Politiški oddelek.
Po ljubljanskih mestnih volitvah.
Minoli teden so se vršile občinske volitve v Ljubljani in so bile leto3 jako živahne. Volilni boj je bil v vseh treh razredih. V tretjem razredu je neki meščanski odbor postavil proti narodni stranki svoje kandidate. Za tem meščanskim odborom so se skrivali že znani nezadovoljni življi, ki so vedno pripravljeni rušiti narodno slogo. Podpirala je pa te kandidate katoliška stranka, za to tudi njo zadene blamaža, da so kandidatje tega volilnega odbora jako sramotno pogoreli. Ljubljansko meščanstvo je pokazalo, da zna ceniti zasluge narodne stranke za ljubljansko mesto in ne pusti rušiti narodne sloge. Prepričani smo, da se tudi v bodoče razbijejo vsi taki poskusi, delati zgago, ob zdrav razum ljubljanskega prebivalstva.
V drugem in prvem razredu postavili so Nemci letos svoje kandidate in sicer ne vseh, temveč v drugem jednega, v prvem pa dva. Te kandature so bile že zaradi tega pomenljive, ker se je od neke strani trosila laž, da se je skrivaj mej narodno in nemško stranko sklenil neki kompromis. Z razširjenjem takih lažij so delali za nemške kandidate ljudje, kateri se tako radi ponašajo s svojo narodno odločnostjo in sumničijo narodno stranko, da se je izneverila slovenski zastavi. V drugem razredu so ti ljudje celo naravnost agitovali za nemške kandidate.
Narodna stranka je odločno nastopila proti tem nemškim kandidatom in sijajno so tudi v teh dveh razredih zmagali narodni kandidatje. Nobene spletke Nemcev niso ničesa pomagale.
Značilno je postopanje naše katoliške stranke ob tej priložnosti. Volitve se v teh dveh razredih ni udeležila, da si bi bili od nje pričakovali, da bode podpirala narodne kandidate, ker se zadnji čas kaže tako nasprotna vsega nemškega. S tem, da so gospodje pri teh volitvah doma ostali, pokazali so najbolje, da to njih sedanje na-
udušenje za narodnost ni piškavega oreha vredna. Gospodje bi bili radi videli, da Nemci zmagajo, da bi potem ložje zabavljali zoper narodno stranko.
Seveda se nahajajo ljudje, ki mislijo, da bi le umestno in pravično bilo, da bi se Nemcem prepustilo v mestnem zboru nekaj mandatov. Po našem mnenju pa ozirnost tu ni umestna. Nemci, dokler so imeli v Ljubljani moč v rokah, tudi niso hoteli Slovencem prepustiti nobenega mandata, temveč sami smo si morali priboriti vhod v mestno zborovalnico.
Pri tem je pa pomisliti, da so Nemci v Ljubljani v manjšini, Slovenci pa v večini. Posebno dokler se Nemci ne odločijo v Celju in Mariboru prepustiti nekaj občinskih mandatov Slovencem, jim jih tudi v Ljubljani prepustiti ne moremo. Sedaj, ko bijejo Nemci najhujši boj proti narodni jednakopravnosti, bi ne bila umestna v Ljubljani prevelika obzirnost proti njim. Seveda drugače bodo razmere, če se celjski in mariborski Nemci sprijaznijo z mislijo, da tudi Slovencem gre kako mesto v občinskem zastopu.
Posebno je pa bila dolžnost narodne stranke zavrniti kandidate, katere so sami Nemci postavili brez vsakega sporazumljenja s Slovenci. Če bi bili Nemci zmagali, bi nemški listi hitro bili raztrobili, da ljubljansko prebivalstvo več ne mara za slovenski narodni zastop. Govorilo in pisalo bi se zopet bilo o velikem pomenu ljubljanskega nemštva, kar bi bilo škodovalo tudi v drugih političnih ozirih. Ljubljani bi bili skušali pritisniti takoj na pol nemški značaj.
Te volitve so pa pokazale, da govoričenje o zvezi mej narodno stranko in Nemci je prazna izmišljotina. Da obstoji taka zveza, bi narodna stranka gotovo ne bila mogla z vso odločnostjo nastopiti proti Nemcem.
Izid letošnjih volitev je oveselil vsacega rodoljuba, kajti pokazalo se je, da je Ljubljana še vedno narodna in slovenska.