Poitnlna plačana » gotovini.
Marijin List
XXXV. leto	6
8 junija 1939
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv. Driižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na sklipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca /ezu&ovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1940 tüdi naročnik. Naročnina se do koncù junija vsa mora plačati.
Dfihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sltlžijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih I dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom drixštyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš slfižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov.krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
DARI.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so v Din. darfivali v Ljutomer! sledeči gospodje I gospe: Mrs. Lovrec Andrej, župnik, 10, Okrajna posojilnica 10, Sinigoj 10; po 5 Din: Komp Olga, Babnik, Anuš, Škof, Ko-harič, dr. Farčnikova, Ledinek, Šomak, Senčar ; po 4 Din : Tušen, Vregg, Vao-potič; po 3 Din: Velnar, Sarjaš Marija, Anušek, Hercog, Petlar; po 2 Din: Horvat, N., Antolič, N., Zavratnik, Dróbnik, Viher, Jagodic, Bombek, Cimerman, H., Ivanič, Antolič, Stanjko Ana. Dare izročila Žižek Veronika. Vapno odano 8, N. N. 4, Gerič Matjaš, Hotiza 15, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana 291-90, obresti v Kmečkoj oosojilnici v M. Soboti 27, Matajič Štefan, Francija 10, N. Beltinci 10, Forjan Ivan, Beltinci 5, Kumin Alojz, Beltinci 22, Bobovec Franc i Frančiška, Francija 10, mladoženec Sobočan Štefan, Trnje s Francije 87-50, izseljenci iz Burgesa, Francija 12 50, Šabjan Avguštin, Kobilje iz Francije 1550, Tivadar Jožef, Lipa v zahvalo za srečno vrnitev iz Francije 20, Antolin Jožef, Odranci 10, Gjura Treza, Sr. Bistrica 7, Kmečka hranilnica in posojilnica, D. Lendava 200, Švarda Franjo, V. Polana iz Francije 5, N. Gomilica 10, N Gomilica 2, iz Francije potom g. Camplina 55 25, Barbarič Ana, Francija 29.75, Prša Marija, Francija 16. — Oča sirot povrni vsem v obilnosti. — Odbor.
Izdali smo v Din: Za opeko v Borejce 10.000, telegram v G. Radgono 15, delavcom pri cigli i vapni od 18—21. aprila 561, delavcom pri gašenji vapna 275, trem foringašom. ki so pripelali iemeze z Medjimurja 140, delavcom pri sekanji lemezoy i brodovina 32 din., 625 kg vapna 1861*50 ; Hozjan Štefani i Ivani iz Trnja za vožnjo peska i kamla 1000, Škerget Stefani Črensovci za kopanje stiidenca 60, Bedernjak Ivaii, Črensovci za vožnjo rorov pumpe pa težaki 43, Čurič Matjaši, Žižki za rore i oseke 330, za cigeo 112,50, za late, cveke, železo, klanfo pri hiiti i pokrivanji cigla 312,50, tesači i delavcom 10950, Hozjan Štefani i Ivani, Trnje za vožnjo peska i kamna 1000, težakom za vömetanje kamna pri Mliri 145*50, Ros ivani, Ivanci za vožnjo kamna 500.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so brezplačno vozili pesek I kamen sledeči: Z Črensovec: Bauer Šamuel, GrUškovnjak Štefan,
LETO 35.	8. JUNIJA 1939.	ŠTEV. 6
ZDRAVA, MILOSTI PUNA, GOSPOD JE S TEBOV, BLAGOSLOVLENA SI TI MED ŽENAMI. (Luk. /. 28.)
Milosti puna si Mati Kristušova, Mati Odrešenikova. Mesec junij je posvečen Srci tvojega Božega Sina, ki je vretina vse svetosti. To Srce, štero je živlenje od tebe vzelo, je zdriiženo z Bogom, z večnov svetostjov. To srce se je na tvojo reč, Mamika, odprlo, gda si je ti ešče pod svojim najčistejšim srcom nosila. Pri Elizabeti je to bilo, pri svetoj tetici, pri materi sv. Ivana Krstitela. Začiideno te je pitala svetnica : Kak je to, ka Mati mojega Gospoda prihaja k meni — i v nepopisnoj zahvalnosti je priznala: Ka se je na tvoje reči genolo šest mesecov nosečoj dete v utrobi i od veselja poskočilo. Kakše veselje je začiito Ivanek na tvojo reč v maternoj u-trobi? Veselje, ka je rešen poprijetnoga greha. Veselje, ka je postao dete Bože. Veselje, ka je postao tvoje dete, brat tojega Sina, našega gospoda Jezuša Kristuša. Na tvojo reč se je odprlo Srce tvojega Sina i je Ivana v maternoj utrobi posvetilo, ar ga rešilo greha, ka se je čisti rodio na svet i ne potrebiivao sv. krsta. Spoznao je v tvojoj utrobi Boga i zahrepeneo je po njem. Ar pa ne prlšo še čas rojstva, je z svojimi želami zvršo krst že-lenja i odpiiščeni njemi je poprijetni greh.
Ti si to včinila, Mamika. O včini tiidi isto za nas. Spregovori par reči za nas i ž njimi odpri Bože Srce, ka nas to reši greha. Ti si brezgrešna po velikoj dobroti Zveličitelovoj, ki je tvoj Sin i ki greha ne mogo poznati, ar je najsvetejši Bog. Guči za nas i odpri Jezušovo Srce za nas, da se rešimo greha. Da se rešimo smrtnoga greha, da se rešimo premišlenoga maloga greha, da se rešimo nepremišlenoga maloga greha, o Mamika brezgrešna, da se rešimo vsakoga greha.
Srčen.
srce jezušovo, *-
i-* žareče ognjišče lübezn1
Jaslice, križ, tabernakel nam tak zgovorno svedočijo od liibezni do nas. Jezuš me je liibo, čeravno toga z nikim nesam zasliižo. Liibo me je, čeravno mam slabosti, zavolo mojih slabosti. Zavolo nas je zapiisto Očo v nebesaj i angele, samo da more biti pri nas. Zavrgeo je zemelsko bogastvo i se rodio v siromaškoj štalici. Na sebe ne mislo ; iz liibezni do nas je spri-jao vdarce, trnje, biče, križ . . . Gledaj Križanogal Moj Bog, iz vse njegove postave diha liibezen. Ta ranjena i trpeča liibe-zen mi pravi: „Glej, kak te lfìbim. Ali verješ v mojo liibezen do tebe? Ali me lubiš? Kak me liibiš? Bole kak svoje udobnosti, imanje, zabave, prijatele, samoga sebe?"
Da, iz vse njegove postave diha liibezen i po našoj liibezni hrepene nagnjena glava, razprestrete roke, odprto ranjeno srce...
Jezuš klonka na moje srce, a kakši odgovor dobiva? „Gospod, malo potrpi, mam telko dela; skrbim za svojo prišestnost, imanje, srečo... malo počakaj!" I Jezuš stoji i čaka.
Dosegno si srečo, ali pa tiidi ne. Znova poklonka Jezuš: „Ali me zdaj ščeš sprejeti? Tvoj mir sam, odpri mi!" „Šče malo potrpi, mam telko skrbi, misliti moram na udobnost i zdravje, a v kratkom bom dosegno oni položaj, o šterom senjam, srečo! Šče malo časa mi püsti!"
I Jezuš čak-i pred vrati tvojega srca kak siromaški kodiš. Po tvojoj liibezni hrepene nagnjena glava, razprestrete roke, odprto ranjeno srce. Boži kodiš prosi tvoje liibezni. Svojo roko vtegiivle, za tebe prebodjeno. Kelkokrat mora prazno znova potegnoti nazaj.
Skrbi so minole, pa so znova nove prišle, razočaralo te je to i ono. Znova poklonka: „Ali me ščeš dnes sprejeti, mene, tolažnika v težkij dne vaj?" „Dnes ne, moram si počinoti. Počakaj šče, mogoče ziitra". I znova čaka; čaka on, veliki Bog, ki ničesa ne potrebüje, čaka, da ga sprime uboga stvar, ki vsega petrebiije. Niti nezahvalnost, zametavanje, žalitev ga ne preženejo, čaka boži kodiš i klonka pa prosi naše liibezni. Za vse mamo čas, samo za Krala kralov ne. Potrplivo čaka i prosi: „Oprostite, jaz sam, Jezuš, edini prijateo v temnij dnevaj, vsik-dar veren, sprimite me, smileni Jezuš sam". A kelko src se ne odpre, do smrti.
To je žalostna pripovest prevnogih diiš i driižin, pripovest od brezmejne liibezni i od brezmejne nezahvalnosti.
Lehko bi po sili odpro srca, on je gospodar, a nešče. Šče, da njemi prostovolno dariijemo srce. Jezuš ne zadosta liibleni. Šče oni, ki se majo za njegove prijatele, ga ne liibijo zadosta. Ali ne kristjan bože dete? Gde je pa potom detinska liibezen? Vsebina evangeliuma je liibezen, ar je Bog liibezen, pravi sv.
Janoš (1. Jan. 4, 8). Glavna zapoved, ki vklučflje vse drüge, je: lfibi! Sto lübi, spuni postavo. Pri molitvi se diiša v liibezni stapla s svojim Bogom. Duhovnik ma lepo nalogo, da diišam odkriva liibeče Srce Jezušovo. On je upraviteo Kristušove liibezni: v Palestini i Parelemoniali. Njegova viista razodevajo njegovo Srce: Moje Srce gori v liibezni do liidi. Ta lübezen traja vsikdar. On ma vso pravico do naše liibezni. Pa ka bi gučali od pravice! Što ne bi rad liibo tak ranjenoga Srca? Što ne bi vra-čao tak goreče liibezni?
Če bi vervao i bi bila moja vera tak močna, da bi pre-stavlala gore, a ne bi Boga liibo, nesam nikaj, pravi sv. Pavel. Šče tak živa vera brez liibezni je za mene nevarna; bio bi naj-mre jako nezahvalen, če ne bi liibo toga, ka je po svedočenji vere vse liibezni vredno.
Hvaljeno, željeno, liibljeno bodi Srce Jezušovo v podobni krtiha skrito vsaki čas do konca sveta.
Vnogi verjejo vse, ka so se v katekizmuši včili, pa ne živejo po veri, ali pa prav nemarno, menka njim boža lübezen. DüSa pa mora močno vervati, pa še bole močno lübiti, ka verje.
Ne gučimo pa od nekše čustvene, pesniške, sladkobne lü-bezni. Naša lübezen bodi prisrčna, a tüdi možka, močna. Močna kak smrt. Što Boga resan lübi, pri tom večkrat prav malo čfiti, nekak sühi je, vendar je njegova lübezen močna. Pri svetnika] se je pokazala ta lübezen navadno v obliki trdoga boja, smrtne borbe, krvave žrtve, bila je to resan možka sveta lübezen. Takša lübezen misli samo na to, kak bi kem bole po voli včinila ono-mi, ki ga lübi, četfidi za ceno žrtev!
Prava lübezen ne slabost, ne v čUstvi, v vzvalovanji srca, ne, močna je i lepa kak komaj šče kakša stvar na sveti. Lübiti se pravi: živeti bože, junaško živlenje.	(P. Mateo.)
■s
ZB LOJ ENA OVCA SE VRAČA K JEZUSI
Bio je profesor na luteranskom bogoslovji v Berlini. Dosta se je triido, kak bi luteranski navuk približao katoiičanskomi. V té namen je prečteo dosta knig. Sam piše od toga:
Bog sam zna, kak sam dostakrat čteo knige med skuzami pa vročim notrašnjim bojom ... Ali menkala mi je šče ponižnost, štera je poseben boži znak i znanstvena gizdost mi šče ne dopiistila, da bi zavrgeo neistinski luteranski navuk.
Nadale se je poglobo v cerkveno zgodovino. Tü se je pred njegovimi očmi odprla veličina papov, ki so vidni namestniki božega Sina na zemii. Konči pa je prišeo do toga, da bo naj-bouše spoznati čisto pa jasno istino z molitvijov i ne sùmo z vuienim pisanjom i tak dosegne mir, šteroga svet nemre dati.
Znovič je začno čteti katoličanske knige. Jako velki vpliv je mela na njega kniga Albana Stolza, tiidi konvertita, z napisom: „Neskončen pozdrav". (Posvečena je bila Mariji.) Tiidi Lämmer se je odločo, da se bo odzdaj zatekao k Mariji i jo zazavao na pomoč. V toj knigi je čteo, da naj luteran, šteri žele istinsko spoznati pravo božo istino, zmoli vsakši den edno zdravo Marijo i se tak priporača sv. Bogarodici v priprošnjo. Zakaj ne bi pozdravlao Blagoslovleno med ženami s tistimi rečmi, s šterimi so sveta angelska viista nagovorila Marijo ?
I resan je to opravlao vsakši den.
Zdaj sam zarazmo lepo molitev „Spomni se, o premila Devica ..." pa „Pod tvojo obrambo..Začno sam s prelepim angelskim pozdravom častiti prečisto Mater božo, milošče puno
HUGO LÄMMER.
pa jo proso pomoči za moje popuno razsvetlenje. Žalec znanstvene kmice mi je odpadno, na kolenaj pred Križanim vmojoj hižici sam se borio med molitvijov i skuzami sam s sebov...
Konči njemi je ta molitev i Marijina priprošnja spravila s poti vse zavore, dokeč ne potli sam poklonkao na dveri katoli-čanske Cerkve ...
Napoto se je v sev. Italijo i pri tom spoznao nekelko ka-toličansko živlenje. Gda se je povrno pali nazaj domò, je napravo za celo živlenie odločilen stopaj: podäo se je 1. 1858. v naroče katoličanske Cerkve.
Zadobo je diišni mir, mir, šteroga svet nemre dati pa ga tiidi nemre odvzeti i oropati človeki nazliik vsemi nasprotiivanji pa trplenji, štero ga doleti v živlenji.
Lämmer je postao katoličanski diihovnik i mlade bogos-lovce je včio cerkveno zgodovino.
Dragi prijateo! Pobožnost do Marije je zrasla izv globoke pa tople liibezni katoličanskoga lüdstvä do Matere bože. Časti Marijo!
Den za dnevom, večer za večerom se glasijo molitve i lepe Marijine pesmi iz srca vseh: iz mladine, šterim šče sija nedužnost z oči i šče ne vejo za hüdobijo sveta; iz src starejših, šteri že majo trdo i bridko živlenje za sebov. Vsi tej pri-bežijo pod Njeno värstvo: vsi, preprosti lüdje na vesnicaj pa izobraženci po mestaj.
Tüdi ti, prijateo, štoštč si i gdekoli si, telko časa že najdeš, da zmoliš Mariji na čast dnevno bar edno zdravo Marijo i položiš z zayüpanjom pred Njene nogé vse svoje skrbi pa težave. Vido boš, da ti bo ležejši stopaj skoz to zamotano živlenje. Zakaj? Zato, ka sče nikdar ne bilo čUti, da bi Marija koga zapüstilä, što se je s pravim nakanenjom zatekao k njoj.
Tüdi tebé ne bo!
Veličastna proslava 19381.11. sept. v Črensovcih : Narodne noäe v sprevodi.
ANA von KRANE.
Ana von Krane je bila angleška pisatelica. Bila je anglikanske vere. Gdä je prestopila v katoličansko vero, so jo pitali, ka jo je pripelalo v Kristušovo Cerkev. Odgovorila je, da Kristuš v Oltarskom Svestvi, ar si v tom Svestvi človek potiši glad svoje diiše, hrepenenje svojega srca. Zviin toga jo je nagnolo k tomi tiidi to, da zna ta Cerkev dobro razložiti pomen trplenja na zemli.
Gda so njoj prišle v roké katoličanske knige, je najšla njena diiša to, ka je tak dugo zamàn iskala.
Po svojo j pameti je etak sodila od katoličanske Cerkve:
„Če je Kristuš nastavo Cerkev, je ne mogeo nehati brezi pomoči celih devetnajststo let, da bi bila sama sebi prepuščena, liki je mogeo ostati pri njoj, na podlagi obliibe, štero je dao prlé: ,Jaz sam z vami vse dni do konca sveta'. (Mt. 28, 20.) I či je šteo, da njegovo delo trpi do konca, njoj je mogeo dati trdno formo. Kristuš pa svoje Cerkve ne mogeo prepiistiti samo nestalnim liidem, da bi vsakši po svojoj voli včio pa glaso njegov navuk, tak, kak bi bole za vsakšega bilo prav. Dao je toj Cerkvi tiidi znake, po šterih se že na zviina spozna, to je njena trajnost, njena edinost vu navuki, njena stanovitnost že dve jezero let..."
Vse to je Ana von Krane najšla samo v katoličanskoj Cerkvi. Nevidna boža roka jo je pomali vodila k pravoj vretini Istine, dokeč jo ne pripelalo v pravo Kristušovo Cerkev.
Dragi prijateo!
Mogoče si že večkrat premišlavao, ali je resan naša kat. Cerkev prava, istinskä. Pa razum Ti je včasi povedao, da je samo katoličanska Cerkev prava, zato ka je Kristuš njena glava i kak Kristuš nigdar ne preminé, tak tiidi Cerkev ne prehenja. Kelko vihérov, kelko strašnih preganjanj, kelko trplenja je mogla Cerkev prestati — človek bi mislo, da je za vsigdar izbrisana z zemle. Pa se je vsigdar z mladimi močmi vzdignola, a preminila ne nigdar. Či bi bila Cerkev samo človeče delo, bi jo že zdavna pokopali. Pomisli samo, kelko čiide se je zgodilo v toj Cerkvi. Toga nema ni edna driiga cerkev.
Tak se nam pa tii očivesno kaže pomoč boža. Niedna Cerkev ne tak razširjena po sveti, niedna Cerkev nema telko svétcov pa mantrnikov, šteri so telko krvi prelejali za Kristušovo vero. Poseben znak za katoličansko Cerkev je pa to, da mä edinstvo vu nàvuki, da ne verje katoličanec samo to, ka je njemi bole prav, liki vse, ka nam Cerkev zapovedavle vervati. V tom se loči ravno od vseh driigih cerkev : luteranske, pravoslavne, anglikanske itd. Tiidi katoličanski diihovniki ne včijo vsakši svoj navuk, likisamo tisti [navuk, šteroga je včio,,Kristuš,;i so ga apoštolje'glasili dale, po7celom sveti. Kristušov namestnik (na zemli, papa, pa skrbno čuva z božov pomočjov, kak najvišiši
poglavar katoličanske Cerkve na zemli, da se obdrži té navuk čisti, kak ga je Kristuš včio.
Kristuš té svoje Cerkve ne bo nikdar zapiisto, pa naj pride kakoli : zriišo je ne bo nišče. Či se znabiti na ednom kraji širi brezverstvo, se pa na driigom kraji razveselivo širi bože kralev-stvo na zemli.
„Ne bojte se! Jaz sam z vami vse dni do konca sveta", so bilé zadnje reči Kristušove, gda se je poslavlao od svojih i šo v nebesa. Te obliibe nema niedna driiga Cerkev-
evangeliumi meseca junija.
NEDELA PRESVETOGA TROJSTVA I PO R1SALAJ PRVA.
Pravo je Jezuš svojim vučenikom: Dana mi je vsa oblast, na nebi i na zemli. Idoči zato včite vse narode, krščavajoči nje vu imeni Oče i Sina i Diiha svetoga i včite je zadržavati vsa, šterakoli sam vam zapovedao. I glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta. (Mataj 28, 18—20.)
NA DEN PRESVETOGA TELA KRISTUŠOVOGA, NA TELOVO.
Pravo je Jezuš; Moje Telo je zaistino jestvina i moja krvje zaistino pitvina. Ki je moje telo i pije mojo krv, v meni ostane i jaz v njem. Kak je poslao mene živoči Oča i živem jaz po Oči, tak bode tiidi tisti, ki mene je, živo po meni. Eto je krüh. ki je z nebes doli prišo. Nej, kak so jeli vaši očevje mano, i mrli so — ki je ete krüh, živo bode na veke. (Jan. 6, 55—58.)
NEDELA PO RISALAJ DRÜGA.
Pravo je Jezuš eto priliko: Neki človek je pripravo veliko večerjo i je vnoge pozvao. I gda je prišla vöra večerje je poslao svojega slugo povedat pozvanim, da naj pridejo, ar je že vse pripravleno. I začeli so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi njemi je pravo: njivo sam küpo i jo morem iti pogledat, prosim te, zagovori me. I drügi je velo: Pet parov jüncov sam küpo, idem nje vardejvat; prosim te, zagovori me. I drügi je pali pravo: Oženo sam se i zato nemorem priti. I nazaj pridoči sluga je eta svojemi Gospodi nazvesto. Teda se je hišni gospodar razsrdo i velo svojemi slugi: hitro idi vö na vulice i varaške poti i pripelaj esi notri, nevolne, slabe, slepe i plantave. I veli sluga: Gospod, včinjeno je, ka si zapovedao i ešče je mesto. I je velo Gospod slugi: Idi vö na poti i med piote i prisili je notri iti, da se moja hiša napuni. Velim vam pa, ka nišče zmed oni liidi, ki so bili pozvani, ne bo okuso moje večerje. (Lukač 14, 16, 24).
NA GOD PRESVETOGA SRCA JEZUŠOVOGA.
Židovje zato, (da je pripravlanje bilo k svetkom, naj ne bi ostanola na križi tela v soboto), ar je bio veliki tisti sobotni den, so prosili Pilata, naj bi se strie njihove kosti i da bi se doli vzeli. Prišli so zato vojaki i štrli kosti prvotni i tiidi driigomi, ki je bio ž njim razspeti. Gda so pa prišli do Jezuša i vidili, da je že mrtev, neso štrli njegove kosti, nego eden zmed vojakov je z sulicov odpno njegovo rebro i taki je pritekla krv i voda. I tisti, ki je vido, je svedočo i njegovo svedočanstvo je pravično. I on zna, ka istino guči, da bi tüdi vi vervali. Včin-jena so pa età, da bi se spunilo pismo : „Kosti ne poterte v njem." I pä drügo pismo pravi: Gledali bodo v njega, šteroga so presmeknoli. (Jan. 19, 31—37.)
NEDELA PO RISALAJ TRETJA.
Približavali so se Jezuši cestninarje i grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji i pisačje so mrmrali govoreči: ka te grešnike k sebi jemle i je ž njimi. I povedao njim je pa eto priliko: što z med vas, ki ma sto ovc i edno z med njih zgübi, ne ostavi devetdeset i devet v püstini i ne ide za zgüblenov, dokeč je ne najde? I gda jo najde, jo dene gori na svoja pleča radUvajoči se i domo pridoči vküp zazove prijatele i sosede govoreči njim ; Veselte se z menov, ar sam najšno svojo ovco, štera je bila zgüblena. Velim vam, da bo tak v nebesaj vekše veselje nad ednim pokoro činečim grešnikom, liki nad devetdeset devetimi pravičnimi, šteri ne potrebüje pokore. Ali štera žena, ki ma deset grošov, če zgübi eden groš, ne vužge sveče i ne pomete hiše i ne išče skrblivo, dokeč ga ne najde? I gda ga najde, vküp za-
Veličastna proslova 1938. 1. 11. sept. v Črensovcih : Milostlivi g. dr. Cukala nesejo Najsvetejše, da blagoslovijo nad 20.000
broječo vnožino.
zove prijatelice i sosede i pravi: Veselte se z menov, ar sam najšla groš, sterogä sam zgiibila. Tak bode, velim vam, radost med božimi angeli nad ednim pokoro činečim grešnikom. (Lukač 15. 1, 10.)
NEDELA PO RISALAJ ŠTRTA.
Kda se je vnožina siinola za Jezušom, ka bi posliišala reč Božo i je on stao poleg Genezareškoga jezera, je zagledno dve ladji, stoječivi pri bregi; ribiči pa so vö stopili i prali mreže. Stopivši pa v edno ladjo, ,štera je bila Šimonova, ga je proso, ka bi jo edno malo od zemleporino; i sedečki je včio z ladjice vnožino. Gda je pa henjao gučati, pravo je Šimoni: „Pelaj na globočino i prestrite vaše mreže na lovlenje!" I Šimon se je o-glaso i pravo: „Vučiteo, celo noč smo se triidili i nikaj ne vlo-vili; ali na tvojo reč razprestrem mrežo. I gda so to včinoli, zaprli so veliko vnožino rib, da se njim je mreža trgala. I kimali so tivarišom, ki so bili v driigoj ladji, ka bi prišli i njim pomagali. I prišli so i nàpunili obe ladjici, tak, ka sta se malone pogražali. Gda je pa to vido Šimon Peter, doli je spadno na kolena pred Jezuša govoreči: „Odidi od mene Gospod, ar sam grešen človek!" Groza je naimre obišla njega i vse, ki so ž njim bili, nad ribami, štere so vlovili; prav tak tudi Zebedejova sina Jakoba i Janoša, ki sta bila tivariša Šimonoviva. I velo je Šimoni Jezuš: „Ne boj se, od eti mao boš lfidi lovio." I potegnoli so ladjo k zemli, ostavili vsa i naslediivali so ga. (Lukač 5,1—11.)
NA GOD SV. PETRA I PAVLA APOŠTOLOV.
Kak je prišo je Jezuš na stran Cezareje Filipove, je pitao svoje vučenike: Što, pravijo liidje, je Sin človeči?" Odgovorili so: Nešteri, da je Ivan Krstiteo, driigi, da je Eliaš, pa driigi, da je Jeremiaš, ali eden zmed prorokov. Pravi njim Jezuš: „Ka pa vi pravite, što sem?" Spregovoro je Šimon Peter i velo: „Ti si Kristuš, sin živoga Boga." Odgovoreči pa Jezuš pravo njemi je : „Blaženi si Šimon, Jonov sin, ar sta ti to ne nezvestila telo i krv, nego oča moj, ki je v nebesaj. I jaz velim tebi: Ti si Peter — pečina — i na to pečino bom zozidao svojo cerkev i vrata peklenska je ne bodo premagala. I tebi dam kliiče krale-stva nebeskoga. I kajkoli zavežeš na zemli, bo zavezano v nebesaj, i kajkoli odvežeš na zemli, odvezano je i v nebesaj." (Mat. 16, 13-20.)
mešniško posvečenje pri gradi.
(13. SEPTEMBRA 1778.)
Vsako leto so pri nas v Slov. Krajini v poletnih mesecaj nove raeše, ki jih verno lüstvo v pobožnosti obhaja. Splošno poznane so cerkvene slavnosti na novo mešo, a mälokomi od vnožine je dano, da prisostvüje posvečenji novomešnikov. To srečo majo navadno samo diihovnikovi stariši i bližanji rod, ki na den posvečenja z veseljom nastopijo tudi delešnjo pot do cerkve, gde apoštolski naslediteo — škof — posveti mlade bogoslovce-diakone v mešnike Gospodove.
Bilo pa je pred 161. letom, gda je naše lüstvo od blüzi i v vnožini prisostvovalo mešniškomi posvečenji. To je bilo 13. sept. 1778. v Gornjoj Lendavi. Do toga je etak prišlo:
Prvi sombotelski škof Szily Janoš je 2. sept. 1778. nastopo svojo cerkveno vizitacijo po „Slovenskoj okroglim". Več namenov je mela ta vizitacija. Predvsem to, da spozna i vredi svojo novo škofijo. 4. i 5. sept. je bio pri Sv. Benedikti pri župniki i dekani sobočke dekanije MikloU Kuzmiii. Pri toj priliki je v cerkvi pri Sv. Benedikti podelo svojim bogoslovcom, ki jih je dao sem pozvati, prvi višji cerkveni red ali subdiakonat. Subdiakonat sta sprijala tüdi dva prekmurskiva bogoslovca i to sta bila Jurij Kiizmii iz Dolnjih Slaveč i furlj Cipot iz Mlajtinec. Zvün teva dva pa šče nekaj madžarskih bogoslovcov.
Vsi ti, ki so tü pri Bedeniki sprijali subdiakonat, so 8. sept. 1778. v kapeli sobočkoga grada sprijali drügi višji cerkveni red ali diakonat.
13. septembra 1778. je bio škof na svojoj vizitacijskoj poti pri Gradi i te den je bio določeni za mešniško posvečenje. V farnoj cerkvi je gornjelendavski župnik Sukič Franc, rodom iz Trdkove, vse potrebno pripravo. Škof Szily z dekanom Miklošom Kfizmičom i vsi bogoslovci-diakoni so se zbrali v cerkvi, gde je bilo puno vernoga lüstva. Razumlivo je, da je za te den prišla v G. Lendavo večina župnikov sobočke dekanije i to so bili: sobočki Rùfaj Jurij, cankovski Andreji Mihael, tišinski Per-tóci Štefan, gornie petrovski Hüll Janoš, dolenski Poigaj Jurij, martjanski Cipot Matjaš, ki je bio rodom iz Mlajtinec i je zagotovo bio v rodi z v novomešnikom Cipot Jurijom, dale jelenski Srdk, gornjesinički Cvetan Matjaš i jürjenski Mura/ Franc. Pri posvečenji so pač pomagali z dvorbov. Bio je to den, ki je mogoče edini primer v našoj cerkvenoj zgodovini.
Naskori za tem je bilo novomešniško slavje v Martjanci i pri Sv. Jüriji. Našiva dva novomešnika sta sledkar delovala v düSnom pastirstvi v Slov. Krajini. Jurij Kiizmii, ki se je na-rodo 14. dee. 1752 na Dolnjih Slavečaj, je bio najprle postav-len za kaplana v Räbakethely i naskori nato za župnika pri Nedeli (1781-85). Bio je tüdi župnik v Vel. Dolencaj od 1785. do 1795.
i v Štefanovcaj od 1795. do svoje smrti 27. febr. 1810. Bio je dekan za oršečko dekanijo. Driigi novomešnik Clpòt Jurij, ki se je narodo 1. 1755. v Mlajtincaj, je bio nastavleni za kaplana v Mart-jancih, gde je bio 10 mescóv, nato pa kaplan v Turnišči 3 mesce i zatem župnik na Tišini od 1.1782. do 10. jun. 1824., gde je delovao kak goreči diišni pastir.
Škofova vizitacija iz 1.1778. pa je za Slovensko Krajino važna tüdi v drügom pogledi. V razgovori z Miklošom KUzmičom je škof sprevido, kak potrebne bi bile tomi slovenskomi lüdstvi slovenske knige. Škof je obečao Mikloši Kiizmiči podporo pri tom deli. I že prišestno leto je Mikloš Kiizmič pripravo za tisk prvo prekmursko katoličansko tiskano knigo, to so „Sveti evangeliomi", ki so bili štampani 1. 1780. na škofove stroške.	— iz —
ŽELENJE NA TELOVO.
Gospod, hodi k meni i ostani pri meni, jaz tvoj ščem biti.
V beloj hoštiji moj Jezuš živč, k Njemi zdigavlo se moje ìc\é: Pridi k meni, me odeni v svoj obleč, da sam lep.
Kriišna podoba obleko Njem' da, v kuči lesenoj je vsikdar doma: Pridi k meni, k Seb' me vzemi na oltar, v žgavni dar.
Vsako kolene poklekni do täl, srčno zaželi, si velki al mal: Jezuš v hoštiji v diišaj vseh živi, na Srcé
stisni njé. Srčen.

iz živlenja našega gospoda jezuša kristusa.
(PO MESCHERI.)
ROJSTVO I MLADOST SVETOGA IVANA KRSTITELA.
1. Rojstvo svetoga Ivana.
Pri rojstvi sv. Ivana moremo obrnoti pažnjo na dve stvari : na čiidežno rojstvo samo i na vnoge druge izredne zviinešnje dogodke i okoliščine.
Pri čiidežnom rojstvi samom je potrebno spomenoti, da je bilo v tom rojstvi dano bogastvo milosti, to je prednost, štere je ne bio deležen nieden driigi svetnik. Zato slavi sv. Cerkev samo pri njem njegov rojstni den, v šterom je bio rojeni za te svet. V liturgiji pa naobrača na njega reči proroka Izaja: „Gospod me je pozvao že od maternoga tela, že z naroča moje matere je v mislih meo moje ime."
Rojstvo sv. Ivana je bilo čiidežno tiidi zavolo zviinešnjih izrednih dogodkov. K tem računajo sv. očevje okoliščino, da je angeo deteče ime naznano, kak naj se zove. Sorodniki, ki so bili pri obrezavanji poleg, so njemi šteli dati ime Zaharija, po očinom imeni. A'i mati Elizabeta je zatrdila, da je Ivan njegovo ime. I gda so pitali očo, je tiidi on najprle napisao i nato spre-govoro i povedao, da ma dete že določeno ime.
Pa je bilo čiidežno tiidi to, da je oča zdaj včasi znova zadobo reč, ki je nemi bio i je napunjen s Svetim Diihom za-
Veličastna proslava 1938. 1. 11. sept. v Črensovcih: Narodni voz iz Dokležovja s čunom i veslom na spomin rešitve g. urednika Novin prek Mure pri Dokležovji iz rok bolševikov. ki so ga na smrt iskali.
spevao zahvalno pesem. Te njegov hvalospev je poveličavanje odrešenja.
Zaharijov prelepi: benediktus ma dva dela.
V prvom deli se poveličiije Bog zavolo izpunitve prihajajočega odrešenja. V njem je povedano predvsem bistvo odrešenja i nam prikazano kak milostni obisk Boga, kak prihod vel-koga zveličanja i močnoga Odrešenika v hiši Davidovoj,
Nato so povedani vzroki, zavolo šterih se bo odrešenje dopunilo. I tej so : smilenost Boga i njegova vernost v obečanji, da nas bo rešo. Potem se slavi delo odrešenja, ki je v tom, da se oslobodimo sovražnikov, ne zviinešnjih, nego sovražnikov našega zveličanja i da pride od Boga istinska pravičnost i prava svetost.
Drügi del nam naznanja razmerje Ivana Krstitela do odre-šilnoga dela i do Odrešenika samoga. To razmerje je v tom, da je sv. Ivan Odrešenikov glasnik, prorok Najvišišega, da Go-
Naši v Franciji:
Izseljenski diihovnik g, Camplin obišče naše, ki sliižijo v hoteli v Ereux.
spodi pot pripravi s tem, da oznanja njegov milostni prihod i da grešnikom svetlost i zveličanje posredüje, da je pripela s poti greha na pot zveličanja i mira. V tom je napovedano po-zvanje sv. Ivana*kak predhodnika Odrešenikovoga.
Konec pa pretreslivi glas po pomoči na bližajočega se Odrešenika, da naj nas s svojim milostnim prihodom razsvetli i odpela iz kmice greha i obvüpanja na pot mira i zveličanja.
Ž. Mlada leta svetoga ivanà.
V mladosti sv, Ivana nas sveto pismo opomni na dve okoliščini.
Prva je ta, da je raseo i se krepo v dühi. To se pravi, da premnoge milosti, štere so njemi bile podeljene že pred rojstvom, zdaj neso postanole menše, nego šče močnejše, da v njem delo nadaliijejo i dokončajo.
Druga okoliščina pa je ta, da je sv. Ivan od svoje mladosti pa do svojega javnoga nastopa ostao v piiščavi, pa naj bo da ga je Sveti Duh že v mladosti gnao v ptiščavo, ali pa je nevarnost pred Herodovim pomorom nedužne dece dala povod za to, da je mogeo bežati v piiščavo i se tam skriti. Za to pQ-ščavo pravijo, da je bio to püsti i skalnati kraj približno edno vöro vzhodno od „Svetoga Ivana v gori," gde na strmom pobočji šče zdaj kažejo votlino i vretino sv. Ivana. V toj samoti je preživo sv. Ivan svoja dečinska i mladeniška leta v odpovedi i v molitvi i tistoj pokornosti, ki nam je popisana v nje-govom javnom delovanji. Gotovo je bilo platno iz kamelje dlake že prie njegovo oblačilo i divji med i kobilice njegova hrana. Trda pečina pa je bila za toga nedužnoga spokornoga angela posteo za nekaj vor noči. Tak se je pripravlao sv. Ivan na svoje poslanstvo.
Naši v Franciji : Slovenka dela na podi s Čehinjov.
Sunčenica je spodobna sunci po farbi i po formi. Tüdi Marija je spodobna sunci. Sunčenica se celi den obrača za suncom, dokeč ne zaide. Tüdi Marija je zmerom obračala svoj pogled na večno Sunce, svojega Sina, dokeč je ne odišeo v nebesa, kam je tüdi Marijo vzeo k sebi i jo koronao.
NE PIJ !
Dečko i 'dekla, do 24. dopunjenoga leta ne pij mkših opoj-nlj pijač. Po tej letaj če se zdržiš, Bogi prijetno delo doprineseš, a dužniva nesta se zdržati popolnoma opojnij pijač. Dužniva sta pa vsikdar biti zmerni va i nikdar ne pijaniva. Če včasi kakšo kaplico gutneta, gotovo ne nikša falinga, a navaditi se na gosto pilo alkoholnih pijač, je pa jako nevarno za duino zveličanje, da ne gučim od menše nesreče: betega, svaj, nemira i siromaštva. Po gostom pili pride navadno pijanost. Poglavje „Ne pij!" dokončamo s sledečimi vrsticami.
Gda je domovina v nevarnosti, što jo brani? Mladina. Jedro regementov sestoji iz mladine. Ravnotak je mladina pozvana, da premaga notrašnjega sovražnika domovine i naroda: alkoholizem, pijanost. Nikaj poštenoga, hasnovitoga, jakostnoga i plemenitoga se ne da doseči med pijanci. Zato vidva, dečko i dekla, dajta zgled na dobro s tem, da neta pila alkoholnih pijač. Velika falinga naših prosvetnih društev je, da ne goji trez-nostnoga gibanja. Brez tòga je vso njihovo delovanje enostransko i popolnoga uspeha nikdar ne dosegne. Ka vala, če v kakšoj genlivoj igri nastopijo člani, igrajo izvrstno, skuze izvabijo iz posliišalcov — a po igri pa se podajo k pili, v krčmo i ga režejo, da se vse kadi. Je to vzgoja? Viljem I. nemški cesar je 1. 1862. pruskoj vojski mesto žganice dao v čutore nalejati kavo. Zgodovina to njegovo odredbo šte za edno najvekšo njegovih dičnih del.
Ti boš nekda župan, odbornik, član cerkvenoga odbora, ali študiraš i postaneš vučiteo, uradnik, diihovnik, boš driižinski oča, boš družinska mati, boš uradnica itd. Odgovornosti pune službe, ar moraš davati zgled drügim i je vzgajati. Če se vdaš
Naši v Franciji: naš z velikanskim francoskim bivolom.
pili, ne boš vzgajao, nego pokvarjao, ne boš vodila, nego za-pelavala potomstvo, ne vistiniti se srčna žela vseh narodov: „mladjne je bodočnost". Od pijancov vzgojena mladina nema bodočnosti.
Dokeč so Rimljani samo pri božoj sliižbi pili vino, so la-dali nad celim svetom. Gda je pa začelo piti staro i mlado alkoholne pijače, gda so po veselicaj velike gospe, konzuli (ministri) i senatorje pijani ležali leto za letom pod stoli, se je zriišilo svetovno casarstvo.
Sveta prenoviti ne moreš, dečko i dekla, a samoga sebe si pa duina, mladina, odgojiti za sovrainika alkohola.
Veliki nemški pesnik Goethe pravi: „Jugend ist Trunkenheit ohne Wein", to je, mladost je blodnost, pijanost brez vina. Naš domači pregovor pa pravi: mladost je norost. Oboje isto pove: mladost je že sama po sebi omamlenost, boš to omam-Innoct, mladina, ešče povekšavala z alkoholnimi pijačami ? Nikdar ne. To omamlenost odstrani z treznostjov.
V angleškom mesti Cambridge je svetoznani šolski zavod, v šterom se vzgaja 5000 dijakov. Mesto ma sto jezero prebi-valcov. A v tom velikom mesti nega niedne krčme. Se čiidivate, če trezno vzgojena angleška mladina vodi, gda odraste, najvekšo državo sveta i če najbokši glas ma amerikansko blago, štero izdelavajo delavci, ki alkohola ne pijejo?!
Ne čiidiivaj se, dečko i dekle, nego naslediij. Mali slovanski narod reši zdaj, gda se močnim državam mejajo meje, samo treznost.
Làbezen do Boga, lübezen do svoje duše, lübezen do svoje bodoče družine, lübezen do svojega naroda, lübezen do svoje domovine, naj ti z rok vdari, dečko i dekla, do dopu-njenoga 24. leta vsako kupico, nalejamo z šterimkolim alkoholom.	c „
Srčen.
Naša sv. Maticerkev ma neizmerno velike diihovne kinče za naše diiše. Eden takši kinč so odpiistki. To čiiješ dostakrat, to vidiš večkrat napisano v molitvenoj knigi, pa najbrž niti ne veš, ka so odpiistki. Katekizmuš nam pravi: „Z odpiistki se odpuščajo vremenite kaštige za one grehe, šteri so že pri spovedi odptiščeni." To nam pove dve istini. Prva je: ka vsakši greh, posebno smrten, piisti na diiši nikše zamazke tiidi po spovedi. Driiga je: ka nam te zamazke zbrišejo odpiistki, štere ma sv. Maticerkev.
*
Kak je Adam trdno spao te, gda njemi je Bog vzeo rebro i ž njega napravo Evo, tak je Kristuš spao smrtno spanje na sv. križi, gda se je iz njegove odprte srčne rane v krvi i vodi rodila njegova zaročnica, sveta kat. Cerkev.