbora morajo biti pod varščino, (Surety bond), izdano v korist in na ime SLOVENE PROGRESSIVE BENEPIT SOCIETV, 1)0 zanesljivi poroštveni družbi ali tvrdki: Glavni pred¬ sednik $1,000.00: glavni tajnik $5,000.00; glavni blagaj¬ nik $30,000.00; glavni podtajnik $1,000.00: direktor mla¬ dinskih in angleško poslujočih društev $1,000.00; ured- uik-upravhik glasila $1,000.00. Za ostale člane glavnega odbora sme po potrebi določiti varščine glavni odbor. Stroške varščin plača Zveza. Vse varščine se hrani ,v varnostni sharmbi, do katere imajo dostop trije glavni odborniki skupno. (a) Pod varščino morajo biti tudi društveni tajniki; svoto in vrsto varščine določi gl. odbor, ali glavni uprav¬ ni odsek, ako je v to pooblaščen od gl. odbora. Stroške varščin plača Zveza'. Plače, vožnji stroški, dnevnice in odškodnine Točka 17, Glavni odborniki so upravičeni do plač, določenih po konvencij, ali po članstvu potom splošnega glasovanja. Poleg plače so glavni odborniki z mesečno plačo po $100 ali več, upravičeni do vožnjih stroškov po ne več kot 5c na miljo in do odškodnine, do svote $-, za dnevne troske, kakor določi glavni upravni od¬ sek, izvzemši, da odškodnino za troske za časa konven¬ cije določi konvencija sama. Do teh odškodnin so ti odborniki upravičeni le, ako opravljajo službo ali posel za Zvezo izven svojega bivališča, več kot en delav¬ ni dan in pod pogojem, da se za časa vožnje ne plača dnevnih stroškov. Za opravila storjena v okrožju njih bivališča, se povrne le stroške vožnje. Točka 18. Vsi glavni odborniki, ki ne pridejo v poštev pod točko 17 in vsi člani, ki opravljajo svojo službo ali posel na podlagi pravil, ali po odredbi glav¬ nega odbora, glavnega upravnega odseka ali pododseka, so upravičeni do povrnitve vožnjih stroškov in do dnev¬ nic po $8.00 na dan. izvzemši delegati redne konvencije, ki so upravičeni le povrnitve vožnjih stroškov, ne dnev¬ nic. Točka 19 Poleg vožnjih stroškov, dnevnic, ali od¬ škodnin, je upravičen vsaki gl. odbornik, ali član, do povrnitve stroškov v zvezi s opravljanjem službe za Zvezo, iz upravnega sklada, kot: za poštnino, telefon, brzojave, ekspres, nakup potrebščin in drugo. Izvzeti so stroški v zvezi s društvenimi uradi, katere plačajo dru¬ štva sama. Glasilo Točka 20. Zveza izdaja svoje uradno glasilo, ki izhaja redno po enkrat na teden, v kraju, kjer je sedež Zveze, pod imenom Napredek. Poleg rednega glasila sme izdajati še druge publikacije v propagandne svrhe in tolmačenje svojih idej, Uradno glasilo mora- biti urejevano v smislu prvega odstavka, načelne izjave v ustavi in po načelih in principih razredno zavednega in strokovno organi¬ ziranega delavstva^ Mora biti branitelj in bojevnik idej bratskega zavarovanja.. Mora prinašati informativno in poučno gradivo v besedi, in sliki in mogoče tekoče sve¬ tovne, domače in. društvene novice. Predvsem mora uradno glasilo služiti za objavo uradnih računov, za¬ pisnike sej glavnega odbora, odsekov in pododsekov. Poročila glavnih odbornikov: sklepe in resolucije glav¬ nega odbora, njega odsekov in društev. Uradne objave in naznanila društev. Sezname izplačil te Zveze za posmrtnine, bolniško podporo, operacije in odškodnine; izredno in starostno podporo, posojila in sploh vse, kar ima biti objavljeno v glasilu po določbi pravil ali skle¬ pov glavnega odbora. Naslovnik uradnikov društev in Vrtcev mora biti objavljen vsaj dvakrat na leto, v ka¬ terega spadajo: Ime.in naslov predsednika, tajnika in blagajnika; čas in kraj seje, in pri Vrtcih še ime in naslov upravitelja. (c) Glasilo priobčuje tudi dopise in članke članov, ki stvarno razpravljajo probleme Zveze in društev; do¬ stojno kritizirajo sklepe ali postopanje društvenih ali Zvezinlh uradnikov, ali ki poročajo doinp.ee novice, de¬ lovanja in priredbe društev in slične zadeve, v kolikor dopušča prostor. Vsak dopis ali članek mora biti podpi¬ san po dopisniku in z označbo številke društva h ka¬ teremu spada. Ne sme pa. priobčati člailkov osebne vsebine z očitki dejanj iz privatnega življenja sočlana, ali če se obtožuje posamezne člane, društvene ali. glav¬ ne odbornike, prestopkov pravil. Take zadčve morajo biti rešene po instancah Zvezinih razsodišč in le te smejo objaviti v glasilu uradne zaključke takih zadev. (d) Glasilo sme sprejemati in priobčati oglase trgo¬ vin in tvrdk, ki ne oglašajo predmetov, ki bi utegnile biti v škodo članstva. Dalje oglase priredb dru¬ štev, naznanila smrti in zahvale in mogoče druge stvari, katere odobri seja glavnega odbora ali upravnega od¬ seka. Za vse lake objave se računa pristojbina po lest¬ vici, ki jo odobri glavni odbor ali upravni odsek ali upravni pododsek v slučaju nujnosti. (e) Druge Zvezine publikacije ne smejo sprejemati oglasov ter se jih izdaja le za gotov namen, ki ga glavni odbor določi. (f) Prejemati glasilo, je upravičen vsaki član. Glav¬ ni odbor pa sme omejiti pošiljanje glasila družinam ki štejejo več članov in žive skupaj na enem naslovu. Dru¬ ge publikacije se razpošilja po določbi glavnega odbora ali seje glavnega upravnega odseka. Ig) Vsi dohodki in izdatki v zveži z izdajanjem gla¬ sila in drugih publikacij se stekajo in iztekajo v in iz upravnega sklada in glavni tajnik mora o njih voditi pregledne račune. Skladi , Točka 21. Ta. Zveza vzdržuje štiri sklade, ki so: Smrtninski, bolniški-odškodninski, dobrodelni in uprav¬ ni. Vsak član sme biti zavarovan v vseh skladih, ali samo v posameznih po dolebah teh pravil. Skladi se vzdržujejo s prispevki članov, z dohodki investicij in mogočimi drugimi prejemki. Ako je en sklad deljen v dva ali več razredov, mora glavni tajnik voditi o vsakem pregledne račune dohod¬ kov in izdatkov, za pregled in oceno imovine dotičnega razreda. ' Vsaki, sklad, ali razred sklada,, ima svoje obveznosti izplačil, kot tu naprej določeno. (a) Smrtninski sklad. Legalna rezerva članskega smrtninskega sklada mora biti dosledno ločena od vseh drugih skladov in se je ne sme rabiti za drugo kot za izplačevanje posmrtnin in drugih obveznosti Zveze, na¬ stalih skozi zavarovalne certifikate, in pa za delitev preostanka. Legalna rezerva članskega smrtninskega sklada se mora vedno vzdržati v sorazmerju s svoto, ki ni manjša od one, ki jo zahteva rezerva smrtninske lestvice, obrestna mera in pa pogoji zavarovalnih cer¬ tifikatov. Zahtevana rezerva se ima nabirati na pod¬ lagi takozvanega Illinois Standard načrta. Vse obresti. dobljene skozi investicijo premoženj smrtninskega sklada, se mora staviti v ta sklad, po odbitku mogočih stroškov z investicijo. Ako radi previsoke umrljivosti ali skozi druge nepričakovane slučaje svota zakonite re¬ zerve, članskega smrtninskega sklada pade pod svoto, kot jo določa ta točka, sme glavni odbor razpisati iz¬ redni prispevek za dosego polne švote, predpisane smrt¬ ninske rezerve. Tak izredni prispevek mora biti plačan na način in po tistih članih, kot določi glavni odbor. Kadar se v smrtninskem skladu nabere svota, ki pre¬ sega svoto določeno V ti točki, sme glavni odbor odre¬ diti, da se celotni preostanek, ali del istega, porabi za preklnjenje plačevanja asesmenta, ali za povrnitev go¬ tovine članstvu v znesku in po načinu, ki ga določi glavni odbor. Vse prispevke, vplačane v prvem certi¬ fikatnem letu (izvzemši tak del svote kot spodaj ozna¬ čeno) za certifikate članov, in tak del Vseh plačanih prispevkov po članih za nadaljna leta po prvem cer¬ tifikatnem letu, ki presega njih čisto tabularno vred¬ nost, se stavi v upravni sklad te Zveze s pogojem, da sc izplačano zavarovalnino umrlih v dobi prvega certifi¬ katnega leta, prenese iz upravnega v smrtninski sklad. Tak del čistih tabularnih prispevkov prvega certifikat¬ nega leta, ki preostane od prvoletnih pogojnih prispev¬ kov, kot je potrebno za tak certifikat, in tabularne čiste prispevke za vsa nadaljna ponavljalna leta, ki se pričilo z drugim certifikatnim letom, plačanih po članih, se pa stavi V člaiiški rezervni smrtninski sklad, (b) Bolniški-odškodninski sklad sestoji iz di(eh raz¬ redov iz katerih se izplačuje: < 1) Iz bolniškega podpora za bolezen in poškodbe, in odpravnino za izstop iz tega razreda neozdrav¬ ljivo bolnim ali zastafno poškodovanim članom, po določbi pravil ža take slučaje. (2) Iz odškodninskega vse slučaje operacij in od¬ škodnin za izgubljene, ali ohromele ude, ki so izplačlji¬ vi na podlagi teh pravil. (c) Dobrodelni sklad sestoji iz dveh razredov iz katerih se izplačuje: G) Iz razreda starostne podpore se podpira člane, ko dosežejo 65 let starosti, po določbi pravil za take slučaje. (2) Iz razreda izredne podpore, se deli podporo čla¬ nom in nečlanom, narodnim ustanovam, sploh vsako¬ vrstno podporo, ki je ne krijejo drugi skladi. Podpi¬ rati se sme vse, kar služi koristim te Zveze, njenemu članstvu in narodu v obče in namenu, ki ga predvideva točka IV ustave te Zveze. Predvsem se ima podpirati športno aktivnost med društvi in Vrtci te Zveze, zakar se sme izdati znesek, ki enači prispevkom enega centa (le) od člana. (d) Iz upravnega sklada se izplačuje vse stroške v zvezi z upravo Zveze, kot: plače gl, uradnikov in uslužbencev, ter raznih izvedencev. Vožnje stroše, dnevnice in druge odškodnine. Zdravniške preiskave in nagrade za pridobivanje novega članstva. Stroške vzdr¬ ževanja gl. urada .izdajanja glasila in tiskovin. Ogla¬ šanja Zveze, za razne publikacije in vse drugo, kar služi koristim Zveze in ni'plačljivo iz drugih skladov. Članstvu. Joeka 22, SPOSOBNOSTI, Všaka značajna oseba, moškega ali ženskega spola, belega plemena, bivajoča v Združenih državah, v starosti od 16 do 50 leta, ki more zadostiti predpisom.teh pravil, ustavi in zakonom dr¬ žave Illinois, sme postati član Slovenske Svobodomisel¬ ne Podporne Zveze. Točka 23. PRESTOPI IZ MLADINSKEGA OD¬ DELKA. člani mladinskega oddelka, zavarovani pod pogojnimi certifikati do 18. leta,, se sprejmejo v član¬ ski oddelek, ko dosežejo starost petnajst in. pol (15%) let na podlagi dokaza sposobnosti zavarovanja. Zava¬ rovati se sinejo v vseh skladih, a ne več kot za $1,000.00 smrtnine brez zdravniške preiskave. V vsakem slučaju morajo predložiti predpisano madno prošnjo za prestop in zavarovalnino. Za višjo svoto smrtnine se jih sprej¬ me le po predložitvi zadovoljivega zdravniškega spri¬ čevala, na priporočilo gl. zdravnika. Ako predložen do¬ kaz sposobnosti zavarovanja hi zadovoljiv, se sme ta¬ kega člana sprejeti v smrtninski sklad, za ne več kot $500,00 zavarovalnine, za vse druge sklade pa od¬ kloniti. Sme se tildi zahtevati zdravniško spričevalo, v slučaju dvomljivosti zdravstvenega stanja prosilca. Pod temi pogoji lahko dobe riadaljno zavarovalnino v vseh skladih tudi člani mladinskega oddelka, ki so zavaro¬ vani pod stalnimi certifikati, načrti življenskega, 20 letnega plačevanja, ali ustanovnega zavarovanja, pod pogojem, da se za to prijavijo pred 18. letom starosti. Točka «24. PROŠNJE. PREDLAGANJE IN SPRE¬ JEM, Prosilec je sprejet v društvo na stavljen in podpiran predlog po dobrostoječilr članih, s % večino glasov navzočih članov, Ako je ugovor, sme društvo gla¬ sovanje o sprejemu odložiti na prihodnjo sejo, med ča¬ som pa uvesti preiskavo, ako je prosilec sposoben za sprejem. Po odglasovanju za sprejem v smislu te točke, podpišeta - društveni predsednik in tajnik potrdilo o sprejemu in prošnjo oddasta predlagatelju, ali članu, ki ima prosilca povesti k društvenemu zdravniku, da ga preišče, izpolni svoje zaupno poročilo, nakar proš¬ njo odpošlje glavnemu zdravniku. V državah, ki dovo¬ ljujejo člane sprejemati brez zdravniške preiskave, se sme prosilec sprejeti na podlagi takega posebnega ne- zdravniškega dokaza sposobnosti zavarovanja, kakršne¬ ga določi glavni odbor, za ne več kot za, $1,000.00 smrt¬ nine, v starosti do 35 let. Prosilci za druge zavaroval¬ nine, poleg smrtninske, morajo biti zdravniško preis¬ kani, (a) Nove člane se sprejema le potom uradne proš¬ nje, odobrene in izdane po gl, upravnem odseku in v ve¬ ljavi ob času sprejema. Prošnjo mora spolniti prosilec ' sam, ali kaka druga oseba za njega. V enem ali dru¬ gem slučaju mora prosilec prošnjo lastnoročno podpi¬ sati ali podkrižati v pričo kakega člana. Vsak prosilec s svojim podpisom jamči in je sam odgovoren za vse izjave in podatke v prošnji navedene in ničesar ga ne opravičuje, da/ bi se ga ne smelo črtati ali drugače kaznovati, ako se dokaže, da so bili navedeni podatki neresnični. Vsak prosilec mora na zahtevo gl. tajnika, s prošnjo za sprejem predložiti tudi dokaz starosti, in ako tega ne stori v določenem času, sme gl. odbor, ali odsek ali pododsek gl. odbora, preklicati zavarovanje takega člana. (b) Prošnje, ki niso poslane gl. zdravniku v mesecu, v katerem je bil prosilec sprejet v društvo, se sme odkloniti, neveljavne so pa vse, ki niso predložene glav¬ nemu zdravniku v teku 30 dni po preiskavi prosilca po društvenem zdravniku, (c) Ako ima, prosilec predsodke proti društvenemu zdravniku, sme predlagatelj zahtevati na seji, da se mu določi drugega zdravnika, pod pogojem, da navede tehtne vzroke, ki tako postopanje upravičujejo. (d) 'Gl. odbor, upravni odsek ali pododsek sme kaz¬ novati posamezne člane, ali tudi društvo kot celoto, ki glasuje za sprejem prosilca vedoma, da ni za sprejem priporočljiv, ali tudi, ako brez vzroka, namenoma gla¬ suje proti sprejemu. (e) V slučaju, da je prosilec za vstop odklonjen, se mu povrne vse plačane prispevke brez obresti, po od¬ bitku mogočih prejemkov od Zveze. O odklonitvi ob¬ vešča prosilce društveni tajnik, a v nobenem slučaju ni nikdo primoran sporočiti vzroka, odklonitve pro¬ silcu. Ako je bil prosilec odklonjen vsled zdravstvenega stanja, sme vložiti ponovno prošnjo za pristop šest mesecev po odklonitvi, mora pa v prošnji navesti, da je bil odklonjen. Točka 25. URADNI SPREJEM. Prosilci, za katere se je spolnilo vse predpise teh pravil in pod pogojeni, da je njih prošnje odobril glavni zdravnik, so uradno sprejeti v Zvezo s prvim (1.) dnem meseca, ki sledi onemu, v katerem je bil prosilec sprejet v društvo in s tem dnem je obvezan plačati prvi asesinent za svoje zavarovanje in nato vse nadaljne, po določbah pravil in predpisih pogojev certifikata. Točka 26. POGODBA. Vsak prosilec je upravičen v teku 25 dni po uradnem sprejemu v Zvezo prejeti svoj zavarovalni, certifikat, podpisan p6 glavnem pred¬ sedniku in glavnem tajniku in pod odtisom uradnega pečata Zveze, članski certifikat, članova prošnja za vstop, ustava in pravila, ter vse bodoče spremembe v istih, sklepi in odredbe glavnega odbora ali konvencije, tvorijo medsebojno pogodbo veljavno ih pravomočno za obe stranki. Zvezo in člana, kot tudi za članove ko¬ ristnike ali dediče. Vsi uveljavljeni zakoni po pristopu člana, sklepi in odredbe gl. odbora, konvencije ali sploš¬ nega glasovanja imajo enako veljavo in obveznost, kot če bi bili natisnjeni v zavarovalnem certifikatu, glede na pravice in dolžnosti obeh strank, kot tudi za članove koristnike (dediče). Točka 27. UPELJAVA. Nove člane sprejete v Zvezo se upelje v društvo po določbah opravilnika posamezno, ali od časa do časa v skupinah, na redni ali izredni seji društva, kot določi prejšnja seja. Točka 28. NESPOSOBNI PROSILCI. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza ne sprejema prosil¬ cev : • (a) ki ne vidijo ali ne slišijo dobro; ki so bolni, po¬ škodovani, ako katerim manjka kak ud telesa; kro¬ nične pijance in one, ki rabijo narkotična sredstva. Prosilce v poštevu pod to točko sme izjemoma sprejeti glavni zdravnik na posebno priporočilo društva ali glavnega odbora in to v sklade, za svoto zavarovalnine in načrte, smrtninskega zavarovanja, katere on določi. Ako je zahtevana odpoved do podpor in odškodnin, za gotove fizične napake, pohabljenost ali za manjkajoči ud, kot pogoj zavarovanja, mora ista biti predložena po ' prosilcu. (b) ki pripadajo k oboroženi sili, vojaški in vojni mornarici; kj so vposljeni pri nevarnih ali nezdravih delih; poklicnih letalcev, stavkolomilcev in onih, ki so že prejeli od te Zveze ali kake druge organizacije od¬ pravnino ali odškodnino za neozdravljivo bolezen ali trajno poškodbo; (c) ko so kedaj preje delovali proti tej Zvezi z na¬ menom škoditi ji na katerikoli način; (d) ki so kdaj prej poskušali samomor, ali ki so bili kedaj radi zločinov obsojeni v državno ječo; (e) ki dolgujejo Zvezi, društvu ali društvenemu tajniku kako svoto za asesment, dokler jo ne poravnajo; (f) ženske prosilke v nosnem stanju. Točka 29. ZAPADLE PODPORE IN SMRTNINE.. Zveza ni obvezna izplačati nobene podpore ali smrt¬ nine za člani, dokler ni plačan prvi asesment, niti ne za onimi, ki so bili v Zvezo sprejeti kot novi ali ponovno sprejeti člani, ali ki so zaprosili za zvišano zavaroval¬ nino na podlagi zatajitve važnih podatkov, ali skozi navedbo napačnih odgovorov glede svoje osebne, ali družinske zdravstvene zgodovine, v prošnji za članstvo in zavarovalnino; sploh na vse, o čemur se zahteva točne, resnične, podatke. Dalje za slučaje, ki so drugje v teh pravilih omenjeni, ali ki umrejo pred pretekom 45. dni po sprejemu v Zvezo. Za dan pristopa je sma- tran datum, ki je kot tak naveden v članovem zavaro¬ valnem certifikatu, na kateri dan je plačljiv prvi ases¬ ment in od katerega one se šteje članska zavarovalna doba. Točka 30. NAVEDBA NAPAČNE STAROSTI. Ako se pred končno izravnavo obveznosti certifikata kakega člana pronajde. da je član navedel napačno starost ob pristopu v Zvezo, oziroma datum rojstva, tedaj se na lak certifikat izplača svoto, kolikor jo plačevani ases¬ ment pod pravo starostjo zamoro kupiti. Ako prava starost ni zavarovaljiva starost glasom Zvezine poslov- nice, ustave in pravil, da bi pod pravo starostjo ne mo¬ gel postati član te Zveze, tedaj se članovim dedičem, ali naslednikom, povrne samo čisti smrtninski prispe¬ vek; v slučaju, da je bila plačilna starost po članu ob pristopu navedena previsoko, se članu ali njegovim dedičem ne dovoli nikake višje zavarovalnine ali drugih vrednosti za previsoko plačevan prispevek, povrne se samo preplačano svoto brez obresti. la) Ako je bil član zavarovan v drugih skladih po¬ leg smrtninskega in ako je plačeval prenizek*prispevek v bolniški sklad, se razliko v plačevanju odtegne od poravnave smrtninske obveznosti. Ako pa je pristopil v starosti, ki ni zavarovalna starost, se povrne pri¬ spevke v vse sklade, razen plačane v upravni sklad, od končne poravnave kakoršne koli obveznosti, odtegne pa se prejemke iz vseli skladov, kot tudi mogoča, posojila. IMlžnosii in pravice članov. Točka 31. član, ki ima plačane vse redne in izrod¬ ile prispevke, kot jih določajo ustava in pravila, ki se ravna v smislu ustave ih pravil, sklepov društva, glav¬ nega odbora ali glavnega upravnega odseka, splošnega glasovanja in konvencije, je upravičen do podpor v- smislu teh pravil in pravic, katere daje Zveza svojim članom. Pravico ima predlagati, razpravljati, glasovati, voliti in biti izvoljen, nima pa pravice glasovati o skladih, v katerih sam ni zavarovan; sme se udeležiti sej bratskih društev, s pravico ki Trni jo dajejo ta pravila. la) Dolžnost vsakega člana je, sprejeti in se ravnati po načelni izjavi, ustavi in pravilih ter sklepih gl. upravnega odseka in gl. odbora, referenduma in kon¬ vencije. Udeleži,naj se najmanj vsake tretje redne seje, društva, razven če je tako oddaljen, da se sej vdeležiti ne more, ali ako ga določbe teh pravil iii drugi razlogi oproščajo, ali mu prepovedujejo. Člani morajo vedno in povsod gledati za dobro ime Zveze, gl. in društvenih odbornikov, in posameznih članov. Delovati morajo za porast društva in Zveze, za uresničenje idej, ciljev in namenov te ustanove. • le) Vdeležiti se morajo seji) glavnega odbora, gl. upravnega odseka, ali pododseka, ako katerega pozove gl. tajnik po naročilu višje oblasti, v zvezi s rešitvijo važne Zadeve, Dediči. Točka 32. KDO SME BITI DEDIČ. Dediči do smrtninske zavarovalnine smejo biti krvni sorodniki, ali sorodniki po zakonu, zaročenci in zaročenke, neza¬ koniti otroci, zakoniti osvojeni otroci, in redniki, kakor tudi članova osebna zapuščina (Estate). (a) Za dediča sme biti imenovana tudi vsaka ne- sorodna oseba, ako član nima družine od njega odvisne za, oskrbo in preživijenje, ako jo ima, da so otroci pol¬ noletni in soproga preskrbljena. Smrthiho se sme za¬ pustiti tudi ti Zvezi, njemu podrejenemu društvu, ali kakemu dobrodelnemu zavodu v Združenih državah. Z določbo dediččv imenovanih pod to podtočko (a) mora zapustnik podati razloge, zakaj je imenoval take dedi¬ če, Te razloge uvažuje seja gl. upravnega odseka, ali pododseka, in ako so upravičljivi, določbo potrdi in glavni tajnik jo vpiše v članski certifikat. (b) V slučajih, kjer je Zveza imenovana koristnica ali dedič do smrtnine kakega člana, se smatra vse od Zveze plačane ali darovane svote v korist zavarovanja takega člana kot dolg ha certifikat, ih ako tak član kasneje spremeni dediča, ima tak dolg prvenstvo pri iz- plačitvi posmrtnine. le) V prošnjo, ali v certifikat, ni dovoljeno staviti vpis. s katerim bi se dalo kaki osebi pravico določati dediče ,ali delitev smrtninske zavarovalnine, ali kake druge podpore plačljive po ti Zvezi. (c) Ako je v certifikatu elana imenovan le en dedič, in je ta)dedič soprog ali soproga, ter sta postavno raz- pordčena, ali če dedinjstvo zapade vsled nezakonitosti ali srbeti dediča, ali če je dedič morilec zapustnika, ali da je za dediča imenovan kakšen dobrodelni zavod, ki je prenehal poslovati že pred smrtjo zapustnika, ali da veljavnost dedinstva zapade vsled katerega drugega vzroka, potem pridejo v poštev: soprog ali soproga, otroci, stariši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, vnuk in vnukinje, nečaki in nečakinje, bratranec -in sestrična, stric in teta, kot dediči in sicer po redu kot navedeno, tako da vsaka oseba v dotičnem redu prejme enaki del zavarovalnine, ostali po redu pa so izključeni do dedščihe, izvzemši kadar imajo priti v pqštev otroci za certifikat za znižano svoth . __ ' — -- ' . ...riši Izraz zapro- in ga prejeti pod pogoj 6!T1 S sa-Mfcsaffsassfess gsSfees valnine ne zahteva. ca) Potom obvestila, ko izpolni in R „ jf.o za tako svrho, se član sme od,». 1 m v bolniškem skladu. Noben se p a Va mril zavarovanju za poškodbe in nem skladu, dokler je zavarov^Sfi 1 bl ririkatom ^ smrtnino. Pod redni* zavarovani samo za smrtnino smejo bitfj« onfn za to zavarujejo ob pristopu v to Zv*! f®,* 1e zavarovanje v drugih škili? 1 « kat , inhiskem, zapadlo skozi suspenzijo SSZdruženih držav ali Kai« tega drugega vzroka navedenega v teh ^,1 (b) Pod označbo “Prošnja ", se misli , • m izdana po glav. upravnem odseku • Hirtbliivo za take slučaje. Dokler se tak?,N U unn innopoino izpolnjene, ne prejme v guH ^ zvezefie nikdo nima pravice skl^N te . v zavarovalnim. Glav«! . .»», umrlih otrok, imajo le-ti precmo- smatrani tua “otroci’’ v ti točki pomenl. da^so k t ^ ^ drUŽW p pot°i otroci, zakohito osvojeni ali,, WLe-ti imajo polno žentive ali možitve to je. P umrlem članu, in enako pravico d° dedseme P da g0 dve ah ve otroci krvnega sorodstva, V s ateri izmed dediče , oseb, imenovane za dediče m da izgubi piavic navedenih v certifikatu l untfje, ah se njegov do dedščine iz katerega d ™?ega vzr ^ ki so nav® delež razdeli enakomerno na ostale a ^ umrl i elan deni v članskem certifikatu. V prednika ali nima nobenega živega krvneg ge smr tnino izplača naslednika do četrtega kolena, zap uščini. članovim nedoločenim dedičem ,ah zap (d) Pri označbi dedičev je vedno, meiL>dajn gluča j U ime in označba sorodstva m » e p "ejasen, po- uravnave zapuščine zadeve, kje J ihanjkljiv ali nepravilen. Točka 33. SPREMEMBA DEDIcEV- rihui^m^^ ki čas spremeniti dediče inimJidViZeljem rZveŽe;~se nikdo nima pravice skličeva sams- B j “’ društva, mora prošnjo z navedbo novih dechce^P. ^ sati pred uradno osebo, ki ima pr „ klikov podpis prisego, in ta uradna oseba P°**di P pdata prošnjo s svojim podpisom in odtisom mad 8 P v, os i a ti v urad ža spremembo dedičev m certifikat j P dida v cer _ glavnega tajnika, in ta stavi upis i | b0 dedičev tifikat in ga vrne Članu, prošnjo za sprem pa shrani. (a) Sprememba dedičev, ako izvršba po piedpi^u tega člena, je pravomočna takoj■ ko jLčev^ne more se iz kakega razloga nove označbe ded konita , upoštevati, da je nje legalnost dvomljiv . . zrav . in če zapustnik umre, prodno se zadevo izusti m / na, je namen spremeniti dediče pjiznan. . _ p - za _ men so vse obstoječe označbe dedičev neve j ko t varovalnim se izplača krvnemu sorodstvu, " t n ed ' n ,_ je navedeno v točki 33 (c) . Svedočbo nameravane spr^ membe dedičev, ako ni dejansko, pismeno stara označba dedičev preklicana, se ne uf k - y se gre za določitev veljavnosti označbe hov ali upis, ah odobritev glavnega upravnega ocseku ali pododseka, se sme upis napraviti, ali odobriti nove a diče tudi po smrti člana. Ihto vestila. Točka 40. ZAVAROVANJE p od pfrTIFIKATOM. član ki je na podlagi »S* i! r edni certifikat, prejel plačati® mikdt pred pre teltom 20 letne dobe plačeS •e ostari ^varovan v drugih skladih r a2e > skem pod določbami plačanega certif ikat v J plačeval prispevek za redni certif ik H w J ali ge je postal plačan, ali da je zapadel svojf določbi pred pretekom 20. let, sme tan nadalje v drugih skladih pod pogojen, 1 ^ men tv vse take sklade plačevan, razen? S skla d- Asesment, Točka 41. Vsaki elan moia letno plačati) , rednih asesmentov v vsaki sklad ali v razred^ katerem je zavarovan. Asesment v smrthCf* niški sklad se plačuje po določenih lestvicah rosti bližnjega rojstnega dne ob času pristop’ van asesment je sledeč. Točka 34. IZGUBLJEN, ALI UNIČEN CERTIFI¬ KAT. član, ki izgubi svoj certifikat, ako je bil unice , ali prišel na kakoršen koli način iz njegove posesti, sme zaprositi za nov, ponovljen (duplicate) eert - kat. Prošnja za tak certifikat mora biti spisana na uradno listino, dobljeno iz glavnega urada, POdPJsan od člana-prosilca in prič, ali javnega notarja, ali diug^ osebe ,ki ima pravico zaprisege, v smislu določb ffCKe 33, za spremembo dedičev. Na tako prošnjo se izda e prepis izvirnega certifikata, ki ostane v veljavi, dokiei ni izvirni certifikat najden. Za novi, ponovljeni certi¬ fikat je plačati pristojbino 25c. Zavarovalnine. Točka. 35. člani sprejeti v Zvezo se smejo zavaro¬ vati, ali zavarovani biti, za posmrtnino pod načrti za¬ varovalnih certifikatov, ki so v veljavi in za druge pod¬ pore tu naprej naveden, pod pogojem, da je zavarova¬ nje v vsakem posameznem, ali v vseh skladih, odobril glavni zdravnik. (a) člani, ako ni njih zavarovanje omejil glavni zdravnik, v starosti od 16. do 45. leta ob bližnjem rojstnem dnevu ob času zavarovanja, se smejo zavaro¬ vati za smrtnino v svoti po $250., $500., $1,000., $1,500. ali $2,000.; v starosti od 46. do 50. leta, za svoto $250., $500., in $1,000.; v starosti od 51. do 55. leta, pa le za svoto $250.00. (b) Člani zavarovani za siiirtiiiho, v starosti do 50 let, se smejo zavarovati tudi za odškodnino in v obeh razredih dobrodelnega sklada skupno in he ločeno. (c) člani, ki so zavarovani v vseh skladih označenih pod podtočko (b) te točke, se smejo zavarovati tudi za bolniško podporo, ako niso nad 50 let stari. (d) Vsaki član, ki se zavaruje, ali je zavarovan, pod to točka, podtočkah la), ib) in le) se smatra, da je zavarovan tudi v Upravnem skladu in ima za plačevati določen prispevek v ta sklad. Opomba. Zavarovanje pod to točko je razumeti ta¬ ko, da noben član se ne more zavarovati za kako pod¬ poro drugo kot smrtninsko, ako ni član smrtninskega sklada; za bolniško podporo se sme zavarovati le, ako je član in plačuje razrede vseli skladov te Zveze, Točka 36. DODATNO ZAVAROVANJE. Član Zve¬ ze, v zavarovaljivi starosti v smislu teh pravil, sme po¬ tom uradne prošnje, z dokazom sposobnosti zavarova¬ nja, zaprositi na nadaljno smrtninsko zavarovalnino ih prejeti nadaljuj zavarovalni certifikat. Noben član ni opravičen do nadaljnega certifikata., dokler ni njegova prošnja odobrena po istem načinu in določbah kot za novega člana. Izpolnjene morajo biti vse določbe in pogoji v veljavi za sprejem novega člana, izvzemši upeljave v Zvezo. Pod istimi pogoji se član lahko zava¬ ruje tudi v drugih skladih, po določbah pravil, ako še ni zavarovan za nje. Prispevki za dodatno zavarova¬ nje morajo biti plačevani po določbah, ali lestvicah skladov, po starosti bližnjega rojstnega dne ob času pristopa v dodatno zavarovanje. Točka 37. OMEJITEV ZAVAROVALNIN, član sme biti zavarovan v vsakem zavarovalnem skladu za eno, v nobenem slučaju za dvakratno zavarovalnino, razen v smrtninskem skladu, v katerem pa ne sme biti zava¬ rovan pod rednimi smrtninškimi certifikati za skupno sveto nad $2,000.00 in ako je star 46 in ne več kot 50 let ob bližnjem rojstnem dnevu ob času prijave za do¬ datno zavarovanje, ne sme biti zavarovan za več kot $1,000.00 in ako je star 51 in ne več kot 35 let, ne sme biti zavarovan za več kot $250.00. Za slučaj, da je član zavarovan za višjo svoto kot jo ta točka določa za go¬ tovo starost, ali kot so jo določala pravila ob času pri¬ stopa člana, se članu, ali njegovim dedičem, povrne vplačan čisti smrtninski prispevek brez obresti, za ne- opravičeho zavarovalnino. Točka 38. DVAKRATNO SMRTNINSKO ZAVA¬ ROVANJE. Zveza sme dovoliti dvakratno zavarovanje za smrtnino za slučaje smrti vsled nesreč, po načinu in takimi prispevki kot-jih glavni odbor določi. Tako za¬ varovanje se ne dovoli članom, ki so dosegli starost 55 let ob bližnjem rojstnem dnevu ob času vložitve proš¬ nje za tako zavarovanje, in zavarovanje se preneha ob obletnici certifikata, bližnjega rojstnega dne starosti 60 let člana. Ako izvira članova smrt direktno ali ne- direktno vsled sledečih vzrokov, se ne izplača dvakrat¬ ne zavarovalnine: la) Vsled samomora, ako je član pri pravi pameti ah slaboumen, ali vsled poizkusa istega; (b) ako služi, ali se vozi v, na, ali je v bližnini kot potnik, ah drugače, kakega vozila ali mehanične na- P ra ,y e . za Pbdmorsko delo ali vožnjo, ali za zračni polet aliflvig; ^ (a) V SMRTNINSKI SKLAD;— po smrti vici za načrt zavarovanja. ■»'ust (c) Vsled kriminalnega napada ali zločina; (b) (c) (d) Vsled izgreda, vstaje ali vojne ,ali vsled čina dejanja, v zvezi s istimi; (e) Vsled zavžitja strupa ali vdihanja plina, bodisi prostovoljno ah drugače; • W ed , ne " sre< ? a ^° i® član pod vplivom voiian- jivili ah narkotičnih snovi, ali vsled posledic istih- (g) Vsled dela pri ali v -prostoru odprtih jam'ali podzemskih rovov ali, pri, na, ali na želežniširi tračnicah tiru ali kolodvoru, kot navadni delavec kot pregledovatelj prog, ali kot kolodvorskih, tovornih ali “> -S25J2 pravilih. 6 akratm Zn6Sek Smrtnine P^Jive £ Točka 39. ZNIŽANJE ZAVAROVAT Mtnf ,, , . elan sme izročiti Zvezi svoj certifikat In potom prošte V BOLNIŠKO-ODŠKODNINSKI bolniško podporo po lestvici; Za poškodnine in operacije 12 centov, V DOBRODELNI SKLAD: Za starosta poro 7 centov; " za izredne podpore 3 cente. (d) v UPRAVNI SKLAD; člani zavarov, za smrtnino 15 centov. Člani zavarovani za smrtnino, p operacije 18 centov. člani zavarovani za vse podpore 23 ce^ (e) člani zavarovani pod podtočkama (a) i j za vse, ah samo za gotove podpore, morajo i plačevati še 3 cente v dobrodelni sklad, za izi pore. (f) Člani zavarovani za dvakratno smrtnino g Indemnity) pod določbo teh pravil, morajo i nakladno še 20 centov od $1000. zavarovalnine,! niiiski sklad, poleg rednega prispevka, igj člani zavarovani pod dvema ali več, certifikati, morajo poleg smrtninskega asi Sevati nakladno 10 centov v upravni sklad, l nadaijni certifikat. Točka 42. KEDAJ IN KOMU SE PLAČA i MENT. Asesment, redni in izredni kadar je r kot tudi društveni prispevek, je plačljiv vsakega meseca društvenemu tajniku ali' pooblaščencu, ali zastopniku pooblaščenem po g upravnem odseku, ali pododseku, brez poseb tila razen te določbe in kdor ga ne plača do s dne tekočega koledarskega meseca, je suspe Društveni tajniki, ali zastopniki Zveze morajo d članski asesment, s točnim poročilom, odp nemu blagajniku, da ga ta prejme ne kasneje S dan po zaključku vsakega meseca. Točka 43. IZREDNI ASESMENT. Izredni, ni ali povišani asesment sme razpisati glavni v poslovni dobi enega leta, ki se konča 31. izdatki kateregakoli sklada, ali tudi razreda presežejo dohodke. Tak izredni, dodatni ali asesment morajo plačati vsi člani zavarovani! plačujejo asesment v dotični sklad, ali v razred za svoje zavarovanje in sicer brez posebnega razen dvakratnega obvestila glavnega tajnika v glasilu, ki v prvič Izide s takim obvestilom vi pred pričetkom takega plačila, ali plačevanja, dodatni ali povišani asesment mora biti razpi je plačljiv v upravni, bolniško-odškodninski, alii delni sklad ,ali v razrede teh skladov, za vse" njih zavarovane, po enaki svoti; v smrtninffi pa po sorazmerju visokosti zavarovalnine la) Izredni asesment sme razpisati za svoje tudi društvo, po potrebi. Izredni dodatni ali PJ 1 asesment, kadar in po komur je razpisan, je času in po načinu rednega asesmenta. član, ki plača je suspendiran, kot če bi ne plačal redni ment. Točka 44. DIVIDENDA ALI OPUSTITEV i MENTA. Ako v enoletni poslovni dobi, ki ja zakif 31. decembra, preostane svota, ki enači dvemmes asesmeiitom enega sklada, ali računa sklada/ smrtninski sklad v splošnem, ali za gotov načrt# vanja, izkaže višjo rezervo (preostanek) kolje* vana po zakonu države Illinois, sme glavni od« nasvetu aktuarja, odrediti dividendo, plačljiv 0 " v gotovini, ali skleniti, da člani ne plačajo več asesmentov v enem letu. v sklad, ali raard® 1 ali za gotov načrt smrtninskega zavarovanja zuje tak preostanek. Suspenzija, črtanje, izobčenje in ponovni »pid* Točka 45. Redni in izredni asesment in prispevek je plačljiv istočasno, prvega dne vs seča in kdor ga no plača do ali zadrtega du skega meseca, je suspendiran, brez vsakega suspenzija stopi v veljavo s prvim dnem meseca. V času ko je član suspendiran izgu' , vice do bolniške podpore in odškodnine za» tacije, za katere je bil zavarovan, ter za n asesment, ne da bi ga bilo treba o tem ob) član umre v teku treh koledarskih meseci uveljavljenja suspenzije, se smrtnino dedi ca, ako ni drugega zadržka ali ovire, odlegf nje. neplačan prispevek za vse sklade, v ka 1 zavarovan. član, ki ni plačal vseh rednih, i zl društvenih prispevkov, ki so plačljivi v take zapoiedne kolendarske mesece, je črtan in > tifikat, ter vse zavarovalnine v vseh skladi ne, brez obvestila. (b) Vsi Prispevki plačani po članu za jensko in vse drugo zavarovanje, v času k certifikat pa do časa ko je postal suspendi rinio- izkI i u ® na last te Zveze izvzemši, ako določeno v certifikatu takega člana. 27. marca, 1940 napredek STRAN 5 r Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORPORIRANA 1909 GLAVNI URAD: 2*5-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, Telefon: PULLMAN 9665 1LL. UPRAVNI ODBOR: JOHN KVARTICH, predsednik, 411 Station Street, Bridgeville, Pa. RUDOLPH LISCH, podpredsednik, 716 E. 99 St., Cleveland, O. WTLLIAM RUS, ' tajnik, 245-47 West 103i'd Street, Chicago, 111. ANTON ZAITZ, pomožni tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chi¬ cago, II). MIRKO KUHEL, blagajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. MICHAEL VRHOVNIK, direktor angleško poslujočih in mladin¬ skih društev, 245-47 West 103id Street, Chicago, 111 NADZORNI ODBOR: W 11,1 JAM CANDON, predsednik, 1058 E. 72nd St., Cleveland, O. JOSEPH H. GRILLS, Box 69, Moon Run, Pa. JOHN MAREN, 618 W. Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: FRANK PUCEL, predsednik, 17921 Delavan Road, Cleveland, Ohio FRANK MEDVED, Box 40, Yukon, Pa. VINCENT PUGEL, 1409 South 56th St., West AUis, Wis. UREDNIK-UPRAVNIK GLASILA: VATRO J. GRILL, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St„ Pittsburgh, Pa. i sem vem Z bratskim pozdravom, (I. Perko, predsednik št. 24! (Dalje s 1. str.) že pozabil. Neki Turek, ne pravi in nepravi, prodajajo svo- ne .ampak kot razvidno, predno Edino, kar želimo so pravični ! Rooseveltov poslanec Evro« ali je bil kak turški duho- je “robo,” in sicer kar na ulici čas dozori, bo še dosti opozici- 1 pogoji in enakopravnost za vsq. ge vra ^ a praznih rok ven ali derviš, se nam je ponu- ali pa v zelo široko odprti trgo- je. Cas je, da se slovenski narod j r ' 1 . J - dil, da nas hoče peljati v neko vini. Tukaj dobiš vse, stare in enkrat za vselej iznebi misije-j drugo, ki sicer ni tako velika nove žeblje, stare in nove čev- jnja, da bo vsaka majhna skupi- j kot je glavna, pa je toliko bolj 1 je, hlače, nove ali stare pozla- na mogla shajati sama zase. j - ške ladje kot tudi na ladje nev- lepa. Njegovo ponudbo smo čene ure, itd. Vprašati sem po- Znano je, da čim večja je arma-1 Vesti iz Gowande tralnih držav. V teku treh dni so sprejeli brez ugovora. Marsika- zabil, ako prodajajo tudi žabjo da tem lažje zmaguje. Ne razu-! Goivanda, N. Y. — Anton Se- glasom poročila iz Berlina uni- teremu je gotovo že znano, da volno in tičje mleko. Za spomin mera članov, ki so pri dveh or- ver se je moral podvreči opera- čili parnike z 32,000 tonami. Sa- kdor hoče v turško cerkev, mo- smo kupili par ciretnih ustni- ganizacijah, pa so nasprotni ciji na slepiču. Nahaja se že na mo v enem takem napadu ,ie hi¬ ra pustiti čevlje pred vhodom. koV, in tri turške kape (tez); ali združenju, kako sedaj obe zdr-;domu. George Samsom je zelojlo potopljenih devet ladij. An- Nam se ni ljubilo čevlje sezuti, 1 so bili novi ali stari, ne vem za žujejo. Jaz sem bil član neke bolan, in po 14-dnevni oskrbi naglija je prvič, odkar je v teku n vodnik nam je dal copate, gotovo. Kupil sem jih za nove. 1 organizacije 21 let in pol, in ko domu se je moral sedaj podati j vojna, torpedirala eno nemško katere smo morali natakniti čez Pravzaprav šele na bazarju spo- se mi ni dopadlo, sem jo pustil,! v bolnišnico, kjer preiskujejo | trgovsko ladjo, ki je bila potop- znaš pravo orijentalsko živi je- pa. ne radi asesmenta. Resnica zdravniki, kakšno bolezen ima. : Ijena v bližini danske obale. So¬ nje, ker tukaj se snide vse in od je, da se SSPZ danes nahaja v Miss Adeline Povhe se je žaro-: di se, da je bila torpedirana lad- vseh krajev. Zelo zanimivo. Ra- dobrem finančnem stanju, kar čila s fantom po imenu Burton! ja otovorjena z železno rudo iz di tega sriio se tukaj zamudili je dokaz ,da naše gospodarstvo j Pratt iz Lime Lake, N. Y. VsU švedske, dalj časa kot smo nameravali, ni slabo, ampak znan je tudi razen zaročenca so člani naših j kar smo pa nadomestili s tem,! pregovor, da izbira se lahko, do- 1 podpornih organizacij. Bolni- Poslanik dobil ukor da nismo obiskali drugih delov kler izbiraš sam, ko pa si pri- kom želimo hitrega okrevanja, Ameriški poslanik v Kanadi, siljen, moraš vzeti, kar ti dajo. zaročencema pa mnogo sreče! j James H. R. Cromvvell, je ihtel John Matekovich ! prošli teden govor, v katerem se i čevlje, in kljub temu nam ni bi¬ lo dovoljeno hoditi po preprogi, ki je bila pogrnjena, ampak vod¬ nik je pogrnil še drugo prepro- | go nad prvo; sam je pa hodil v ; nogavicah po “žegnani” prepro¬ gi. Mošeja sama ni bila poseb¬ no velika, notranjost pa lepa in I bogato opremljena. Samoumev¬ no, da smo morali plačati neka¬ ko vstopnino, in vodnik nam je pojasnil, da je to za revne tur¬ ške dijake “lementarje”; koliko je na tem resnice, ne morem mesta, kot smo nameravali. (Dalje prihodnjič.) OD TEDNA DO TEDNA (Dalje s r. str.) Z avtomobilom po stari domovini Nam vsem je znano, da ako pogoji združenja ne bodo korist¬ ni za nas, jih lahko odklonimo in gremo svojo pot naprej. Am- je izrazil, da se zavezniške sile 7 ,A “NAPREDEK” (Nadaljevanje) NAPISAL PAUL BERGER Cesta se je vila po obronku gore višje in višje, vsled /česar sem moral voziti zelo počasi in stilni, ki je bila “na poti. [ preroka Mohameda. Celo spolo- jo oprati, vprašal tudi previdno, ker ni bilo brez visel napis Pn treh lov- * 6 Qb ikih in mdcljah . ovinkov. Ko smo srečavali oko- «h Ne vem, ce je to original- ' ima svoje \ )ti . ličane, so pozdravljali mojega ! no tursko ah n e ; kl J ub temu smo | g sopotnika s kučmo, ker poznali vstopili; toda čim sem prestopil’ prag, mi je bilo že skoro žal. j Ko si dodobra ogledamo to Kajti notranjost ni bila nič kaj mošejo—zunaj in znotraj, se prijazna, in še manj pa gosti, ki podamo na sejni, ali v bazar, so bili v gostilni. Ko sem opazil | Podoben je nekoliko čikaškemu ZAPISNIK IZREDNE SEJE GLAVNEGA UPRAV¬ NEGA PODODSEKA so ga vsi, in ga tudi čislali. Iz razgovora sem razvidel, da se politično strinja z dr. Mačkom, voditeljem Hrvatov. Turke bi pa bilo najbolje vse “popucati,” kot v nekem k °tu mašino, kakršne > Maxwel 1 Streetu, kjer Židje, se je izrazil. Prišli smo srečno imajo domalega v vseh ameri- - ■ v Rakitico, in pred neko gostil- škili gostilnah, sem bil radove- no izstopimo (samo moški nam- aen ’ ak tudi tako delajo kot v Ameriki. Pričel sem metati v to mašino “pare,” in po par mi- RAOUN - Za mesec reč, ker smo bili vsi žejni) in moj novi znanec nas je pogostil s pivom v steklenicah. Vožnja mitali sem takoj sprevidel, da so mu je zelo ugajala, in je kar ni te mašnie tudi s parami rav- mogel prehvaliti v gostilni zbra- no tako skope, kot so v Ameriki nim gostom, ki so ga vsi pozna- z nikelni, daj mi in kvodri, in li. Predstavil nas je tudi gostil- rad i tega sem to opravilo opu- ničarju, ki je gotovo zavidal, da s til. Da, tudi v Jugoslaviji so (udi on ni bil deležen te dobro- spoznali, da sc slotmašine iz- te, voziti se v amerikahskem plačajo lastnikom, avtomobilu. Izrednost za te lju- Drugi “izredno zanimivi pro¬ di je bil zlasti radio v avtomo- štor” je bil vrtni kabaret “Bom- bilu, in nekateri se kar na- fcay”. Premotil me jc napis, češ, čuditi niso mogli, ker je znal kaj za vraga pa indijski Bom¬ bač tako dobro in lepo opi- bay dela tukaj, oziroma, kake SSPZ — STATEMENT JANUARY—for month 1940 MLADINSKI ODDELEK JUVENILE DEPARTMENT sati.” Ker mestece Rakitica leži v dolini, jc bilo zopet treba, iti v hrib. Ko pridemo na vrh, se po pred nami. odpre dolina, skozi katero jc držala izredno dobra cesta, in tako ravna, da sem zapodil avtomobil “prav po ame- rikansko.” Toda v tem hipu, kot da bi strela iz jasnega udarila, se dva koštruna zaletita s hriba proti mojemu avtomobilu; eden jc zgrešil svoj cilj, drugi je pa '(fenders) in sicer s tako silo, pri letel v sprednje blatnike da sc jc v zraku obrnil in mrtev odletel v jarek. Reči nisem mo¬ gel- drugega, kot da je napravil samomor na prav originalen na¬ čin; menda še nobeden njegov prednik ne na tak način, in naj- brže tudi nobeden njegovih na¬ slednikov ne. Na blatniku mi je pa vseeno napravil malo škode, in v Sarajevu so mi pozneje to popravili za 15 dinarjev. zanimivosti ima. Ko sem bil ne- j kaj minut v “Bombayu”, sem takoj spoznal, da tudi tukaj ne bo nič, in je bilo škoda denarja in časa, katerega smo potrošili. Vsakih par minut je priskak¬ ljala pevka, “krasotica” prej¬ šnjega stoletja z bobenčkom v roki pobirat pare in dinarje za svoje “umetno petje,” s katerim nas je dolgočasila. — Tako nam je večer potekel, in ker je bilo že pozno, srno se odpravili proti “domu” počivat, ali kakor mi je pravi Turčine želel: “Počivaj sladko kot bi ležal v lahovem naročju.” Drugo jutro po zajtrku se odpravimo v orijentalski del mesta, ker’ prejšnji večer smo si ogledali “ z a padno-evropejski del.” Vsak tujec, ki pride v Sa¬ rajevo, bo gotovo šel na kraj, kjer sta bila po Gavrilu Princi¬ pu ustreljena avstro-ogrski pre- : stolonaslednik Franc Ferdinand in njegova sopr oga Sofija Ho -1 Polagoma se je pričelo mra-; benberg, in sicer 28. junija I čiti. Pred nami se je odprl kra-, j_914. Nekateri hočejo dokazati, sen pogled na v dolini ležeče j c i a j e bil ta dvojni umor vzrok mesto Sarajevo, kjer je “tekla; SV etovne vojne, ki se je pričela zibelka” zadnji svetovni vojni. 28. julija 1914, ko je avstro- Ko se nekoliko oddahnemo, ogrska ar mada napadla Srbijo, splaknemo prah v naših grlih in Toda vzroki te vojne so se kopi- potolažimo “ministra notranjih g e mno go mnogo let, in ta zadev,” se odpravimo malo na rjvojni umor je bil le vzrok, “ki sprehod, oziroma si ogledati me- ga j e p es prinesel na repu,” ali sl,o, ki je. dobilo leta. 1914 sve- izgovor. Na vogalu hiše preko lovni sloves. Nekateri pravijo, ces te, kjer sta bila ustreljena, da je v Sarajevu meja med za- j e nad prvim nadstropjem vde- padno evropsko civilizacijo in j lana marmornata plošča, na ka- vzhodno oziroma azijsko. Koli- t er i je na kratko opisan ta do¬ ku je resnice na tem, se ne bom go dek, in sicer — v cirilici. Ni- prerekf)], ker ogledal sem si ga fiem se tukaj c k površno, in moji sopotniki so za mene ni imelo nobenega po- 83 1.9 želeli biti doma “prej ko mo- se bnega pomena, goče.” Nekater i so mi svetovali, j Ogledati smo da naj obiščem “originalne tur- j turško cerkev, al ške gostilne,” češ, tuka j boš \ j 0i mošeja, cijskih zadev, ki se vrši uradu Zveze, v Chicagi, 111., dne marca, 1940. Sejo ctvori gl. tajnik ob 2. uri po¬ poldne nakar je za predsednika imeno- j van br. Zaitz. Poleg njega so navzoči t na seji tudi bratje Vrhovnik, Kuhel in ! Rus. Blagajnik br. Kuhel poroča, da se bralo dokaj gotovine na čekovnem iu, vsled česar naj «ta seja inve- svoto do $35.000.00 iz skladov i kega oddelka, kar se vzame na Louis K a risb naj bo v bodoče pri izberi besed v javnih govorih bolj previden. Kam pa v soboto 30. marca? borijo za človeško svobodo in da Easl Pittsburgh, Pa. — Tu- j bi nehiška zmaga pomenila ko- pak dolžnost naša je, da si kotlkajšnja lokalna društva, devet j nec demokracije. Govor je izzval družinski očetje izboljšamo sta- po številu, priredijo skupno ve- ostro kritiko v kongresu, češ, jamčiti. Peljal nas je tudi na jo si rane in šele proti koncu pa- nje, da nam otroci ne bodo ne- selico v soboto 30. marca v Mad- da take izjave ogrožajo ameri- dvorišče mošeje, kjer je vod-1dajo .telesno in nravno popolno- koč očitali, zakaj smo spali in jžarski dvorani na Cable Ave., v 1 ško nevtralnost, nakar je držav- njak. Na vprašanje, v kake svr- ma izčrpane, nezavestne na tla. smo jim tako razkošnost zapu- East Pittsburghu, člani iu dru- ni tajnik Cordell Hull nediplo- he služi ta vodnjak, mi je po- j Med tem kričanje romarjev ne [stili, kakor sem že slišal iz ust gi ste vabljeni, da nas posetite j matičnega ameriškega diploma- ! jasnil, da morajo vsi pravover- j preneha bičati živcev in v tem več mladih ljudi. Sicer pa po- na ta večer v čim večjim števi-jta v Kanadi rezko posvaril, da čakajmo, da vidimo, kako karte 1 u, za kar vam ne bo žal. Za po- nam bosta pokazali SNPJ in [ skočnice in drugi bo igral v zgor- JSKJ. Upam, da ni daleč čas, ko j nji dvorani orkester Paula Do- se bodo te tri organizacije zedi- dinarja iz Library, v spodnji nile v eno, ki bo res vsem skupaj , dvorani pa bodo igrali tambura- v ponos. Dalje, da se bodo glav- ši iz Plast Pittsburgha. Odbor bo ni odborniki vseh organizacij j skrbel, da bo vsega dovolj na potrudili za korist članstva, kaj-j razpolago za grla, in postreglo ti njim je znano poslovanje v j se bo gostom tudi z jagnjetino in gl. uradih in poznajo tudi dr- sličnimi posvetnimi dobrotami. Na zahtevo članov tega odseka skliče j žavne zakone. Potem pa naj! Torej se vidimo v velikem šte- sejo gl. tajnik v svrho rešitve investi- članstvo samo odloči, ali se vil u 30. marca v Madžarski dvo- v glavnem ] S p re j lT i e a ]j odkloni. Kovanje od rani. Pričetek veselice ob 8. zve- : strani ene ali druge organizaci- j čer. je ne bo koristno za nobenega. 1 j ni vedno prej umiti noge, pred- peklenskem ozračju ohranijo najdeš, ako hodiš samo po uli- 110 .1° ^ 0 ^ 0 U eno vstopiti v tudi najbolj zdravi ljudje težko rah svetisce Alaha m njegovega svo j e ravnote žje. Ustavimo se torej v prvi go- preroka Mohameda - ^ el ° s P ol °; In to so vzgledi, za katerimi Zu-! Vi a S1 mora J° °P ratl - vprasal|hodi Hitler! pa ga nisem VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Jederal Savings & Loan Insurance Corpo¬ ration, VVashington, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Go. 6235 St. Clair Avenue HEnd. 5670 & Company, Chicago, ejet za - U M. K. Illinois. 10,000. pročelne vrednosti GRAYS UBLIC UTILITY DISTRICT No. 1, 'z, % ELECTRIC REVENUE bondov, i dozore 1/1/58, po ceni $16.00; $5,000.00 pročelne vrednosti CITY OF :ayonne, new jersey, e od Dalje zaključeno, da se kupijo clcl- ice, plačujočc 4',' dividendo, z glav- $5,000.00 pročelne vrednosti delnic. >AK PARK FEDERAL SAVINGS $5.000.00 pročelne vrednosti delnic Chicago, 111., Odkloni se soglasno predajo delnic ružb: 5040 Washtngton Corporation i Ohio Forge, Inc., radi ponudenc Od PROTECTIVE COMMITTE FOR PANY ponudeno izbiro, je soglasno zaključeno, da se v poravnavi sprejme njihov predlagani načrt številka 1. Blagajniku se dovoli kupiti MONTH- LY PAYMENT A M O R T IZATION i SCHEDULE KNJIGO, nakar se to iz- :dno sejo zaključi ob 5. uri, P.m. ANTON ZAITZ, nadomestujoči pred¬ sednik. WILLIAM RUS, gl. tajnik, zapisni¬ kar. DOPISI ČLANSTVA (Dalje lz 2. str.) 9:30 dopoldne, posebno tisti, ki običajno ne prihajate na društ¬ vene seje. Vsak, ki se zanima za pravila, > naj si zapomni člen in točko, o kateri smatr^, da bi se jo moralo spremeniti ali popraviti, tako da bo delegacija imela čim bolj¬ ši vpogled, kaj članstvo zahte¬ va. Ako nimate nanje nobenih obdržite doma. Moje mnenje je, MOTORNI BUSI CLEVELANDSKE ULIČNE ŽELEZNICE SO NAJBOLJ MODERNI IZMED VSEH SORAZMERNIH VELIKOSTI V AMERIKI Po clevelandskih cestah so zdaj v prometu najbolj moderni motorni busi, kar jih je sorazmerno enake velikosti katerekoli ulične žekznice v Zedinjenih državah. V tem je vključeno šestdeset novih busov najnovejšega modela, ki so bili dodani zadnja dva meseca. Povprečna starost busov clevelandske ulične železnice je okrog dve leti. Da se da Clevelandu zanesljiv prevoz, pokrije ta flotila busov pribložno 22,300 milj vsak dan; okrog 210 voženj preko kontinenta vsak mesec. Da se vzdržuje in obratuje te buse, sc potrebuje postrežbo 475 Clevelandčanov, ki dobivajo v plačah letno $905,336. Materialen potrebščine za to postrežbo, vključno 2,050,000 galon gazolina in 18,700 olja, stane $179,287 vsako leto. (To ne vključuje $250,000, kar se plača letno v davkih). Nakup pomeni več zaposlitve, več dohodkov za clevelandske delavce. Clevelandska ulična železnica je ponosna na. to moderno motor ho flotilo in na može, ki jo vzdržujejo in obratujejo. Ta izboljšava je samo en korak za večji modernizacijski program, ki se prične, kakor hitro bodo dopustile razmere. THE CLEVELAND R AILWAY 00. ide! zauimivdsLi. kakršnih ne ; vzrok. n k*. oda bila jc zaprta; «ecietary. IVI „ G. vvilliam RUS, glavni tajnik— Sup. go g e kratka in jasna, kar bo bi! naveden. I Suureme Trsasurer. KUHEL, glavni blagajnik* vsem v korist. Glede združenja ie skrajni čas. da se, nekaj ukre- DO YOU KNOW THAT - SSPZ Has Nine Modern Plans of Life Insurance for Adults and Juveniles? Fraternalism in Action The SSPZ paid to its members $4,000,000 >" benefits since organization. %“-=***'*" “NAPREDEK’ BLUE EAGLES An Up-and-Coming Lodge That Has Fun at Meetings. Dance and Social to be held on April 6th Victorians j ©©(S)®®®®®®®®®® i Girard “Budgets” REPUBLIC, Pa. — Here I am! previous meetings are read by for the, first time amplifying I our charming Recording Secre- the voice of the Blue Eagles. Most of the members have taken a great interest in our meetings which I can truthfully say are enjoyed by ali those attending. In order that you may get an idea what our meetings are like, I will now give you a brief sketch of the happenings at our last meeting. Plače — Tony Novak’s resi- dence. Time — approximately 2:15 p.m. Arriving on the scene are ali the Wajds, including the newly admitted one, Walter. The boys say they are doomed for a good hour’s wait until Bro. Chicago, 111. — Hope ali of you had an enjoyable Easter. Holidays always seem to put people tin better spirits for some reason or other — like a tonic. To the members of the SSPZ and their many friends another J date which should have an elix- the forthcoming tary in a very appealing voice — it is so appealing to every- one including our woman hater — Joe Wajda. The minutes are of course unanimously approv- ed. The TreasureFs report is J j r . e ffect is read by Joe Wajda, and honest- Tournament, April 13 and 14. ly, he really blushes. Believe it, There is no question about or not to conceal his pre -, we a p ]ook forward eagerly dicament he covers his with his book. If we face to these get-togethers. After ali, didn t j sn ’t there a bit of a thrill in knovv him so well vve woald jne eting folks you haven’t seen just keep on wondering — so -j for a long time> and enjoying vvould you. an exchange of quips? On goes the meeting, then: The Tourney provides this For the interest of the lodge! grand opportunity for sports- The part which makes one s j manship, fun, visits, and fellovv- heart beat one beat faster. ship. And in turn the Committee Our social and dance. Where? j s WO rkjng earnestly and con- Concordian Srs. Sponsor Card Party CLEVELAND, O. — Con- cordian Srs. of 120 SSPZ are sponsoring a card party Saturday March 30 at Bob’s Cafe, 945 E. 63 St. Members and friends are* invited to come at 8:00 p.m. for a pleasant evening of card playing with prizes and refreshments as an in- dueement. A door prize vvill be given away and a basket of food will be sold. Proceeds will go to the bqwling teams who are planning to participate in the SSPZ National Bovvl- ing Tournament. M. J. Falo shows up. In order to kili time, they begin to play a card. Oh yes it will be staged gcientiously in the hope of pro¬ gam«? called Hearts. Ali is well j in the beautiful bali room of 1 De Gregory Community Center. When? — Saturday, April 6. until Johnny W. loses, then, oho here come Bro. Palo, and Sister Ann Eskra. Johnny suggests | Come and swing and sway the getting the meeting started. So here it goes. President calls the meeting to Balkin way. By that I mean we have in store for you the musie -of-the Balkin Sons, the order, hammering with the I orchestra that furnishes ali ga vel hard on the table vvhich j kinds of dance tempos, from a brings the members to a calm 1 polka, jitterbug, foxtrot to a eool and collective position, when Freddie says, “Careful vvith that hammer! Don’t you think you’ll be needing it some day?” The crowd gives out a roar. The president, in a verv grouchy mood, bangs again and yells “Attention.” Once again everyone is cool. The Secretary makes the roli call. Incidentally each member must attend at least one meeting every three months or else suffer the con- sequences. Then follows the transaction of the regular business of the meeting. The minutes of the viding ali who attend two days brimful of a pleasant stay in Chicago. These tourneys are increas- ing in popularity — and why not? This year’s representation vve hope will reach the peak. The response has been gratify- ing — aside from saying vve are completely happy over the vvhole Unsurpassed Prof.: “This is the stadium.” Visitor: “Fine! Novv take us through the curriculum. They say you have a fine one Ffere.” beautiful vvaltz. thing, we hope to see you ali on Of course, vve can’t leave out | the 13th and 14th. And novv, off the refreshments, vvhich include | f or a b jj- 0 f bovvling in the hope a hog roast. There vvill be plen- of being able to compete vvith ty of everything on hand. To j some Q f those elegant scores put it in a nut-shell, the Blue i reported from vveek to vveek on Eagles offer everyone a grand | b j s s heet. f ime - The deadline you knovv is Come on to Republic, make j April lst — don’t dilly-dally too it your next stop, and spend|j ong i Saturday nite, April 6th, vvith ‘ * * the Blue Eagles. What do you j The Tourney C o m m i ttee say everyone ? — Let your slo- meets G n Thursday, the 28th, gan be: A vvoman went to her grocer and asked for a dozen boxes of matches. “But, Mrs. Brovvn,” exclaim- ed the grocer, “you get a dozen boxes of matches the other day.” "I knovv,” replied Mrs. Brovvn, “but my husband is a deaf mute and he talks in his sleep.” Girard, O. — Our meeting vvas held on March 10, 1940 at the usual plače, and vvas vvell at- .tended. I am so glad so many of you novv take interest in our meetings. The more that come the better and more fun vve have. I don’t knovv vvhether ali of you members knovv about our attendance avvards. At our nekt meeting vve have $1.25 to give away, so try each and everyone to come. We also play games or have a question bee or some- thing. We have two members every month on the committee for the games. Our next meet¬ ing vvill be held on April 14 at 1 p. m. Well, so much for this, novv I vvant to teli you ali about vvhat plans vvere made for our second anniversary. Vrtec 30 formu- lated plans for a dance to be held on April 13, the first real social of our Vrtec since it vvas organized. We sure vvant this to be a big success. Let us ali try and vvork hard and put this over big. Novv, don’t forget to put a circle around that date. Sat., April 13 at Nagode’s plače. There vvill be dancing besides good refreshments. We vvill also give a cake away. We extend a cordial invitation to ali mem¬ bers and friends as vvell as to ali our neighboring lodges to attend our 2nd anniversary dance. There vvill be more nevvs about our affair later in Napredek. Irene Rovan, Sec’y “On to Republic! We’ll be vvaiting for your. A. L. Cleveland United Lodges Bowling News at Andy 0’Bosla’s home, 1850 61st Avenue, Cicero, at 8:30 p.m. Nancy and Joan UTOPIAN EAGLES HIT 944 GAME CLEVELAND, O. — The Utopian Eagles playing the Združeni Brati and vvinning tvvo games from them blasted out a 944 single game good for sec¬ ond plače in the standings. H. Zorman led the Lftopian Eagles vvith a 593 series vvith games of 214 and 208 included. Joe Glavic and P. Manilla had a 540 series apiece vvith Joe’s includ¬ ing a 203 game and Pete’s in¬ cluding a 202 game. For the Združeni Brati T. Debeljak had a 535 series vvith a 200 game and John Leskovec had a 209 game. Utopian Falcons by beating their brother team the Havvks in tvvo games hung onto first plače. J. Spilar led the Falcons vvith a 600 series vvith a 234 game. For the Havvks and the vveek, T. Vrh vvas high vvith a 601 series vvith a 227 and 237 game. E. Benedict had a 527 series. In the battle for third plače betvveen the tvvo Spartan teams the Cavaliers beat the Yankees in tvvo games. B. Schuster led the Cavaliers vvith a 552 series vvith a 204 game. For the Yan- kees S. Centa vvas high vvith a 580 series vvith a 217 game. In the other Spartan match the Presidents beat the Blue Jays in tvvo games. R. Lisch vvas high for the Presidents vvith a 514 series vvith a 202 game and T. Brodnik had a 508 spries vvith a 203 game. For the Blue Jays L. Debevec had a 591 se¬ ries vvith 213 and 202 games. J. Može had a 530 series and L. Batis had .a .209. game,,_ . J?he. Concordians took tvvo games in their battle vvith Lun¬ der Adamič. J. Japel had a 550 series for the Concordians and T. Duša had a 508 series vvith a 200 game. For Lunder Adamič ! Utopian Bowlers’ Dance Jays vs Lunder Adamič. Alleys 3-4 — Spartan Yan- kees vs Utopian Eagles. Alleys 5-6 — Concordians vs Utopian Falcons. Alleys 7-8 — Utopian Havvks vs Spartan Presidents. Alleys 7-8 (3:00) — Združeni Brati vs Spartan Cavaliers. I COLLIN W OOD (Cleveland), O. — I have a habit of going | on and on, once I get started ■ vvriting, but this time I promise tc make it short and snappy. We just don’t vvant you to for- j get about our Bovvlers’ Dance to be held Friday in the audito- i rium of the SDD on Waterloo ! Road. The proceeds of the dance j vvill help send our bovvlers to | the bovvling tournament in Chi¬ cago next month. An added feature of the dance vvill be the j giving avvay of a tvventy dollar i radio. / The orchestra — Johnny Pe-! ' con. The admission — a mere {tvventy-five cents. The time — from eight o’clock to I don’t knovv vvhen. Need I say more? Valeria LADIES BOVVLING LEAGUE I | The S. S. Aces vvent on a spree and vvon tvvo games from the first plače Utopian Rollers Marge Jeric had a 457 series vvhich included a 198 game vvhich is good for second plače in the standings. Sophie Opeka had games of 169-128-178 for a 475 series vvhich places third. j Sophie is a Spartan but has been borrovved by the Aces for the bovvling season. I’ll bet the Spartans vvish she vvas on their j team. For the Utopian Rollers j Stella Zorman vvas high vvith |.404. __ _ _ The Utopian Flyers took tvvo j from the second plače S. S. Fly- ers. Anne Madey had a 404 One on the Arini) Lawyer: “You vvant to divorce i this vvoman? Can you name any correspondent?” King Solomon: “Not offhand, j | of course, but I strongly suspect the 97th Regiment of the Roy'al Light Infantry.” —Texas Ranger. j series. For the Flashes Sophie 1 Japel vvas high vvith 350. Schedule March Sl Alleys 3-4 — Spartans vs Utopian Flyers. Alley 5-6 — S. S. Flashes vs Utopian Rollers. S. S. Aces, bye. Standings G W L Pet. j Utop. Rollers .... 63 38 25 .603 ^,23, Flashes.63 35 28 ,555 . Utop. Flyers . 63 32 31 .507 Spartans 63 31 32 .492 I S. S. Aces _ 63 30 33 .476 I itrtni i iTm mT iti rrmn 5 0FFICIAL ENTRY FORM THIRD ANNUAL SSPZ NATIONAL BOWLING TOURNAMENT April 13-14,1940 CHICAGO, ILLINOIS Name of Lodge. .. No..At.... Five-Man Team Event Five-Woman Team Event 1. 2 . 1. 2 . O O. 4. 5. (Substitute) (Substitute) Designate captain of each team. The enlrg fee for this event is $7.50 for each team. Two-Mah Team Event Tivo-Woman Team Event 1.. 1. . . 2 . ... 2 . : . 1. .. 1.' . 2 . 2 . The entmj fee for each team is $3.50. Individual Event Individual Event Men’s Women’s THE C j AL historv of an OimJNEOFAMO^ (FROM THE EARLIEST TIMES TO 1910) dragotin bon čar, ££ TRANSLATED FROM THE ANTHONV j. KUMAR. b. sc. (Illinois) AUTHORIZED TRANSI.AHON -- (Continuation) Then the Slovenes were tnaetjve - What this means to a small nation full In spi te of every- an intellectual life, vve need no g entire ly vvipe out the Slo- thing the Counter-Reformatmn did not^entm 3^ ^ ^ ^ ^ veneš. In spite of the burnings a t0 the effect that Cath- stance, the archdeacon ot o n- 11 bo oks via fraude (vvith pious olie priests were to se,ze Pro ^ n ‘^ d ^ / som e places to the artifice),* these books have be P re u qu iaruvi (relies of SST clL Charch ** not knovv vvhat to teli the g^^^ormatioiTbrought a redeeming ^e—“a^ouMbe done and |for its ideas. Since it had and knevv hovv to teli someth g ew , it spoke to and vvrote for the people in their own ,^ a g • Just as the Catholic Church vvas generally purged m the cou ^e the Reformation, so vvas it partieularly purged in Slovema. chief Slovenian Counter-Reformer, Bishop Hren, the son ot a Protes¬ tant alderman and mayor of Ljubljana, became a e ovenian vvrier and preacher, basing his vvork on that of the Pro es an s °* rič and Dalmatin, that is, on the vvork of the religio-cultural co- workers of the same Trubar and his peers vvhom the bishop of Ljubljana, Peter Seebech, in 1562 considered “ldiots. Others fol- lovved in Hren’s footsteps, but the literature of the sixteenth and seventeenth centuries is lacking in both quality and quantitv. Al- tliough there are many names in the literature of the period, not a Dalmatin can be found among them, says Dr. Gregor Krek. * • Art, hovvever, began to blossom forth under the influence of Italy, and Science also flourished; but ali higher culture had fevv or no ties vvith the Slovenian people. German and Latin vvere spoken in castles, tovvns, and cities, in private and public life. A severe ab- solutism of Church and State prevailed, to the great loss of Slo¬ venian nationalism, its literature and culture. CHAPTER XIII. The enlightening rationalism of the latter half of the j eighteenth century and the romanticism of the first half of the nineteenth century called the Slovenes to a nevv intellectual life, and the Slovenian national renaissance vvas bom. A revolution novv takes plače in the religious, scientific, poli- tical and social spheres. The phenomena of nature and human society are being investigated and freed from theologr, from vvhose influence ali culture is tuming. Progress in physical Science and technology causes a prodigious revolution in eco- nomies: mass production and big business come into existence. Opposing the Jesuitism of the seventeenth century is Jan- senism, vvhich in its original form is characterized by a špirit of progress. Jansenism opposes bare ritual, demanding inner re- generation and a moral manifestation of faith. Its special concern is the education of the people. In Austria Jansenism vvorks side by side vvith the political program of Joseph II. The best result of this religio-political alliance is the nevv concern for public education and religious tolerance. *Rutar, Simon: Zgodovina Tolminskega. **Almost ali of the prohibited Protestant books have been preserved. Of Pachenecker’s catechisms, the only Catholic books from the a ge of the Refor¬ mation (1579), there is not a single copy extant! ***In th e publication: Die oesterreichLsch-ungarisehe Monarchie in Wort und Hild, Krain, VVien, 1891. _ (To b e continued) INDIANAPOLIS BOWLING NEWS 1. 2 . 3. 4. 1. 2 . 3. 4. The entrg fee for edeh individual is $1.75 Athletic ..Mgr. .. Lodge Sec’y Ali entries and fees must be mailed or delivered to JOSEPH POTSCH, 2117 SO. LOMBARD AVE.,. CICERO, ILLINOIS, on or before APRIL 1, 1940. Flash! From bovvler to bovvl- er from us to you. Un-flash! Flash! Felix (Gold Medal) Blazich had a high three game total of 539. Louie Urbančič had a high single game of 224. Un- flash ! Flash! Adolph Flajs had high score vvith the Vrtec team vvith a single game of 186. Un- flash ! Flash! Louie Snider got 451 pins in three games. As a bovvl¬ ers he makes one of our best softball pitchers. Un-flash! High three games: John Pra protnik, 625; A. Flajs, 650. Single games: Felix (G M ) Blazich, 250; Joe Verhovnik 225. (Promised for next vveek') . You f reporters vvill be satis- fied vvith a three game total of 700 a piece. Flash! We’!l bs back in a flash! With some hash, un-flash! .. . * * . ... Spring Frolic Dance The Athletic Association i s j sponsoring a Spring Fr ! dance, for the benefit of | bovvling teams, to be held A 16 at the Slovene National Hc 1729 N. Holmes Ave. ,at 'i p. m. Come one! Come ali! There’s fun for ali. Women’s High Scores High three game score jnrade by Leva (Smiles) Qual ,419. Runner-up Antonia (Li ! Ann) Cesnik 376. High single game vvas m jby Leva (Smiles) Qualitza, ! Runner-up, R 0S e Medveš 148. Singled, Leva Qualitza. The Cleveland SL guage Club announ er for its next mee i day, March 29, at t East 55th St. Pul 8 P- m. Vatro J. Gr Napredek ,official ( Sl ovene. JETogressivf ciety wil Ispeak on “ of Cleveland Slov Years Back.” _ _ _